Postopek : 2016/2309(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0050/2017

Predložena besedila :

A8-0050/2017

Razprave :

PV 15/03/2017 - 18
CRE 15/03/2017 - 18

Glasovanja :

PV 16/03/2017 - 6.9

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0094

POROČILO     
PDF 537kWORD 62k
2. marec 2017
PE 595.414v02-00 A8-0050/2017

o poročilu Komisije o Črni gori za leto 2016

(2016/2309(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalec: Charles Tannock

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o poročilu Komisije o Črni gori za leto 2016

(2016/2309(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z 19. in 20. junija 2003 in njihove priloge z naslovom „Solunska agenda za Zahodni Balkan: premik k evropski integraciji“,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z dne 29. marca 2010 med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani(1),

–  ob upoštevanju rezultatov s srečanj pristopne konference EU–Črna gora, ki sta potekali dne 30. junija 2016 na namestniški in dne 13. decembra 2016 na ministrski ravni,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. junija 2012 o začetku pristopnih pogajanj s Črno goro 29. junija 2012 in sklepov z dne 13. decembra 2016, ki jih je podprla velika večina delegacij,

–  ob upoštevanju sedmega srečanja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med Črno goro in EU, ki je potekalo 20. junija 2016 v Bruslju,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2016 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2016 (COM(2016)0715), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Poročilo o Črni gori za leto 2016 (SWD(2016)0360),

–  ob upoštevanju končne izjave predsednika vrhunskega srečanja o Zahodnem Balkanu, ki je potekalo 4. julija 2016 v Parizu, in priporočil organizacij civilne družbe za to srečanje,

–  ob upoštevanju odločbe zunanjih ministrov držav članic zveze NATO z dne 2. decembra 2015 in podpisa pristopnega protokola Črne gore k zvezi NATO z dne 19. maja 2016,

–  ob upoštevanju končnega poročila misije OVSE/ODIHR za opazovanje volitev v zvezi s parlamentarnimi volitvami z dne 16. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju skupne izjave z osmega srečanja skupnega posvetovalnega odbora EU–Črna gora, ki je potekalo 8. novembra 2016 v Budvi,

–  ob upoštevanju izjave in priporočil z dvanajstega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Črna gora (SAPC), ki je potekalo 19. in 20. maja 2016 v Podgorici,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Črni gori,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0050/2017),

A.  ker je evro-atlantsko povezovanje osrednja prednostna naloga Črne gore na področju zunanje politike;

B.  ker je bil pri pristopnih pogajanjih dosežen nadaljnji napredek; ker Črna gora trenutno velja za državo, ki je v pristopnem procesu najbolj napredovala; ker je pravni okvir na področju pravne države v glavnem končan in institucionalna ureditev vzpostavljena;

C.  ker je še vedno čutiti zaskrbljenost zaradi polariziranega ozračja v državi in opozicijskega bojkota parlamentarnih dejavnosti; ker sta za ohranitev napredka v pristopnem procesu bistvena stalen dialog in konstruktivno sodelovanje med vladajočo koalicijo in opozicijo;

D.  ker sta korupcija in organizirani kriminal še vedno zelo problematična;

E.  ker lahko organizacije civilne družbe sodelujejo v delovnih skupinah, vključno z delovnimi skupinami za pristopna pogajanja, vendar so izrazile nezadovoljstvo z ravnjo vključevanja v oblikovanje politike in možnostjo dostopa do informacij; ker je zelo zaskrbljujoče, da so mediji s kampanjami blatenja osebno napadli nekatere aktiviste civilne družbe;

F.  ker je napredek Črne gore v okviru poglavij 23 in 24 o pravni državi še vedno bistven za splošno hitrost pogajalskega procesa;

G.  ker svoboda izražanja in medijska svoboda sodita med osrednje vrednote EU in temelje vsake demokracije; ker je črnogorska medijska skupnost zelo politizirana, ker še vedno prevladujeta cenzura in samocenzura in ker so novinarji tarča gospodarskih in političnih pritiskov;

1.  pozdravlja stalen napredek Črne gore na področju vključevanja v EU; pozdravlja, da Črna gora pri pristopnih pogajanjih dosega enakomeren napredek in ugotavlja, da je bilo doslej 26 poglavij odprtih za pogajanja, dve poglavji pa sta bili začasno zaprti; poziva Svet, naj pospeši pogajanja s Črno goro; spodbuja k odprtju in zaprtju nadaljnjih poglavij v okviru pristopnih pogajanj leta 2017; pozdravlja program o pristopu Črne gore k EU za obdobje 2017–2018, ki ga je sprejela vlada; poziva Črno goro, naj pospeši izvajanje reform, si še bolj prizadeva izpolniti vsa referenčna merila in se še naprej osredotoča na bistvene dele pristopnega procesa; opozarja, da je izjemno pomembno dosegati konkretne in trajnostne rezultate in biti uspešen pri izvajanju, zlasti na področju pravne države, pravičnosti ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

2.  želi pohvaliti pristojne organe, ki so 16. oktobra 2016 izpeljali volitve, ki so potekale mirno in pri katerih so se v splošnem spoštovale temeljne svoboščine; spodbuja nadaljnje usklajevanje z mednarodnimi standardi; pozdravlja dejstvo, da udeležba od leta 2002 še ni bila tako visoka; pozdravlja revidiran pravni okvir, v skladu s katerim so potekale volitve, vendar ugotavlja, da je še vedno opaziti nekatere upravne pomanjkljivosti, tudi pri državni volilni komisiji, porajajo pa se tudi pomisleki v zvezi z natančnostjo volilnega registra in politizacijo;

3.  obžaluje, da je bilo treba na dan volitev začasno ustaviti platforme za internetno komunikacijo, in je zaskrbljen zaradi vdora v spletno mesto centra za demokratično tranzicijo (CDT) nekaj dni pred volitvami, zaradi katerega je bilo ovirano tudi delo organizacij civilne družbe pri spremljanju volitev; poziva pristojne organe, naj hitro in pregledno ter v skladu s priporočili OVSE/ODIHR odpravijo pomanjkljivosti in preiščejo domnevne postopkovne nepravilnosti, vključno z domnevnim poneverjanjem državnih sredstev in zlorabo položaja, pa tudi vse druge sporočene pomanjkljivosti; pričakuje, da se bo ohranila neodvisnost državne volilne komisije; meni, da je za vzpostavitev popolnega zaupanja v volilni proces potrebno ta proces izboljšati; z obžalovanjem ugotavlja, da del opozicije ne priznava rezultatov volitev; priznava, da poskušajo zunanji akterji diskreditirati volilni proces in da zaradi tega prihaja do težav; od nove vlade pričakuje, da bo ohranila politično zavezanost procesu reform, in poziva vse politične stranke, naj ponovno vzpostavijo konstruktiven dialog;

4.  ugotavlja, da je bila v obdobju pred temi volitvami oblikovana „vlada zaupanja v volitve“; pozdravlja dejstvo, da je proces potekal pod vodstvom Črne gore in na medstrankarski osnovi;

5.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je poskušala Rusija domnevno vplivati na razvoj dogodkov v Črni gori, saj bi utegnil tak vedenjski vzorec v regiji pomeniti nadaljnjo destabilizacijo Zahodnega Balkana; je zaskrbljen zaradi resnih incidentov, vključno z domnevnim državnim udarom, do katerih je prišlo 16. oktobra 2016, in poziva podpredsednico Evropske komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisijo, naj natančno spremljata preiskave, ki jih izvajajo pristojni organi; želi pohvaliti pripravljenost Srbije za sodelovanje pri teh preiskavah; meni, da je pomembno, da si pristojne službe držav članic med seboj ter s podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo izmenjujejo informacije o teh incidentih;

6.  je še vedno zelo zaskrbljen, ker je ozračje v državi polarizirano in ker opozicijski poslanci bojkotirajo parlamentarne dejavnosti; poziva opozicijo, naj sprejme ponudbo predsednika črnogorske vlade za sodelovanje v vladi v zameno za prenehanje bojkota; znova poudarja, da morajo vse politične sile ponovno vzpostaviti konstruktiven dialog in začeti konstruktivno sodelovati s črnogorskim parlamentom; poziva k dodatni okrepitvi parlamentarnega nadzora nad pristopnim procesom in zmogljivosti za proračunski nadzor; želi pohvaliti parlament, ker ohranja visoko raven preglednosti; izraža zaskrbljenost zaradi uporabe nesorazmerne sile med protivladnimi protesti; ponovno vztraja, da je potrebna ustrezna nadaljnja obravnava afere z zvočnimi posnetki; poziva k izboljšanju parlamentarnega nadzora nad izvajanjem ukrepov za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji;

7.  poziva vlado, naj izboljša dostop do javnih informacij, zlasti v zvezi z velikimi infrastrukturnimi projekti, kot so gradnja avtocest, privatizacija, javna naročila in sodni postopki;

8.  pozdravlja novo strategijo reforme javne uprave v obdobju 2016–2020, program reform upravljanja javnih financ, začetek veljavnosti novega zakona o plačah in poenostavitev upravnih postopkov; poziva k sprejetju ukrepov, s katerimi bi za izvajanje omenjene strategije namenili ustrezna proračunska sredstva, ter k dosledni politični volji za racionalizacijo javne uprave, tudi z ozirom na priprave za pristop; je seznanjen z omejenim napredkom na področju krepitve upravne zmogljivosti; spodbuja k popolni depolitizaciji javne uprave; meni, da je treba obvezno upoštevati načela dosežkov, strokovnosti, odgovornosti, preglednosti ter pravočasne regulativne ocene učinka, prav tako pa izpolniti pravico državljanov do dobre uprave in pravico do informacij, ki niso prežete s korupcijo;

9.  je seznanjen z napredkom pri reformi pravosodja, vključno z izboljšanjem institucionalne zmogljivosti; je še vedno zaskrbljen zaradi neprimernega vplivanja na neodvisnost sodstva, zlasti pri imenovanju sodnikov; poudarja, da je treba s spremljanjem izvajanja etičnega kodeksa in novega disciplinarnega sistema za sodnike in tožilce povečati odgovornost sodstva; poudarja, da je treba racionalizirati pravosodno mrežo ter še povečati zmogljivosti za spremljanje zamud na sodiščih in dodatno zmanjšanje števila nerešenih primerov; poziva k učinkovitejši institucionalni in individualni odgovornosti, ko gre za obravnavanje obtožnic glede korupcije, pranja denarja in organiziranega kriminala; poudarja, da je treba učinkovito izvrševati sklepe sodišča o dostopu do informacij in odpraviti prevladujočo prakso, da se dokumenti zaradi omejevanja dostopa razglasijo za zaupne; poudarja pomen ozaveščanja javnosti o obstoječih pritožbenih mehanizmih;

10.  čeprav opaža določen napredek pri obravnavi vojnih zločinov, poziva pristojne organe k učinkovitemu preiskovanju, pregonu, sojenju in kaznovanju vojnih hudodelstev ter boju proti nekaznovanosti v skladu z mednarodnimi standardi, zlasti ko gre za odgovorne uradnike na vrhu verige poveljevanja; pozdravlja sprejetje strategije pregona, katere namen je odpreti nove zadeve in doseči konkretne rezultate; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo imele žrtve vojnih hudodelstev neoviran dostop do sodnega varstva in pravične odškodnine, in poziva k popolni zaščiti prič med sojenjem zaradi vojnih hudodelstev;

11.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je korupcija še vedno razširjena na veliko področjih, vendar pozdravlja dodatno okrepitev okvira za boj proti korupciji, med drugim z začetkom neokrnjenega delovanja agencije za boj proti korupciji in imenovanjem posebnih tožilcev za to področje ter obravnavanjem potreb po specializiranem dolgoročnem usposabljanju; meni, da je treba obvezno zagotoviti njihovo neodvisnost pri preiskavah; poudarja pomen politično nepristranskih, strokovnih in preglednih dejavnosti agencije za boj proti korupciji, zlasti v zvezi s primeri korupcije na visoki ravni in financiranjem političnih strank; ponovno poudarja, da je treba doseči uspešne rezultate pri preiskavah in obsodbah, zlasti v primerih korupcije na visoki ravni, pa tudi pri ukrepih za preprečevanje korupcije, vključno z učinkovitejšo uporabo pravnih sankcij; poziva novo vlado, naj boj proti korupciji vključi med svoje prednostne naloge in za to nalogo zagotovi zadostne človeške vire in proračunska sredstva;

12.  poziva k učinkovitemu izvajanju sektorskih akcijskih načrtov za področja, ki so še posebej dovzetna za korupcijo, na primer javna naročila, privatizacija, urbanistično načrtovanje, izobraževanje, zdravstveno varstvo, lokalna vlada in policija; poziva k učinkoviti preiskavi morebitnih primerov prijaviteljev in njihovi ustrezni zaščiti; poziva, naj se v črnogorski kazenski zakonik vključi kaznivo dejanje nezakonitega bogatenja; poziva k učinkovitemu izvajanju sporazuma o sodelovanju med Eurojustom in Črno goro, da bi se izboljšalo pravosodno sodelovanje v boju proti hudim kaznivim dejanjem; poziva k ukrepom za zaščito prijaviteljev nepravilnosti;

13.  je seznanjen s sprejetjem akcijskega načrta za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ter s podpisom Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma; poudarja, da je treba še naprej uspešno reševati primere organiziranega kriminala, zlasti kar zadeva trgovino z ljudmi, droge in pranje denarja, zagotoviti tesnejše sodelovanje med agencijami in dodatno okrepiti regionalno in mednarodno sodelovanje na področju boja proti organiziranemu kriminalu; poudarja potrebo po strokovnih svetovalcih za forenzično računovodstvo, ki bi sodelovali pri rednih preiskavah;

14.  pozdravlja izboljšanje pravnega okvira za boj proti trgovini z ljudmi; poudarja pa, da je treba izboljšati identifikacijo žrtev trgovine z ljudmi in olajšati njihov dostop do pomoči, odškodnine in varstva;

15.  pozdravlja novo strategijo za boj proti nasilnemu ekstremizmu v obdobju 2016–2018, ki dopolnjuje nacionalno strategijo za preprečevanje terorizma, pranja denarja in financiranja terorizma ter za boj proti tem dejavnostim; je seznanjen z ustanovitvijo nove obveščevalne skupine, katere naloga je odkrivanje in spremljanje morebitnih pripadnikov nasilnih ekstremističnih skupin; meni, da je izjemno pomembno že v zgodnji fazi radikalizacije odkriti ustrezne osebe, s čimer je mogoče preprečiti, da bi jih nasilne ekstremistične skupine zvabile v svoje vrste, in jih uspešno ponovno vključiti v družbo; meni, da je prav tako pomembno, da ukrepi v zvezi s tem zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu z mednarodnimi obveznostmi; opozarja na pomen ozaveščanja za spremljanje morebitnih terorističnih groženj;

16.  čeprav je seznanjen s sodelovanjem organizacij civilne družbe pri pripravah za pristop, poziva pristojne organe, naj še izboljšajo dostop teh organizacij do informacij o EU ter zagotovijo, da bodo posvetovanja z njimi, če je le mogoče, smiselna; poziva pristojne organe, naj razvijejo bolj vključujoč pristop, ki nudi več podpore, da se organizacijam civilne družbe olajša izvajanje temeljnih dejavnosti ter spodbuja njihovo dejavno sodelovanje pri spremljanju celotnega volilnega procesa; poziva pristojne organe, naj organizacijam civilne družbe zagotovijo javna sredstva na nacionalni in lokalni ravni na bolj trajnosten, pregleden in učinkovit način; poziva zadevne organe, naj vzpostavijo ugodne pogoje za prostovoljno delo in višjo stopnjo državljanske udeležbe; je močno zaskrbljen, da se še zmeraj izvajajo kampanje blatenja in poskusi ustrahovanja nekaterih aktivistov organizacij civilne družbe; poziva pristojne organe, naj raziščejo in pojasnijo vzroke teh poskusov ter povečajo prizadevanja za zaščito aktivistov organizacij civilne družbe;

17.  ugotavlja, da je bil pri izboljševanju položaja manjšin dosežen določen napredek, vključno z več zakonodajnimi reformami za nadaljnjo uskladitev s standardi EU in mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; pozdravlja sprejetje strategije za obdobje 2016–2020 ter akcijskega načrta za socialno vključevanje romske in egiptovske skupnosti; poziva k dodelitvi ustreznega proračuna, da bo mogoče ustrezno izvajati akcijski načrt; je zaskrbljen zaradi dvojne diskriminacije, s katero se soočajo ženske in dekleta iz romske skupnosti, in zaradi dostopa manjšin Romov, Egipčanov in Aškalov do zdravstvenega varstva, izobrazbe, stanovanj in zaposlitve; poziva pristojne organe, naj še naprej krepijo prizadevanja za varstvo pravic oseb LGBTI; je seznanjen s težavami, do katerih prihaja pri sprejemanju spolne raznolikosti v črnogorski družbi; poziva pristojne organe, naj si še bolj prizadevajo za ozaveščanje splošne javnosti o protidiskriminaciji; je še vedno zaskrbljen, da večina javnih stavb, vključno z zdravstvenimi centri in univerzitetnimi fakultetami, nima urejenega dostopa za invalide in da je število zaposlenih invalidov še vedno zelo nizko; poziva k dodatnim ukrepom za zaščito večnacionalne identitete Boke Kotorske;

18.  poziva k dodatni okrepitvi institucij za človekove pravice, vključno z varuhom človekovih pravic ter ministrstvom za človekove pravice in manjšine, in meni, da bi bilo treba izboljšati njihovo poznavanje mednarodne in evropske zakonodaje ter standardov na področju človekovih pravic; je zaskrbljen zaradi nezadostnega enotnega pristopa in nizkih kazni za kršitve človekovih pravic;

19.  ostaja zaskrbljen zaradi nenehnega družinskega nasilja na podlagi spola in spolnega nasilja, opuščanja kazenskega pregona in ustreznega kaznovanja storilcev v skladu z mednarodnimi standardi ter neučinkovite podpore žrtvam in njihove zaščite; poziva k sprejetju ukrepov, s katerimi bi zagotovili primerno zaščito, izboljšali ustrezno medinstitucionalno usklajevanje, omogočili učinkovito uporabo nove enotne podatkovne zbirke primerov družinskega nasilja ter začeli izvajati strategijo za boj proti družinskemu nasilju v obdobju 2016–2020; poudarja pomen izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v državnih institucijah za delo z žrtvami; poziva pristojne organe, naj zagotovijo ustrezno zaščito, dolgoročno nastanitev, finančno podporo in izobraževalne programe za žrtve prisilnih porok ter učinkovit pregon in kaznovanje storilcev; poudarja, kako pomembno je spodbujati zastopanost žensk v politiki, tudi na ključnih položajih sprejemanja odločitev, pa tudi njihov dostop do trga dela in zastopanost na njem; poziva k oblikovanju javne politike, ki bi prispevala k vzpostavitvi ravnotežja med poklicnim in družinskim življenjem; je seznanjen s stalnim izvajanjem akcijskega načrta za enakost spolov za obdobje 2013–2017; poziva pristojne organe, naj izvajanju tega načrta namenijo dovolj sredstev; ugotavlja, da usklajevanje politik v zvezi z otroki še vedno predstavlja izziv in da je nasilje nad otroki še vedno zaskrbljujoče;

20.  poziva črnogorske organe, naj sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev nasilja nad otroki, trgovine z ljudmi in prisilnih porok otrok, o katerih še vedno poročajo nevladne organizacije;

21.  poudarja, da je potrebno stalno in odločno prizadevanje za uskladitev črnogorskega pravnega sistema z mednarodnimi pravnimi standardi na področju človekovih pravic in svoboščin invalidov, da bi se zagotovilo spoštovanje načel pravne države, ustavnosti in zakonitosti;

22.  je še vedno zaskrbljen nad stanjem na področju svobode izražanja in medijev v Črni gori ter dejstvom, da vlada ne izvaja učinkovitih preiskav napadov na novinarje; ponovno poziva pristojne organe, naj rešijo dolgotrajne primere nasilja nad novinarji, njihovega ustrahovanja in groženj zoper njih, sprejmejo ukrepe za zaščito medijskih strokovnjakov ter ustvarijo varno okolje za svobodno in raziskovalno novinarstvo; je zaskrbljen zaradi napadov policijskih enot in zaradi nedavnih primerov pritiskov in ustrahovanja novinarjev, vključno s kampanjami blatenja, fizičnimi napadi in grožnjami, ter primerov vmešavanja v medije med protivladnimi demonstracijami, vključno s samovoljnimi prijetji in zasegi opreme; izraža zaskrbljenost zaradi nadaljnjega neizvajanja ustreznih preiskav teh napadov in nereševanja teh primerov; ugotavlja, da je število primerov obrekovanja še vedno visoko; vztraja, da mora biti državno oglaševanje v zasebnih medijih pregledno ter da je treba spremeniti črnogorski kazenski zakonik in vanj dodati nove opredelitve zločinov, s čimer bi preprečili in kaznovali napade na novinarje, ki opravljajo svoje poklicne dolžnosti; je seznanjen s sprejetimi pravnimi ukrepi, ki bi javni radioteleviziji RTCG omogočili večjo finančno neodvisnost in trajnost, ter poziva k nadaljnjim ukrepom, s katerimi bi zagotovili njeno neodvisnost, tudi na uredniškem področju; poudarja, da je treba podpreti in okrepiti obstoječe samoregulativne mehanizme; poudarja, da je treba revidirani etični kodeks novinarjev učinkovito in enotno uporabljati v celotni medijski skupnosti; poziva, naj se opazovalci iz delegacij EU in veleposlaništev držav članic pogosteje udeležujejo sojenj novinarjem in medijskim strokovnjakom;

23.  ugotavlja, da je državna volilna komisija med volitvami leta 2016 omejila dostop medijev; poziva k izvajanju priporočil glede medijev, ki so bila predložena v okviru končnega poročila misije OVSE/ODIHR za opazovanje parlamentarnih volitev leta 2016;

24.  sicer ugotavlja, da je razvoj dogodkov na gospodarskem področju pozitiven, vendar poziva novo vlado, naj sprejme ukrepe za zagotovitev fiskalne vzdržnosti ter vzporedno izboljšanje socialnih pravic in varstva potrošnikov, naj z dodatnimi strukturnimi reformami izboljša poslovno in naložbeno ozračje, s katerim se bodo ustvarila delovna mesta, zagotovila rast in oblikovalo bolj raznoliko gospodarstvo, sprejme ukrepe za zmanjšanje neformalnega sektorja in vztraja pri potrebi po učinkovitem boju zoper izogibanje plačilu davkov; pozdravlja odprtje poglavja 19 in je prepričan, da je to najboljši način za spodbuditev vlade k pospešitvi dela v zvezi s socialnim vključevanjem, zmanjševanjem revščine in odpravljanjem neformalnega sektorja; poziva k racionalizaciji javne porabe, pa tudi k okrepljenim prizadevanjem za krepitev pravne države in izvrševanja pogodb; poziva k obravnavanju velikih zunanjih neravnovesij ter k ponovnemu ovrednotenju projektov za naložbe v javno infrastrukturo, ki ogrožajo fiskalno vzdržnost; poziva k nadaljnjim finančnim in nefinančnim ukrepom v podporo malim in srednjim podjetjem ter k nadaljnjim naložbam v inovativne in trajnostne projekte, da bi spodbudili gospodarstvo; poziva k izboljšanju socialnega dialoga;

25.  ugotavlja, da je bil sicer dosežen določen napredek pri razvoju prometne infrastrukture, tudi v okviru Prometnega observatorija za jugovzhodno Evropo, vendar pomanjkanje čezmejnih cest ovira trgovino in turizem; pozdravlja dosedanja prizadevanja za liberalizacijo železniškega sektorja v Črni gori; opozarja, da se je treba s sosednjimi državami usklajevati v zvezi z vprašanjem povezljivosti ter jim omogočiti, da sodelujejo pri načrtovanju infrastrukturnih projektov;

26.  poudarja, da je treba okrepiti sektor malih in srednjih podjetij ter jim zagotoviti podporo z boljšo zakonodajo ter financiranjem in izvajanjem industrijske politike, pa tudi z zmanjšanjem neformalne ekonomije in pospešitvijo elektronske registracije podjetij na nacionalni ravni;

27.  ugotavlja, da siva ekonomija Črne gore še vedno predstavlja velik delež celotnega BDP; opominja, da je obsežna neformalna ekonomija glavno ozko grlo za podjetništvo in gospodarsko rast ter poziva Črno goro, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje sive ekonomije;

28.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se nekatera sredstva za krepitev zmogljivosti, ki se financirajo iz instrumenta za predpristopno pomoč, niso v celoti izkoristila ali da jih organi niso spremljali; poudarja, da morajo organi za doseganje pozitivnih rezultatov zagotoviti razpoložljivost ustreznega osebja, sprejeti potrebno zakonodajo, ki omogoča uporabo sredstev, in novo ustanovljenim institucijam zagotoviti potrebno neodvisnost;

29.  je seznanjen s tem, da se je brezposelnost nekoliko zmanjšala; pozdravlja novo nacionalno strategijo za zaposlovanje in razvoj človeških virov za obdobje 2016–2020 ter pripadajoči akcijski načrt za leto 2016; je še vedno zaskrbljen zaradi visoke brezposelnosti mladih in slabe mobilnosti delavcev; poziva k proaktivnim ukrepom na trgu dela, da bi povečali kakovostno zaposlovanje ter ženskam, ranljivim skupinam prebivalstva, invalidom in mladim zagotovili podporo z izobraževanjem, poklicnim usmerjanjem, usposabljanjem in pravicami delavcev; ponovno poudarja, kako pomembno je aktivno sodelovanje v regionalnih pobudah za mlade, kot je regionalni urad za sodelovanje mladih na Zahodnem Balkanu, vključno z izkoriščanjem obstoječih programov, namenjenih povečanju povezljivosti v regiji in obravnavanju brezposelnosti mladih;

30.  ugotavlja, da javna poraba za izobraževanje ostaja precej nižja od povprečja EU; poudarja, da je treba sprejeti potrebne ukrepe, zlasti v zvezi z zgodnjim otroškim varstvom in predšolsko vzgojo, pri katerih je stopnja vpisa zelo nizka in bistveno nižja od cilja EU, da se do leta 2020 doseže 95-odstotni vpis; meni, da je treba posebno pozornost nameniti pomanjkljivemu dostopu invalidov do več javnih univerz;

31.  pozdravlja nov okoljski zakon ter nacionalno strategijo za prenos in izvajanje pravnega reda EU na področju okolja in boja proti podnebnim spremembam, pa tudi akcijski načrt za obdobje 2016–2020, priložen tej strategiji; poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za izvajanje, zlasti na področju kakovosti vode, varstva narave in ravnanja z odpadki, prav tako pa povečati s tem povezano upravno zmogljivost na vseh ravneh; je zaskrbljen zaradi precejšnje zamude pri vzpostavljanju zaščite za soline v Ulcinju, ki bi utegnile postati del omrežja Natura 2000; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za ohranitev biotske raznovrstnosti solin in trajnostnega razvoja obale;

32.  poziva pristojne organe, naj za Skadarsko jezero sprejmejo potrebne varstvene in ohranitvene ukrepe, da bi se ohranile njegove ekološke značilnosti; poziva vlado, naj zagotovi, da preoblikovanje nacionalnih parkov v državne družbe z omejeno odgovornostjo ne bo negativno vplivalo na njihovo varstvo; je zaskrbljen zaradi velikih zamud pri vzpostavljanju zaščite za območja, ki so opredeljena kot možna območja omrežja Natura 2000; opozarja, da je treba opraviti zanesljivo in strateško presojo vpliva na okolje v skladu s pravnim redom EU in mednarodnimi standardi;

33.  poudarja, da je treba izvajati mednarodne zaveze na področju blaženja podnebnih sprememb; je močno zaskrbljen zaradi načrta vlade, da bo razvila elektrarno na premog Pljevlja II, ki je nezdružljiva z zavezami, sprejetimi v okviru Pariškega sporazuma;

34.  priznava pomemben napredek na področju energetike, vključno s področjem medsebojnih povezav s partnerskimi državami; poziva Črno goro, naj sprejme zakonodajo za izvajanje tretjega energetskega svežnja, zlasti direktivo o obnovljivih virih energije; še vedno izraža zaskrbljenost zaradi netrajnostnega razvoja vodne energije in ker se veliko hidroelektrarn načrtuje brez zanesljive presoje vplivov na okolje, zlasti v zvezi z zaščito biotske raznovrstnosti in njihovim vplivom na zavarovana območja v skladu z zakonodajo EU; poziva pristojne organe, naj pozorno spremljajo dejavnosti iskanje nafte in zemeljskega plina na odprtem morju ter izvajajo vse varstvene ukrepe v skladu s sprejeto zakonodajo, predpisi in pravnim redom EU;

35.  ob upoštevanju priprav na vrhunsko srečanje o Zahodnem Balkanu leta 2017 v Italiji poziva črnogorske organe, naj si še bolj prizadevajo za izvajanje pravnih in regulativnih ukrepov v prometnem in energetskem sektorju (mehki ukrepi), da bi izpolnili obveznosti iz agende o povezljivosti Evropske unije;

36.  pozdravlja proaktivno udeležbo Črne gore in njeno stalno konstruktivno vlogo na področju dobrih sosedskih odnosov ter regionalnega in mednarodnega sodelovanja; poziva k še tesnejšemu sodelovanju na tem področju; izreka odločno pohvalo Črni gori, da še naprej v celoti usklajuje svojo zunanjo politiko s skupno zunanjo in varnostno politiko EU, tudi s Sklepom Sveta (SZVP) 2016/1671, ki podaljšuje omejevalne ukrepe EU zoper Rusijo; pozdravlja sodelovanje Črne gore pri misijah SVOP pod vodstvom EU; jo spodbuja, naj še naprej čim bolj zgodaj v pristopnem procesu ter v konstruktivnem in sosedskem duhu obravnava nerešena dvostranska vprašanja s sosedami, vključno s še vedno odprtim vprašanjem določitve meje s Srbijo in Hrvaško; ponovno poziva oblasti, naj si prizadevajo za reševanje vprašanj, ki zadevajo nasledstvo nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ); pozdravlja sporazum o določitvi meje, sklenjen z Bosno in Hercegovino, ter ratifikacijo sporazuma o določitvi meje s Kosovom; poudarja, da je treba nadaljevati pogajanja o prilagoditvi sporazumov o prečkanju meja in obmejnem prometu; želi pohvaliti sodelovanje s sosednjimi državami v okviru procesa sprejemanja sarajevske deklaracije; poziva Črno goro, naj se uskladi s skupnimi stališči EU o celovitosti Rimskega statuta in ustreznimi vodilnimi načeli EU v zvezi z dvostranskimi sporazumi o imuniteti;

37.  ugotavlja, da je Črna gora, čeprav ni na zahodnobalkanski poti, še vedno država tranzita za begunce in migrante, ki prihajajo predvsem iz Sirije; poziva črnogorske oblasti, naj zagotovijo, da bodo migranti in begunci, ki zaprosijo za azil v Črni gori ali prečkajo njeno ozemlje, obravnavani v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU, vključno s konvencijo o beguncih iz leta 1951 in Listino EU o temeljnih pravicah; pozdravlja sprejetje Schengenskega akcijskega načrta in strategije za celovito obvladovanje migracij v obdobju 2017–2020;

38.  poziva Komisijo, naj se še naprej ukvarja z vprašanji, povezanimi z migracijami, ki zadevajo vse države zahodnega Balkana, da bi zagotovili, da se spoštujejo evropske in mednarodne norme in standardi; je zadovoljen z doslej opravljenim delom;

39.  pozdravlja dejavno sodelovanje Črne gore na vrhunskem srečanju o Zahodnem Balkanu, zlasti o agendi o povezljivosti, ki je potekalo leta 2016 v Parizu; poziva organe, naj izvajajo novo podpisani sporazum o prečkanju meja, ki je bil sklenjen z Albanijo, ter uredbo o vseevropskih omrežjih v zvezi z licenciranjem in omogočanjem odprtega dostopa do železniškega trga; ugotavlja, da je železniški trg v Črni gori sicer odprt za konkurenco že od leta 2014, vendar doslej zasebni ponudniki niso pokazali interesa za vstop na trg; poziva novo vlado, naj zagotovi odprt železniški trg s preglednimi pristojbinami za dostop po tirih in porazdelitvijo zmogljivosti, ki so popolnoma v skladu s pravnim redom;

40.  pozdravlja dejstvo, da je bil maja 2016 kot znak priznavanja prizadevanj Črne gore za izvajanje reform podpisan protokol za pristop Črne gore k zvezi NATO, ki ga članice zveze NATO trenutno ratificirajo, saj je NATO pomemben dejavnik za stabilnost in mir na Zahodnem Balkanu; poziva države članice EU, ki so članice zveze NATO, naj namenijo prednost postopku ratifikacije in naj priznajo, da je članstvo v tej zvezi za Črno goro pomemben simbolični in strateški del procesa evro-atlantskega povezovanja; opominja, da potekajo pogajanja o pristopu k EU neodvisno od pristopnih pogajanj z Natom;

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Črne gore.

(1)

UL L 108, 29.4.2010, str. 1.


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

28.2.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

51

7

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Amjad Bashir, Mario Borghezio, Victor Boştinaru, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ryszard Antoni Legutko, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, Alex Mayer, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Alyn Smith, Jordi Solé, Dubravka Šuica, Charles Tannock, László Tőkés, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Anders Primdahl Vistisen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Urmas Paet, Miroslav Poche, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Igor Šoltes, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Bodil Valero, Željana Zovko


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

51

+

ALDE

Iveta Grigule, Urmas Paet, Jozo Radoš, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans, Johannes Cornelis van Baalen

ECR

Amjad Bashir, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Anna Elżbieta Fotyga, Ryszard Antoni Legutko, Charles Tannock, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

PPE

Lars Adaktusson, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Ramona Nicole Mănescu, Alojz Peterle, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, László Tőkés, Željana Zovko, Dubravka Šuica

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Victor Boştinaru, Andi Cristea, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Arne Lietz, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Kati Piri, Miroslav Poche

Verts/ALE

Klaus Buchner, Barbara Lochbihler, Alyn Smith, Jordi Solé, Bodil Valero, Igor Šoltes

7

-

EFDD

James Carver

ENL

Mario Borghezio

GUE/NGL

Javier Couso Permuy, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Sabine Lösing, Sofia Sakorafa

NI

Georgios Epitidios (Georgios Epitideios)

2

0

ECR

Anders Primdahl Vistisen

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

Pomen simbolov:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 10. marec 2017Pravno obvestilo