POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Evropske unije v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA), ki ga skupaj izvaja več držav članic
29.3.2017 - (COM(2016)0662 – C8-0421/2016 – 2016/0325(COD)) - ***I
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Sofia Sakorafa
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Evropske unije v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA), ki ga skupaj izvaja več držav članic
(COM(2016)0662 – C8-0421/2016 – 2016/0325(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0662),
– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 185 in 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija predložila predlog Parlamentu (C8-0421/2016),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. januarja 2017[1],
– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0112/2017),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog sklepa Navedba sklicevanja 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov, zlasti člena 73 o ozemljih, ki nimajo samostojne uprave, |
Predlog spremembe 2 Predlog sklepa Navedba sklicevanja 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
ob upoštevanju smernic Komisije o upravičenosti izraelskih subjektov in njihovih dejavnosti na ozemljih, ki jih Izrael zaseda od junija 1967, do nepovratnih sredstev, nagrad in finančnih instrumentov iz sredstev EU od leta 2014 dalje; |
|
|
_________________ |
|
|
1a UL C 205, 19.7.2013., str. 9. |
Predlog spremembe 3 Predlog sklepa Navedba sklicevanja 3 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, |
Predlog spremembe 4 Predlog sklepa Navedba sklicevanja 3 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, |
Predlog spremembe 5 Predlog sklepa Uvodna izjava 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1a) Dostop do vode je univerzalna pravica, ki jo je treba zagotoviti vsem državljanom. Zato je polno uveljavljanje človekove pravice do vode in sanitarnih storitev, vključno z razpoložljivostjo, dostopnostjo, sprejemljivostjo in kakovostjo, bistvenega pomena, kot priznava OZN in kar so podprle države članice, pravilno gospodarjenje z vodnimi viri pa je ključno za trajnostno rabo vode in varstvo svetovnih naravnih virov. Kombinirani učinki človekove dejavnosti in podnebnih sprememb so povzročili, da je vse Sredozemlje razvrščeno kot polpuščavsko območje, kjer primanjkuje vode. |
Predlog spremembe 6 Predlog sklepa Uvodna izjava 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1b) Sredozemlje je za Unijo strateško pomembno s političnega, gospodarskega, kulturnega, znanstvenega in okoljskega vidika; |
Predlog spremembe 7 Predlog sklepa Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta je vzpostavila okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020). Namen okvirnega programa Obzorje 2020 je povečati učinek v zvezi z raziskavami in inovacijami s prispevanjem h krepitvi javno-javnih partnerstev, vključno z udeležbo Unije v programih, ki jih izvaja več držav članic. |
(2) Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta je vzpostavila okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020). Namen okvirnega programa Obzorje 2020 je povečati učinek v zvezi z raziskavami in inovacijami s prispevanjem h krepitvi javno-javnih partnerstev, vključno z udeležbo Unije v programih, ki jih izvaja več držav članic z namenom trajnostnega razvoja v državah članicah. |
|
__________________ |
__________________ |
|
4 Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104). |
4 Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104). |
Predlog spremembe 8 Predlog sklepa Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Cilji javno-javnih partnerstev bi morali biti razvoj tesnejših sinergij, izboljšanje usklajevanja kot tudi preprečevanje nepotrebnega podvajanja z raziskovalnimi programi Unije ter mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi programi, hkrati pa bi morala ta partnerstva v celoti spoštovati splošna načela okvirnega programa Obzorje 2020, zlasti načeli odprtosti in preglednosti. |
(3) Cilji javno-javnih partnerstev bi morali biti razvoj tesnejših sinergij, izboljšanje usklajevanja kot tudi preprečevanje nepotrebnega podvajanja z raziskovalnimi programi Unije ter mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi programi, hkrati pa bi morala ta partnerstva v celoti spoštovati splošna načela okvirnega programa Obzorje 2020 za krepitev raziskav in inovacij, da bi dosegli trajnostni razvoj, zlasti načela odprtosti, preglednosti in dostopnosti. |
Predlog spremembe 9 Predlog sklepa Uvodna izjava 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(3a) V skladu s členom 19(2) Uredbe (EU) št. 1291/2013 morajo biti dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru programa Obzorje 2020, vključno z vsemi morebitnimi javno-javnimi partnerstvi kot je PRIMA, izključno usmerjene na uporabo v civilne namene. |
Predlog spremembe 10 Predlog sklepa Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) V Uredbi (EU) št. 1291/2013 sta opredeljena dva od prednostnih družbenih izzivov, ki ju je treba obravnavati s podpiranjem naložb v raziskave in inovacije, in sicer „podnebni ukrepi, okolje, učinkovita raba virov in surovin“ ter „prehranska varnost, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, morske in pomorske raziskave ter raziskave celinskih voda in biogospodarstvo“. Poleg tega je v Uredbi (EU) št. 1291/2013 priznano, da bi bilo glede na nadnacionalno in globalno naravo podnebja in okolja, njuno razsežnost in zapletenost ter mednarodno razsežnost dobavne verige preskrbe s hrano in kmetijskimi proizvodi treba dejavnosti raziskav in inovacij v zvezi s temi izzivi izvajati na ravni Unije in v še širšem okviru. |
(4) V Uredbi (EU) št. 1291/2013 sta opredeljena dva od prednostnih družbenih izzivov, ki ju je treba nemudoma obravnavati s podpiranjem naložb v raziskave in inovacije, in sicer „podnebni ukrepi, okolje, učinkovita raba virov in surovin“ ter „prehranska varnost, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, morske in pomorske raziskave ter raziskave celinskih voda in biogospodarstvo“. Poleg tega je v Uredbi (EU) št. 1291/2013 priznano, da bi bilo glede na nadnacionalno in globalno naravo podnebja in okolja, njuno razsežnost in zapletenost ter mednarodno razsežnost dobavne verige preskrbe s hrano in kmetijskimi proizvodi treba dejavnosti raziskav in inovacij v zvezi s temi izzivi izvajati na ravni Unije in v še širšem okviru. |
Predlog spremembe 11 Predlog sklepa Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) V Uredbi (EU) št. 1291/2013 je priznano tudi, da je mednarodno sodelovanje s tretjimi državami nujno za učinkovito obravnavanje skupnih izzivov. Mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij je ključni vidik globalnih zavez Unije ter ima pomembno vlogo v partnerstvu Unije s sosednjimi državami. To sodelovanje se izvaja po pristopu, sprejetem v okviru evropske sosedske politike, ki razlikuje med ravnmi sodelovanja s posameznimi državami v sosedstvu na podlagi njihovih zavez do Unije. |
(5) V Uredbi (EU) št. 1291/2013 je priznano tudi, da je mednarodno sodelovanje s tretjimi državami nujno za učinkovito obravnavanje skupnih izzivov. Mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij je ključni vidik globalnih zavez Unije ter ima pomembno vlogo v partnerstvu Unije s sosednjimi državami in drugimi tretjimi državami. To sodelovanje se izvaja po pristopu, sprejetem v okviru evropske sosedske politike, ki razlikuje med ravnmi sodelovanja s posameznimi državami v sosedstvu na podlagi njihovih zavez do Unije. |
Predlog spremembe 12 Predlog sklepa Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Skupina 19 držav na območju Sredozemlja je 23. decembra 2014 predložila Komisiji predlog pobude za skupni program „partnerstvo na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju“ (PRIMA). Od teh se jih je 14 strinjalo, da bodo pobudo PRIMA izvajale skupaj, in sicer z zagotavljanjem finančnih prispevkov: Ciper, Češka, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Malta, Portugalska in Španija kot države članice Unije; Izrael in Tunizija kot tretji državi, pridruženi okvirnemu programu Obzorje 2020; Egipt, Libanon in Maroko kot tretje države, ki niso pridružene okvirnemu programu Obzorje 2020. |
(7) Skupina 19 držav na območju Sredozemlja je 23. decembra 2014 predložila Komisiji predlog pobude za skupni program „partnerstvo na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju“ (PRIMA). Od takrat se jih je 15 strinjalo, da bodo pobudo PRIMA izvajale skupaj, in sicer z zagotavljanjem finančnih prispevkov: Ciper, Nemčija, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Malta, Portugalska in Španija kot države članice Unije; Izrael in Tunizija kot tretji državi, pridruženi okvirnemu programu Obzorje 2020; Egipt, Jordanija, Libanon in Maroko kot tretje države, ki niso pridružene okvirnemu programu Obzorje 2020. |
Predlog spremembe 13 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Namen programa PRIMA je izvajati skupni program za razvoj in uvedbo inovativnih in celovitih rešitev za izboljšanje učinkovitosti, varnosti in trajnosti proizvodnje hrane in oskrbe z vodo na območju Sredozemlja. Program PRIMA bi moral prispevati k doseganju nedavno sprejetih ciljev trajnostnega razvoja ter k prihodnji evropski strategiji trajnostnega razvoja. |
(8) Namen programa PRIMA je izvajati skupni program za razvoj in uvedbo inovativnih in celovitih rešitev za izboljšanje učinkovitosti, varnosti in trajnosti agroživilskih sistemov in celostnega gospodarjenja z vodo na območju Sredozemlja. Program PRIMA bi moral prispevati k doseganju nedavno sprejetih ciljev trajnostnega razvoja, k prihodnji evropski strategiji trajnostnega razvoja in k ciljem Pariškega sporazuma. |
Predlog spremembe 14 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8a) Celostno gospodarjenje z vodo, vključno s ponovno uporabo in čiščenjem odpadne vode, pomeni, da se vsi načini uporabe vodnih virov obravnavajo skupaj in zaradi okoljske in socialne trajnosti obsega sodelovanje javnosti, popolno preglednost in demokratično odgovornost kot ključne vrednote. |
Predlog spremembe 15 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8b) Cilj trajnostnega agroživilskega sistema je zadostiti zahtevam državljanov in okolja po varni, zdravi in cenovno dostopni hrani ter ustvariti bolj trajnostno predelavo, distribucijo in porabo hrane in krme, da bi se čimbolj zmanjšali izguba hrane in agroživilski odpadki. Poleg tega bi se morale dejavnosti programa PRIMA usmeriti na razvoj storitev, konceptov in politik za uspešna podeželska gospodarstva in spodbujanje trajnostne porabe. |
Predlog spremembe 16 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8c) Zaradi pomanjkanja vode v sredozemski regiji je treba poiskati drugačne energetske rešitve in uvesti učinkovitejše vzorce. Obnovljivo energijo bi bilo treba vključiti v postopke za nadomestitev fosilnih goriv. |
Predlog spremembe 17 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8d) Odprto, demokratično in participativno upravljanje je ključno, da se v zvezi z gospodarjenjem z vodnimi viri sprejmejo stroškovno najučinkovitejše rešitve v korist celotne družbe. |
Predlog spremembe 18 Predlog sklepa Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Da bi zagotovili sodelovanje tretjih držav, ki niso pridružene okvirnemu programu Obzorje 2020, tj. Egiptu, Libanonu in Maroku, v programu PRIMA, bi bilo treba sprejeti mednarodne sporazume med Unijo in temi tretjimi državami, da bi jih vključili v pravno ureditev, vzpostavljeno s tem sklepom. |
(9) Da bi zagotovili sodelovanje tretjih držav, ki niso pridružene okvirnemu programu Obzorje 2020, tj. Egiptu, Jordaniji, Libanonu in Maroku, v programu PRIMA, bi bilo treba sprejeti mednarodne sporazume o znanosti in tehnologiji med Unijo in temi tretjimi državami, da bi jih vključili v pravno ureditev, vzpostavljeno s tem sklepom. |
Predlog spremembe 19 Predlog sklepa Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) V skladu s cilji okvirnega programa Obzorje 2020 bi morala biti do sodelovanja v programu PRIMA upravičena katera koli druga država članica in tretja država, pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, če se zaveže, da bo prispevala k financiranju programa PRIMA. |
(10) V skladu s cilji okvirnega programa Obzorje 2020 in za večjo zaposlenost in rast bi morala biti do sodelovanja v programu PRIMA upravičena katera koli druga država članica in tretja država, pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, če se zaveže, da bo z ustreznim odstotkom skupnih sredstev prispevala k financiranju programa PRIMA. |
Predlog spremembe 20 Predlog sklepa Uvodna izjava 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) Za dosego ciljev programa PRIMA bi bilo treba omogočiti sodelovanje katere koli druge tretje države, ki ni pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, zlasti držav južnega Sredozemlja, če se zaveže, da bo prispevala k financiranju programa PRIMA, in če njeno sodelovanje odobri struktura PRIMA-IS. Sodelovanje take tretje države bi bilo treba omogočiti tudi z ustreznim mednarodnim sporazumom, ki ga sklene z Unijo. |
(11) Za dosego ciljev programa PRIMA bi bilo treba omogočiti sodelovanje katere koli druge tretje države, ki ni pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, zlasti držav južnega Sredozemlja, če se zaveže, da bo prispevala k financiranju programa PRIMA, in če njeno sodelovanje odobri struktura PRIMA-IS. Sodelovanje take tretje države bi bilo treba omogočiti tudi z ustreznim mednarodnim sporazumom o znanosti in tehnologiji, ki ga sklene z Unijo. |
Predlog spremembe 21 Predlog sklepa Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Za zagotovitev skupnega izvajanja programa PRIMA bi bilo treba vzpostaviti izvedbeno strukturo (v nadaljnjem besedilu: struktura PRIMA-IS). Struktura PRIMA-IS bi morala prejemati finančne prispevke Unije in zagotavljati učinkovito izvajanje programa PRIMA. |
(12) Za zagotovitev skupnega izvajanja programa PRIMA bi bilo treba vzpostaviti izvedbeno strukturo (v nadaljnjem besedilu: struktura PRIMA-IS). Struktura PRIMA-IS bi morala prejemati finančne prispevke Unije in zagotavljati učinkovito in pregledno izvajanje programa PRIMA. |
Predlog spremembe 22 Predlog sklepa Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Finančni prispevek Unije bi moral biti pogojen z uradnimi zavezami sodelujočih držav, da bodo prispevale k financiranju programa PRIMA in spoštovale te zaveze v skladu s pogoji iz tega sklepa. Sodelujočim državam bi bilo treba zagotoviti prožnost in jim tako omogočiti, da finančno prispevajo k strukturi PRIMA-IS za financiranje posrednih ukrepov, s čimer bi dosegli visoko raven finančnega povezovanja. Poleg tega bi morale sodelujoče države v denarju ali v naravi prispevati k dejavnostim, ki se izvajajo brez prispevka Unije. Obdobje, v katerem morajo sodelujoče države zagotoviti svoj prispevek, mora biti jasno določeno. |
(13) Finančni prispevek Unije bi moral biti pogojen z uradnimi zavezami sodelujočih držav, da bodo prispevale k financiranju programa PRIMA ter spoštovale in izvajale te zaveze v skladu s pogoji iz tega sklepa. Sodelujočim državam bi bilo treba zagotoviti prožnost in jim tako omogočiti, da finančno prispevajo k strukturi PRIMA-IS za financiranje posrednih ukrepov, s čimer bi dosegli visoko raven finančnega povezovanja. Poleg tega bi morale sodelujoče države v denarju ali v naravi prispevati k dejavnostim, ki se izvajajo brez prispevka Unije. Obdobje, v katerem morajo sodelujoče države zagotoviti svoj prispevek, mora biti jasno določeno. |
Predlog spremembe 23 Predlog sklepa Uvodna izjava 13 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(13a) Odbor skrbnikov in letni delovni načrt bi morala zagotoviti pošteno razdelitev virov, tudi z ustrezno teritorialno osredotočenostjo; |
Predlog spremembe 24 Predlog sklepa Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Za finančni prispevek Unije k programu PRIMA iz okvirnega programa Obzorje 2020 bi bilo treba postaviti zgornjo mejo. V okviru te zgornje meje bi prispevek Unije moral biti enak prispevku sodelujočih držav k programu PRIMA, da se doseže visok učinek vzvoda in zagotovi močnejše povezovanje programov sodelujočih držav. Omogočiti bi bilo treba uporabo omejenega dela prispevka Unije za kritje upravnih stroškov strukture PRIMA-IS. |
(14) Za finančni prispevek Unije k programu PRIMA iz okvirnega programa Obzorje 2020 bi bilo treba postaviti zgornjo mejo. V okviru te zgornje meje bi prispevek Unije moral biti enak prispevku sodelujočih držav k programu PRIMA, da se doseže visok učinek vzvoda in zagotovi močnejše povezovanje programov sodelujočih držav. Omogočiti bi bilo treba uporabo omejenega dela prispevka Unije za kritje upravnih stroškov strukture PRIMA-IS. Zagotoviti bi bilo treba učinkovito upravljanje programa, upravni stroški pa bi morali biti čim manjši. |
Predlog spremembe 25 Predlog sklepa Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Dejavnosti programa PRIMA bi morale biti skladne s cilji in prednostnimi nalogami na področju raziskav in inovacij iz okvirnega programa Obzorje 2020 ter splošnimi načeli in pogoji iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1291/2013. Program PRIMA bi moral pri klasifikaciji tehnoloških raziskav, razvoja izdelkov in predstavitvenih dejavnosti upoštevati opredelitve OECD v zvezi z ravnjo tehnološke pripravljenosti. |
(16) Dejavnosti programa PRIMA bi morale biti skladne s cilji in prednostnimi nalogami na področju raziskav in inovacij iz okvirnega programa Obzorje 2020, ki so ključna gonila za pameten, trajnosten in vključujoč razvoj, ter splošnimi načeli in pogoji iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1291/2013. Program PRIMA bi moral pri klasifikaciji tehnoloških raziskav, razvoja izdelkov in predstavitvenih dejavnosti upoštevati opredelitve OECD v zvezi z ravnjo tehnološke pripravljenosti. |
Predlog spremembe 26 Predlog sklepa Uvodna izjava 16 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16a) Program PRIMA bi moral podpirati širok nabor raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, vključno z krepitvijo zmogljivosti, usposabljanjem, dejavnostmi ozaveščanja in razširjanja, mobilnostjo za raziskovalce, projekti na področju raziskav, razvoja in inovacij ter inovacijskimi predstavitvenimi projekti in pilotnimi obrati, ki obravnavajo širok razpon stopenj tehnološke pripravljenosti in zagotavljajo ravnotežje med majhnimi in velikimi projekti. |
Predlog spremembe 27 Predlog sklepa Uvodna izjava 16 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16b) Program PRIMA bi bilo treba izvajati na podlagi letnega delovnega načrta, v katerem bi določili dejavnosti, ki naj se izvajajo v zadevnem letu. Struktura PRIMA-IS bi morala spremljati rezultate razpisov za zbiranje predlogov in pregledati, v kolikšni meri so bile ustrezno obravnavane znanstvene teme, pričakovani učinki in preveliko število predlogov nad pragom, ki jih ni bilo mogoče financirati. Struktura PRIMA-IS bi morala v upravičenih primerih sprejeti popravne ukrepe v spremenjenih ali prihodnjih letnih delovnih načrtih. |
Predlog spremembe 28 Predlog sklepa Uvodna izjava 17 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(17a) Kar zadeva naravo raziskovalnih in inovacijskih subjektov bi moralo biti sodelovanje v programu nediskrimininatorno. Opredeliti in odpraviti bi bilo treba ovire, ki preprečujejo sodelovanje novih udeležencev v programu. V zvezi s tem bilo treba spodbujati udeležbo univerz, raziskovalnih centrov ter malih in srednjih podjetij. |
Predlog spremembe 29 Predlog sklepa Uvodna izjava 17 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(17b) Struktura PRIMA-IS bi si morala pri doseganju svojih ciljev ter skladno z veljavnimi pravili in načeli, kot je načelo znanstvene odličnosti, prizadevati, da se ustrezen delež sredstev približno 25 % prispevka EU – ki ustreza prispevku sredozemskih partnerskih držav v programu PRIMA – zagotovi pravnim subjektom s sedežem v ciljnih tretjih državah, ki veljajo kot sodelujoče države. |
Predlog spremembe 30 Predlog sklepa Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Razpisi za zbiranje predlogov, ki jih upravlja struktura PRIMA-IS, bi morali biti objavljeni tudi na enotnem portalu za sodelujoče ter z drugimi sredstvi elektronskega razširjanja iz okvirnega programa Obzorje 2020, ki jih upravlja Komisija. |
(18) Razpisi za zbiranje predlogov in obrazloženih odločb v zvezi z izbiro projektov, ki jih upravlja struktura PRIMA-IS, bi morali biti objavljeni tudi na enotnem portalu PRIMA za sodelujoče, na portalu za sodelujoče v programu Obzorje 2020 ter z drugimi sredstvi elektronskega razširjanja iz okvirnega programa Obzorje 2020, ki jih upravlja Komisija. |
Predlog spremembe 31 Predlog sklepa Uvodna izjava 18 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(18a) Struktura PRIMA-IS bi morala odobriti vzorčni sporazum o dodelitvi sredstev, v katerem bi bilo treba opredeliti, kako naj subjekti s sedežem v državah, ki ne sodelujejo v programu PRIMA, strukturi PRIMA-IS zagotovijo ustrezna jamstva za kritje tveganja neizpolnjevanja obveznosti ali slabega upravljanja sredstev Unije. |
Predlog spremembe 32 Predlog sklepa Uvodna izjava 18 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(18b) Struktura PRIMA-IS bi morala stalno meriti učinke izvedenih projektov. |
Predlog spremembe 33 Predlog sklepa Uvodna izjava 18 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(18c) Struktura PRIMA-IS lahko v svojih letnih delovnih načrtih uvede dodatne pogoje sodelovanja, na primer da morajo vse projekte določenega poziva usklajevati subjekti s sedežem v sodelujočih državah. |
Predlog spremembe 34 Predlog sklepa Uvodna izjava 19 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(19a) Za zagotovitev dobrega finančnega upravljanja sredstev Unije bi bilo treba strukturi PRIMA-IS zagotoviti ustrezna finančna jamstva. Ta jamstva bi morala biti ustrezna in sorazmerna. Če jih zagotavljajo sodelujoče države, bi morala vsaka jamčiti za znesek, ki je manjši ali enak njenemu finančnemu prispevku k programu PRIMA. Skupno povračilo bi morala biti omejeno na največ 200 000 000 EUR. |
Obrazložitev | |
Povezano s predlogom spremembe, s katerim se predlaga nov odstavek 1a v členu 8. | |
Predlog spremembe 35 Predlog sklepa Uvodna izjava 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) Za zaščito finančnih interesov Unije bi morala Komisija imeti pravico zmanjšati, začasno ustaviti ali ukiniti finančni prispevek Unije, če se program PRIMA izvaja neustrezno, delno ali z zamudo ali če sodelujoče države k financiranju programa PRIMA ne prispevajo ali prispevajo delno ali z zamudo. |
(20) Za zaščito finančnih interesov Unije bi morala Komisija imeti pravico zmanjšati ali začasno ustaviti finančni prispevek Unije, če se program PRIMA izvaja neustrezno, delno ali z zamudo ali če sodelujoče države k financiranju programa PRIMA ne prispevajo ali prispevajo delno ali z zamudo. |
Predlog spremembe 36 Predlog sklepa Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Sodelovanje v posrednih ukrepih, ki jih financira struktura PRIMA-IS, ureja Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta. Toda zaradi posebnih organizacijskih potreb programa PRIMA je treba omogočiti odstopanja v skladu s členom 1(3) navedene uredbe. |
(21) Za uresničitev splošnega cilja programa Obzorje 2020, ki je poenostaviti in uskladiti evropsko financiranje raziskav in inovacij, bi javno-javna partnerstva morala oblikovati preproste modele upravljanja in se po možnosti izogibati uporabi sklopov pravil, ki se razlikujejo od pravil programa Obzorja 2020. Zato sodelovanje v posrednih ukrepih, ki jih financira struktura PRIMA-IS, ureja Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta. Toda zaradi posebnih organizacijskih potreb programa PRIMA je treba omogočiti omejena odstopanja v skladu s členom 1(3) navedene uredbe. |
|
__________________ |
__________________ |
|
7 Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81). |
7 Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81). |
Predlog spremembe 37 Predlog sklepa Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Odstopanja od člena 9(1)(b) in člena 9(3) Uredbe (EU) št. 1290/2013 so potrebna, da bi lahko upoštevali posebnosti, ki izhajajo iz geografskega področja uporabe programa PRIMA, in sicer z dodatno prilagoditvijo minimalnih pogojev za upravičenost do sodelovanja pri posrednih ukrepih. Da bi zagotovili uravnoteženo ključno sodelovanje pri posrednih ukrepih v konfiguraciji sever-jug, bi moralo z odstopanjem od člena 9(1)(b) Uredbe (EU) št. 1290/2013 minimalno število udeležencev vključevati tri pravne subjekte s sedežem v treh različnih sodelujočih državah, od katerih ima eden od njih sedež v državi članici ali državi, pridruženi okvirnemu programu Obzorje 2020, eden pa v tretji državi, ki je Obzorju 2020 pridružena ali ne. Odstopanje od člena 9(3) Uredbe (EU) št. 1290/2013 je potrebno za zagotovitev, da minimalni pogoji za upravičenost do sodelovanja pri posrednih ukrepih ne diskriminirajo subjektov s sedežem v tretjih državah, ki v programu PRIMA sodelujejo kot sodelujoče države. Da pogoji za financiranje ne bi diskriminirali subjektov s sedežem v tretjih državah, ki v programu PRIMA sodelujejo kot sodelujoče države, bi morali biti poleg subjektov iz člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1290/2013 do financiranja upravičeni tudi pravni subjekti s sedežem v sodelujočih državah. Odstopanja od člena 12 Uredbe (EU) št. 1290/2013 so potrebna za to, da se s skupnimi razpisi, ki jih objavi struktura PRIMA-IS, omogoči razširitev sodelovanja s pravnimi subjekti, ki niso tretje države in mednarodne organizacije. |
(22) Odstopanja od člena 9(1)(b) in člena 9(3) Uredbe (EU) št. 1290/2013 so potrebna, da bi lahko upoštevali posebnosti, ki izhajajo iz geografskega področja uporabe programa PRIMA, in sicer z dodatno prilagoditvijo minimalnih pogojev za upravičenost do sodelovanja pri posrednih ukrepih. Da bi zagotovili uravnoteženo ključno sodelovanje pri posrednih ukrepih v konfiguraciji sever-jug, bi moralo z odstopanjem od člena 9(1)(b) Uredbe (EU) št. 1290/2013 minimalno število udeležencev vključevati tri pravne subjekte s sedežem v treh različnih sodelujočih državah, da bi spodbudili uravnoteženo evro-sredozemsko sodelovanje. Odstopanje od člena 9(3) Uredbe (EU) št. 1290/2013 je potrebno za zagotovitev, da minimalni pogoji za upravičenost do sodelovanja pri posrednih ukrepih ne diskriminirajo subjektov s sedežem v tretjih državah, ki v programu PRIMA sodelujejo kot sodelujoče države. Da pogoji za financiranje ne bi diskriminirali subjektov s sedežem v tretjih državah, ki v programu PRIMA sodelujejo kot sodelujoče države, bi morali biti poleg subjektov iz člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1290/2013 do financiranja upravičeni tudi pravni subjekti s sedežem v sodelujočih državah. Treba bi bilo omogočiti, da se lahko v okviru programa PRIMA z odstopanjem od člena 10(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1290/2013 financirajo mednarodne organizacije in subjekti s sedežem v nesodelujoči državi, ki niso upravičeni do financiranja iz sredstev programa PRIMA, če so izpolnjeni posebni pogoji iz te uredbe. Odstopanja od člena 12 Uredbe (EU) št. 1290/2013 so potrebna za to, da se s skupnimi razpisi, ki jih objavi struktura PRIMA-IS, omogoči razširitev sodelovanja s pravnimi subjekti, ki niso tretje države in mednarodne organizacije. |
Predlog spremembe 38 Predlog sklepa Uvodna izjava 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23) Zaradi poenostavitve bi bilo treba za vse strani zmanjšati upravno breme. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju. Pri izvajanju revizij bi bilo treba, če je to primerno, upoštevati posebnosti nacionalnih programov. |
(23) Zaradi poenostavitve bi moralo biti upravno breme za vse strani strogo sorazmerno s predvidenimi učinki. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju. Določiti bi bilo treba harmonizirano metodologijo zbiranja podatkov iz sodelujočih držav. Pri izvajanju revizij bi bilo treba, če je to primerno, upoštevati posebnosti nacionalnih programov. |
Predlog spremembe 39 Predlog sklepa Uvodna izjava 26 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26) Komisija bi morala pripraviti vmesno oceno, s katero bi ocenila zlasti kakovost in učinkovitost programa PRIMA ter napredek, dosežen pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev, in končno oceno ter pripraviti poročila o teh ocenah. |
(26) Komisija bi morala ob upoštevanju mnenj sodelujočih držav pripraviti vmesno oceno, s katero bi ocenila zlasti kakovost in učinkovitost programa PRIMA ter napredek, dosežen pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev, in končno oceno ter pripraviti poročila o teh ocenah. |
Predlog spremembe 40 Predlog sklepa Uvodna izjava 27 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(27) Na zahtevo Komisije bi morale struktura PRIMA-IS in sodelujoče države posredovati vse informacije, ki jih mora Komisija vključiti v poročilo o oceni programa PRIMA. |
(27) Na zahtevo Komisije bi morale struktura PRIMA-IS in sodelujoče države v usklajeni obliki posredovati vse informacije, ki jih mora Komisija vključiti v poročilo o oceni programa PRIMA. |
Predlog spremembe 41 Predlog sklepa Uvodna izjava 28 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(28) Cilj tega sklepa je okrepiti povezovanje in usklajevanje raziskovalnih in inovacijskih sistemov in dejavnosti v sredozemskih državah na področju oskrbe z vodo in prehranskih sistemov. Zaradi sistemskega značaja glavnih ozkih grl je obseg raziskav in inovacij, ki so potrebne za obvladovanje izzivov na območju Sredozemlja, ogromen. Področje raziskav in inovacij je zapleteno, večdisciplinarno in zahteva pristop, ki vključuje več akterjev in sega onstran meja. Pristop sodelovanja s široko paleto sodelujočih držav lahko pomaga povečati potreben obseg in doseg z združevanjem finančnih in intelektualnih virov. Ker je ta cilj zato mogoče lažje doseči na ravni Unije s povezovanjem nacionalnih prizadevanj v dosleden pristop Unije, z združevanjem razdrobljenih nacionalnih raziskovalnih programov, s pomočjo pri zasnovi skupnih čezmejnih strategij raziskovanja in financiranja ter z doseganjem kritične mase potrebnih akterjev in naložb, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega nujnega za dosego teh ciljev. |
(28) Cilj tega sklepa je okrepiti povezovanje in usklajevanje raziskovalnih in inovacijskih sistemov in dejavnosti v sredozemskih državah na področju trajnostnih agroživilskih sistemov in celostnega gospodarjenja z vodo. Zaradi sistemskega značaja glavnih ozkih grl je obseg raziskav in inovacij, ki so potrebne za obvladovanje izzivov na območju Sredozemlja, ogromen. Področje raziskav in inovacij je zapleteno, večdisciplinarno in zahteva pristop, ki vključuje več akterjev in sega onstran meja. Pristop sodelovanja s široko paleto sodelujočih držav lahko pomaga povečati potreben obseg in doseg z združevanjem finančnih in intelektualnih virov. Ker je ta cilj zato mogoče lažje doseči na ravni Unije s povezovanjem nacionalnih prizadevanj v dosleden pristop Unije, z združevanjem razdrobljenih nacionalnih raziskovalnih programov, s pomočjo pri zasnovi skupnih čezmejnih strategij raziskovanja in financiranja ter z doseganjem kritične mase potrebnih akterjev in naložb, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega nujnega za dosego teh ciljev. |
Predlog spremembe 42 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Unija sodeluje v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: program PRIMA), ki ga v skladu s pogoji iz tega sklepa skupaj izvajajo [Ciper, Češka, Francija, Grčija, Italija, Izrael, Luksemburg, Malta, Portugalska, Španija in Tunizija] (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države). |
1. Unija sodeluje v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: program PRIMA), ki ga v skladu s pogoji iz tega sklepa skupaj izvajajo [Ciper, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Izrael, Luksemburg, Malta, Portugalska, Španija in Tunizija] (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države). |
Predlog spremembe 43 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Egipt, Libanon in Maroko postanejo sodelujoče države s sklenitvijo mednarodnih sporazumov z Unijo, v katerih so določeni pogoji za njihovo sodelovanje v programu PRIMA. |
2. Egipt, Jordanija, Libanon in Maroko postanejo sodelujoče države s sklenitvijo mednarodnih sporazumov o znanosti in tehnologiji z Unijo, v katerih so določeni pogoji za njihovo sodelovanje v programu PRIMA. |
Predlog spremembe 44 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. V programu PRIMA lahko sodeluje katera koli druga država članica in katera koli druga država, pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, poleg držav iz odstavka 1, če izpolnjuje pogoj iz člena 4(1)(c) tega sklepa. Če izpolnjuje navedeni pogoj, se za namene tega sklepa obravnava kot sodelujoča država. |
3. V programu PRIMA lahko sodeluje katera koli država članica in katera koli država, pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, poleg držav iz odstavka 1, če izpolnjuje pogoj iz člena 4(1)(c) tega sklepa ter predvsem upošteva člen 11(5). Če izpolnjuje navedene pogoje, se za namene tega sklepa obravnava kot sodelujoča država. |
Predlog spremembe 45 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. V programu PRIMA lahko sodeluje tudi katera koli tretja država, ki ni pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, poleg držav iz odstavka 2, če: |
4. V programu PRIMA lahko sodeluje tudi katera koli tretja država, ki ni pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, poleg držav iz odstavka 2, če: |
|
(a) izpolnjuje pogoj iz člena 4(1)(c) tega sklepa; |
(a) izpolnjuje pogoj iz člena 4(1)(c) in predvsem upošteva člen 11(5) tega sklepa; |
|
(b) struktura PRIMA-IS odobri njeno sodelovanje v programu PRIMA po proučitvi ustreznosti njenega sodelovanja za dosego ciljev navedenega programa ter |
(b) struktura PRIMA-IS odobri njeno sodelovanje v programu PRIMA po proučitvi ustreznosti njenega sodelovanja za dosego ciljev navedenega programa in |
|
(c) z Unijo sklene mednarodni sporazum, v katerem so določeni pogoji za njeno sodelovanje v programu PRIMA. |
(c) z Unijo sklene mednarodni sporazum, v katerem so določeni pogoji za njeno sodelovanje v programu PRIMA. |
|
Če država izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka, se za namene tega sklepa obravnava kot sodelujoča država. |
Če država izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka, se za namene tega sklepa obravnava kot sodelujoča država. |
Predlog spremembe 46 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Splošni cilj programa PRIMA je razviti skupne inovativne rešitve za oskrbo z vodo in prehranske sisteme na območju Sredozemlja, za katere bi bili izvedeni celoviti pilotni in predstavitveni projekti, da bi oskrba z vodo in prehranski sistemi postali odpornejši na podnebne spremembe, uspešnejši, stroškovno učinkovitejši in bolj trajnostni ter bi prispevali k rešitvi težav v zvezi s prehrano, zdravjem, dobrim počutjem in migracijami, še preden se pojavijo. |
1. V skladu s prednostnimi nalogami programa Obzorje 2020 je splošni cilj programa PRIMA zgraditi raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter razvijati znanje in skupne inovativne rešitve za trajnostne agroživilske sisteme in celostno gospodarjenje z vodo na območju Sredozemlja, da bi oskrba z vodo in prehranski sistemi postali odpornejši na podnebne spremembe, uspešnejši, stroškovno učinkovitejši ter okoljsko in socialno trajnostni, ter prispevati k rešitvi težav v zvezi s pomanjkanjem vode, prehransko varnostjo, prehrano, zdravjem, dobrim počutjem in migracijami, še preden se pojavijo. |
Predlog spremembe 47 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Kot prispevek k splošnemu cilju se s programom PRIMA dosežejo naslednji posebni cilji: |
2. Kot prispevek k splošnemu cilju se s programom PRIMA dosežejo naslednji posebni cilji: |
|
(i) oblikovanje stabilnega in dolgoročnega skupnega strateškega programa na področju oskrbe z vodo in prehranskih sistemov; |
(i) oblikovanje stabilnega in dolgoročnega skupnega strateškega programa na področju trajnostnih agroživilskih sistemov in celostnega gospodarjenja z vodo; |
|
(ii) usmeritev vseh nacionalnih programov za raziskave in inovacije v izvajanje strateškega programa; |
(ii) usmeritev vseh ustreznih nacionalnih programov za raziskave in inovacije v izvajanje strateškega programa ter usklajevanje med temi programi; |
|
(iii) strukturno vključevanje vseh zadevnih akterjev iz javnega in zasebnega sektorja v izvajanje strateškega programa z združevanjem znanja in finančnih sredstev za doseganje potrebne kritične mase; |
(iii) vključevanje vseh zadevnih akterjev iz javnega in zasebnega sektorja v izvajanje strateškega programa z združevanjem znanja in finančnih sredstev za doseganje potrebne kritične mase; |
|
(iv) okrepitev financiranja in zmogljivosti za izvajanje vseh udeleženih akterjev. |
(iv) okrepitev financiranja raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti in zmogljivosti za izvajanje vseh udeleženih akterjev, vključno z malimi in srednjimi podjetji, akademskimi krogi, nevladnimi organizacijami ter lokalnimi raziskovalnimi centri. |
Predlog spremembe 48 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Največji možni finančni prispevek Unije, vključno z odobrenimi proračunskimi sredstvi Efte, za program PRIMA znaša 200 000 000 EUR, pri čemer pa je prispevek Unije enak prispevku sodelujočih držav. |
1. Finančni prispevek Unije, vključno z odobrenimi proračunskimi sredstvi Efte, za program PRIMA znaša 200 000 000 EUR in je enak prispevku sodelujočih držav. |
Predlog spremembe 49 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Finančni prispevek Unije se izplača iz proračunskih sredstev splošnega proračuna Unije, dodeljenih za ustrezne dele posebnega programa za izvajanje okvirnega programa Obzorje 2020, vzpostavljenega s Sklepom Sveta 2013/743/EU8, zlasti iz dela II „Vodilni položaj v industriji“ in dela III „Družbeni izzivi“ v skladu s členom 58(1)(c)(vi) ter členoma 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. |
2. Finančni prispevek Unije iz odstavka 1 se izplača iz proračunskih sredstev splošnega proračuna Unije, dodeljenih za ustrezne dele posebnega programa za izvajanje okvirnega programa Obzorje 2020, vzpostavljenega s Sklepom Sveta 2013/743/EU8, zlasti iz dela II „Vodilni položaj v industriji“ in dela III „Družbeni izzivi“ v skladu s členom 58(1)(c)(vi) ter členoma 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. |
|
__________________ |
__________________ |
|
8 Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965). |
8 Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965). |
Predlog spremembe 50 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 3 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Finančni prispevek Unije uporabi izvedbena struktura PRIMA (v nadaljnjem besedilu: struktura PRIMA-IS): |
3. Finančni prispevek Unije iz odstavka 1 uporabi izvedbena struktura PRIMA (v nadaljnjem besedilu: struktura PRIMA-IS): |
Predlog spremembe 51 Predlog sklepa Člen 3 – odstavek 3 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) za kritje upravnih stroškov strukture PRIMA-IS v višini največ 5 % finančnega prispevka Unije. |
(b) za kritje upravnih stroškov strukture PRIMA-IS v višini največ 6 % finančnega prispevka Unije iz odstavka 1. |
Obrazložitev | |
Kot v programu EDCTP. | |
Predlog spremembe 52 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Finančni prispevek Unije je pogojen s tem, da: |
1. Finančni prispevek Unije iz člena 3(1) je pogojen s tem, da: |
Predlog spremembe 53 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) sodelujoče države ali organizacije, ki so jih imenovale sodelujoče države, imenujejo subjekt s pravno osebnostjo v smislu člena 58(1)(c)(vi) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za strukturo PRIMA-IS. Struktura PRIMA-IS je odgovorna za učinkovito izvajanje programa PRIMA, prejemanje, dodeljevanje in spremljanje finančnega prispevka Unije in po potrebi sodelujočih držav ter za zagotavljanje izvedbe vseh potrebnih ukrepov za dosego ciljev programa PRIMA; |
(b) sodelujoče države ali organizacije, ki so jih imenovale sodelujoče države, imenujejo subjekt s pravno osebnostjo v smislu člena 58(1)(c)(vi) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za strukturo PRIMA-IS. Struktura PRIMA-IS je odgovorna za učinkovito izvajanje programa PRIMA, prejemanje, dodeljevanje in spremljanje finančnega prispevka Unije iz člena 3(1) in po potrebi sodelujočih držav ter za zagotavljanje izvedbe vseh potrebnih ukrepov za dosego ciljev programa PRIMA; |
Predlog spremembe 54 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) se vsaka sodelujoča država zaveže, da bo prispevala k financiranju programa PRIMA; |
(c) se vsaka sodelujoča država zaveže, da bo prispevala k financiranju programa PRIMA z ustreznim odstotkom skupnih sredstev; |
Predlog spremembe 55 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) struktura PRIMA-IS dokaže svojo zmožnost izvajanja programa PRIMA, vključno s prejemanjem, dodeljevanjem in spremljanjem prispevka Unije v okviru posrednega upravljanja proračuna Unije v skladu s členi 58, 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012; |
(d) struktura PRIMA-IS dokaže svojo zmožnost izvajanja programa PRIMA, vključno s prejemanjem, dodeljevanjem in spremljanjem finančnega prispevka Unije iz člena 3(1) v okviru posrednega upravljanja proračuna Unije v skladu s členi 58, 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012; |
Predlog spremembe 56 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 1 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) se oblikuje model upravljanja programa PRIMA v skladu s členom 12; |
(e) se oblikuje učinkovit model upravljanja programa PRIMA v skladu s členom 12; |
Predlog spremembe 57 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 2 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Med izvajanjem programa PRIMA je finančni prispevek Unije pogojen tudi s tem, da: |
2. Med izvajanjem programa PRIMA je finančni prispevek Unije iz člena 3(1) pogojen tudi s tem, da: |
Predlog spremembe 58 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Komisija oceni izpolnjevanje zavez, ki so jih dale sodelujoče države, zlasti v okviru prvih dveh letnih delovnih načrtov programa PRIMA. Po tej oceni se največji možni prispevek Unije iz člena 3(1) pregleda v skladu s členom 9. |
3. Komisija oceni izpolnjevanje zavez, ki so jih dale sodelujoče države, zlasti v okviru prvih dveh letnih delovnih načrtov programa PRIMA. Po tej oceni se največji možni finančni prispevek Unije iz člena 3(1) lahko pregleda v skladu s členom 9. |
Predlog spremembe 59 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) finančnih prispevkov v upravni proračun strukture PRIMA-IS, kolikor ni krit s prispevkom Unije iz člena 3(3)(b). |
(c) finančnih prispevkov ali prispevkov v naravi v upravni proračun strukture PRIMA-IS, kolikor ni krit s finančnim prispevkom Unije iz člena 3(3)(b). |
Predlog spremembe 60 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Prispevki v naravi iz odstavka 2(b) tega člena so sestavljeni iz stroškov, ki so jih imeli nacionalni organi sodelujočih držav za financiranje z izvajanjem dejavnosti iz člena 6(1)(b), zmanjšanih za neposredni ali posredni finančni prispevek Unije k tem stroškom. |
(Ne zadeva slovenske različice.) |
Predlog spremembe 61 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Prispevki iz odstavka 2(a) in (b), ki se upoštevajo kot prispevki sodelujočih držav, se zagotovijo po začetku veljavnosti tega sklepa za dejavnosti, vključene v prvi letni delovni načrt programa PRIMA, in po tem, ko struktura PRIMA-IS sprejme poznejše letne delovne načrte. |
5. Prispevki iz odstavka 2(a), (b) in (c), ki se upoštevajo kot prispevki sodelujočih držav, se zagotovijo po sprejetju letnega delovnega načrta. Če je letni delovni načrt sprejet v referenčnem letu iz člena 6(2), lahko prispevki iz odstavka 2(c) – ki veljajo kot prispevki sodelujočih držav, ki so vključene v letni delovni načrt – obsegajo prispevke, vplačane od 1. januarja zadevnega leta. |
|
|
Z odstopanjem od 1. pododstavka lahko prispevki iz odstavka 2(c) – ki veljajo kot prispevki sodelujočih držav, ki so vključene v prvi letni delovni načrt – obsegajo prispevke, vplačane po začetku veljavnosti tega sklepa. |
Predlog spremembe 62 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Program PRIMA podpira naslednje dejavnosti: |
1. PRIMA podpira širok nabor raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti in ukrepov iz letnega delovnega načrta programa PRIMA, ki obravnavajo širok razpon ravni tehnološke pripravljenosti ter zagotavljajo ustrezno ravnovesje med majhnimi in velikimi projekti s pomočjo: |
|
(a) posredne ukrepe v smislu uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013, ki jih financira struktura PRIMA-IS v skladu s členom 7, predvsem v obliki nepovratnih sredstev na podlagi nadnacionalnih odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, ki jih organizira struktura PRIMA-IS, vključno z: |
(a) posrednih ukrepov v smislu uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013, ki jih financira struktura PRIMA-IS v skladu s členom 7, predvsem v obliki nepovratnih sredstev na podlagi nadnacionalnih odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, ki jih organizira struktura PRIMA-IS, vključno z: |
|
(i) ukrepi na področju raziskav in inovacij ter inovacijskimi ukrepi, vključno s predstavitvenimi projekti, pilotnimi obrati, preskušanjem in predkomercialnim uvajanjem, ki obravnavajo zlasti višje ravni tehnološke pripravljenosti; |
(i) ukrepi na področju raziskav in inovacij; |
|
(ii) usklajevalnimi in podpornimi ukrepi, ki se osredotočajo na razširjanje in ozaveščanje, da bi spodbujali program PRIMA in karseda povečali njegove učinke; |
(ii) usklajevalnimi in podpornimi ukrepi, ki se osredotočajo na razširjanje in ozaveščanje, da bi spodbujali program PRIMA in karseda povečali njegove učinke; |
|
(b) dejavnosti, ki jih sodelujoče države brez prispevka Unije financirajo prek nacionalnih organov za financiranje in ki vse bolj obravnavajo tudi višje ravni tehnološke pripravljenosti ter vključujejo: |
(b) dejavnosti, ki jih sodelujoče države financirajo brez prispevka Unije, vključujejo: |
|
(i) dejavnosti, ki so bile izbrane na podlagi nadnacionalnih odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, ki jih je organizirala struktura PRIMA-IS, in ki jih upravljajo nacionalni organi za financiranje v okviru nacionalnih programov sodelujočih držav, predvsem z zagotavljanjem finančne podpore v obliki nepovratnih sredstev; |
(i) dejavnosti, ki so bile izbrane na podlagi nadnacionalnih odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, ki jih je organizirala struktura PRIMA-IS, in ki jih upravljajo nacionalni organi za financiranje v okviru nacionalnih programov sodelujočih držav, predvsem z zagotavljanjem finančne podpore v obliki nepovratnih sredstev; |
|
(ii) dejavnosti v okviru nacionalnih programov sodelujočih držav. |
(ii) dejavnosti v okviru nacionalnih programov sodelujočih držav, vključno z nadnacionalnimi projekti. |
Predlog spremembe 63 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Program PRIMA se izvaja na podlagi letnih delovnih načrtov, ki jih do konca prejšnjega leta po pridobitvi odobritve Komisije sprejme struktura PRIMA-IS. Letni delovni načrt programa PRIMA za leto 2018 se lahko izjemoma sprejme do 31. marca 2018. Struktura PRIMA-IS letni delovni načrt da na voljo javnosti. |
2. Program PRIMA se izvaja na podlagi letnih delovnih načrtov, ki pokrivajo dejavnosti, ki se začnejo med 1. januarjem in 31. decembrom določenega leta („referenčno leto“). Letni delovni načrt se po pridobitvi odobritve Komisije sprejme do 31. marca referenčnega leta brez nepotrebnega odlašanja. Če se Komisija v enem mesecu ne odzove na prošnjo za odobritev predloga letnega delovnega načrta, velja, da je načrt sprejet, struktura PRIMA-IS pa letni delovni načrt da na voljo javnosti. |
Predlog spremembe 64 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Letni delovni načrti se dajo na voljo ustreznim programskim odborom, pristojnim za posebni program za izvajanje okvirnega programa Obzorje 2020. |
Predlog spremembe 65 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 2 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2b. Vse dejavnosti, ki jih podpira PRIMA, spoštujejo mednarodno pravo in pravo Unije in jih izvaja organ, ki ga Unija v ta namen priznava za pristojni organ. |
Predlog spremembe 66 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 2 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2c. Dejavnosti iz odstavka 1(a) in (b) se lahko začnejo samo v referenčnem letu po sprejetju letnega delovnega načrta. |
Predlog spremembe 67 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 2 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2d. Če se letni delovni načrt sprejme med referenčnim letom, se lahko iz finančnega prispevka Unije iz člena 3(1) povrnejo upravni stroški, ki jih je struktura PRIMA-IS od 1. januarja tega referenčnega leta imela v skladu z letnim delovnim načrtom. |
|
|
Z odstopanjem od 1. pododstavka se lahko iz finančnega prispevka Unije iz člena 3(1) povrnejo upravni stroški, ki jih je struktura PRIMA-IS imela od začetka veljavnosti tega sklepa v skladu s prvim letnim delovnim načrtom. |
Predlog spremembe 68 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Dejavnosti se lahko v okviru programa PRIMA financirajo le, če so navedene v njegovem letnem delovnem načrtu. V letnem delovnem načrtu programa PRIMA se razlikuje med dejavnostmi iz odstavka 1(a), dejavnostmi iz odstavka 1(b) in upravnimi stroški strukture PRIMA-IS. Načrt vsebuje ustrezne ocene odhodkov ter dodelitve proračunskih sredstev za dejavnosti, financirane s prispevkom Unije, in dejavnosti, ki jih financirajo sodelujoče države brez prispevka Unije prek svojih nacionalnih organov za financiranje. Letni delovni načrt programa PRIMA vključuje tudi ocenjeno vrednost prispevkov sodelujočih držav v naravi iz člena 5(2)(b). |
3. Dejavnosti se lahko v okviru programa PRIMA financirajo le, če so navedene v njegovem letnem delovnem načrtu. V letnem delovnem načrtu programa PRIMA se razlikuje med dejavnostmi iz odstavka 1(a), dejavnostmi iz odstavka 1(b) in upravnimi stroški strukture PRIMA-IS. Načrt vsebuje ustrezne ocene odhodkov ter dodelitve proračunskih sredstev za dejavnosti, financirane s finančnim prispevkom Unije iz člena 3(1), in dejavnosti, ki jih financirajo sodelujoče države brez finančnega prispevka Unije iz člena 3(1). Letni delovni načrt programa PRIMA vključuje tudi ocenjeno vrednost prispevkov sodelujočih držav v naravi iz člena 5(2)(b). |
Predlog spremembe 69 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. V spremenjenih letnih delovnih načrtih za zadevno leto in letnih delovnih načrtih za naslednja leta se upoštevajo rezultati prejšnjih razpisov za zbiranje predlogov. V njih se poskuša izboljšati nezadostno pokrivanje znanstvenih tem, zlasti tistih, ki so bile prvotno obravnavane v dejavnostih iz odstavka 1(b), ki jih ni bilo mogoče ustrezno financirati. |
Predlog spremembe 70 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Dejavnosti, ki jih financirajo sodelujoče države brez prispevka Unije prek svojih nacionalnih organov za financiranje, se lahko vključijo v letni delovni načrt programa PRIMA le po pozitivni zunanji neodvisni oceni na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda na mednarodni ravni v zvezi s cilji programa PRIMA, ki ga organizira struktura PRIMA-IS. |
5. Dejavnosti, ki jih financirajo sodelujoče države brez finančnega prispevka Unije iz člena 3(1), se lahko vključijo v letni delovni načrt programa PRIMA le po pozitivni zunanji neodvisni oceni na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda na mednarodni ravni v zvezi s cilji programa PRIMA, ki ga organizira struktura PRIMA-IS. |
Predlog spremembe 71 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Dejavnosti, vključene v letni delovni načrt programa PRIMA, ki jih financirajo sodelujoče države brez prispevka Unije prek svojih nacionalnih organov za financiranje, se izvajajo v skladu s skupnimi načeli, ki jih po pridobitvi odobritve Komisije sprejme struktura PRIMA-IS. Skupna načela upoštevajo načela iz tega sklepa, naslova VI Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in iz Uredbe (EU) št. 1290/2013, zlasti načela enakega obravnavanja, preglednosti, ocenjevanja z neodvisnimi medsebojnimi strokovnimi pregledi in neodvisne izbire. Struktura PRIMA-IS sprejme po pridobitvi odobritve Komisije tudi zahteve za sodelujoče države v zvezi s poročanjem strukturi PRIMA-IS, tudi v zvezi s kazalniki, vključenimi v vsako od teh dejavnosti. |
6. Dejavnosti, vključene v letni delovni načrt programa PRIMA, ki jih financirajo sodelujoče države brez finančnega prispevka Unije iz člena 3(1), se izvajajo v skladu s skupnimi načeli, ki jih po pridobitvi odobritve Komisije sprejme struktura PRIMA-IS. Skupna načela upoštevajo načela iz tega sklepa, naslova VI Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in iz Uredbe (EU) št. 1290/2013, zlasti načela enakega obravnavanja, preglednosti, ocenjevanja z neodvisnimi medsebojnimi strokovnimi pregledi in neodvisne izbire. Struktura PRIMA-IS sprejme po pridobitvi odobritve Komisije tudi zahteve za sodelujoče države v zvezi s poročanjem strukturi PRIMA-IS, tudi v zvezi s kazalniki, vključenimi v vsako od teh dejavnosti. |
Predlog spremembe 72 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Dejavnosti iz odstavka 1(b)(i) poleg skupnih načel iz odstavka 6 izpolnjujejo naslednje pogoje: |
7. Dejavnosti iz odstavka 1(b)(i) poleg skupnih načel iz odstavka 6 izpolnjujejo naslednje pogoje: |
|
(a) Predlogi se oblikujejo za nadnacionalne projekte, pri katerih sodelujejo vsaj trije neodvisni pravni subjekti s sedežem v treh različnih sodelujočih državah, od katerih ima: |
(a) Predlogi se oblikujejo za nadnacionalne projekte, pri katerih sodelujejo vsaj trije neodvisni pravni subjekti s sedežem v treh različnih državah, ki se v skladu s tem sklepom do roka za predložitev, ki velja za zadevni razpis za zbiranje predlogov, obravnavajo kot sodelujoče države, od katerih ima: |
|
(i) eden sedež v državi članici ali državi, pridruženi okvirnemu programu Obzorje 2020, in |
(i) eden sedež v državi članici ali državi, pridruženi okvirnemu programu Obzorje 2020, ki ni zajeta v točki (ii), in |
|
(ii) eden sedež v tretji državi, ki se ob roku za predložitev, ki velja za zadevni razpis za zbiranje predlogov, v skladu s tem sklepom obravnava kot sodelujoča država. |
(ii) eden sedež v tretji državi, ki je navedena v členu 1(2) ali ki meji na Sredozemsko morje. |
|
(b) Predlogi se izberejo na podlagi nadnacionalnih razpisov za zbiranje predlogov in s postopkom v dveh korakih. Prvi korak vključuje nacionalni ali nadnacionalni pregled predlogov, ki so jih predložili pravni subjekti, upravičeni do financiranja iz zadevnih nacionalnih programov. Drugi korak tvori enoten neodvisni medsebojni strokovni pregled na mednarodni ravni, ki ga organizira struktura PRIMA-IS. V drugem koraku se predlogi ocenijo s pomočjo vsaj treh neodvisnih strokovnjakov na podlagi naslednjih meril za oddajo: odličnost, učinek, kakovost in učinkovitost izvajanja. |
(b) Predlogi se izberejo na podlagi nadnacionalnih razpisov za zbiranje predlogov in se ocenijo s pomočjo vsaj treh neodvisnih strokovnjakov na podlagi naslednjih meril za oddajo: odličnost, učinek, kakovost, trajnost in učinkovitost izvajanja. |
|
(c) Predlogi se razvrstijo glede na rezultate ocenjevanja. Izbor opravi struktura PRIMA-IS na podlagi te razvrstitve. Sodelujoče države se dogovorijo za ustrezen način financiranja, ki omogoča, da se na podlagi te razvrstitve financira čim večje število predlogov, zlasti z zagotovitvijo rezervnih zneskov za nacionalne prispevke k razpisom za zbiranje predlogov. |
(c) Predlogi se razvrstijo glede na rezultate ocenjevanja. Izbor opravi struktura PRIMA-IS v skladu s to razvrstitvijo. Sodelujoče države se dogovorijo za ustrezen način financiranja, ki omogoča, da se na podlagi te razvrstitve financira čim večje število predlogov, zlasti z zagotovitvijo rezervnih zneskov za nacionalne prispevke k razpisom za zbiranje predlogov. Če enega ali več projektov ni mogoče financirati, se lahko izberejo projekti, ki v razvrstitvi neposredno sledijo. |
Predlog spremembe 73 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
8a. Vsi pozivi, predlogi in projekti se nemudoma dajo na razpolago ob vnosu v zbirko podatkov eCORDA programa Obzorje 2020. |
Predlog spremembe 74 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 9 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
9a. Za večji učinek si je treba prizadevati za usklajevanje med programom PRIMA in drugimi raziskovalnimi in inovacijskimi projekti v okviru programa Obzorje 2020, kot je skupnost znanja in inovacij EIT Food (hrana za prihodnost: trajnostna oskrbovalna veriga od virov do potrošnikov), ali drugih instrumentov Unije, kot je Evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI), pri čemer se je treba izogibati prekrivanju. |
Predlog spremembe 75 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Z odstopanjem od člena 9(1)(b) Uredbe (EU) št. 1290/2013 minimalno število udeležencev vključuje tri pravne subjekte s sedežem v treh različnih sodelujočih državah, od katerih ima: |
2. Z odstopanjem od člena 9(1)(b) Uredbe (EU) št. 1290/2013 minimalno število udeležencev vključuje tri pravne subjekte s sedežem v treh različnih državah, ki se do roka za predložitev, ki velja za zadevni razpis za zbiranje predlogov, obravnavajo kot sodelujoče države v skladu s tem sklepom, od katerih: |
|
(a) eden sedež v državi članici ali državi, pridruženi okvirnemu programu Obzorje 2020, in |
(a) eden sedež v državi članici ali državi, pridruženi okvirnemu programu Obzorje 2020, ki ni zajeta v točki (b), in |
|
(b) eden sedež v tretji državi, ki se ob roku za predložitev, ki velja za zadevni razpis za zbiranje predlogov, v skladu s tem sklepom obravnava kot sodelujoča država. |
(b) eden sedež v tretji državi, ki je navedena v členu 1(2) ali ki meji na Sredozemsko morje. |
Predlog spremembe 76 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Poleg udeležencev, upravičenih do financiranja v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 1290/2013, je do financiranja upravičen vsak pravni subjekt s sedežem v sodelujoči državi. |
4. Z odstopanjem od člena 10(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1290/2013 so do financiranja iz strukture PRIMA-IS upravičeni naslednji udeleženci: |
|
|
(a) vsak pravni subjekt, ustanovljen v skladu s pravom Unije in s sedežem v sodelujoči državi; |
|
|
(b) vsaka mednarodna evropska interesna organizacija, kot je opredeljena v točki (12) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1290/2013 |
Predlog spremembe 77 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. V primeru mednarodne organizacije, ki ni upravičena do financiranja, se lahko financiranje iz strukture PRIMA-IS odobri pod pogojem, da je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: |
|
|
(a) struktura PRIMA-IS ocenjuje, da je sodelovanje bistveno za izvajanje ukrepa; |
|
|
(b) financiranje se zagotovi v skladu z dvostranskim sporazumom o znanstvenem ali tehnološkem sodelovanju ali drugim dogovorom med Unijo in mednarodno organizacijo. |
Predlog spremembe 78 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 4 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4b. V primeru pravnega subjekta, ustanovljenega v skladu s pravom Unije in s sedežem v državi, ki ni sodelujoča država, se lahko financiranje iz strukture PRIMA-IS odobri pod pogojem, da je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: |
|
|
(a) struktura PRIMA-IS ocenjuje, da je sodelovanje bistveno za izvajanje ukrepa; |
|
|
(b) sklene se ad hoc dogovor o financiranju med strukturo PRIMA-IS in tretjo državo, v kateri je sedež pravnega subjekta. |
Predlog spremembe 79 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 4 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4c. Brez poseganja v člen 18 Uredbe (EU) št. 1290/2013 je v veljavnem vzorčnem sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev lahko določeno, da morajo tudi pravni subjekti s sedežem v državah, ki niso sodelujoče države in ki prejemajo sredstva iz strukture PRIMA-IS, zagotoviti ustrezna finančna jamstva, da zagotovijo popolno vračilo vseh zneskov, ki pripadajo Uniji v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirano uredbo (EU) št. 1268/2012. |
Predlog spremembe 80 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 4 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4d. Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1290/2013 in ob upoštevanju posebnosti programa PRIMA lahko struktura PRIMA-IS v svoje letne delovne načrte uvede dodatne pogoje za sodelovanje, da bi upoštevala vrsto subjektov, ki so lahko koordinatorji pri posrednih ukrepih. |
Predlog spremembe 81 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Z odstopanjem od člena 12 Uredbe (EU) št. 1290/2013 lahko struktura PRIMA-IS za dejavnost, ki je vključena v letni delovni načrt programa PRIMA, v skladu s pravili iz člena 12 Uredbe (EU) št. 1290/2013 objavi skupne razpise s tretjimi državami, ki niso sodelujoče države, ali njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami in agencijami, z mednarodnimi organizacijami ali z drugimi tretjimi stranmi, zlasti nevladnimi organizacijami. |
črtano |
Predlog spremembe 82 Predlog sklepa Člen 8 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Če finančna jamstva zagotavljajo sodelujoče države, vsaka država jamči za znesek, ki je manjši ali enak njenemu finančnemu prispevku k programu PRIMA. Skupno povračilo je omejeno na največ 200 000 000 EUR. |
Obrazložitev | |
Jamstva, ki jih zagotavljajo sodelujoče države, morajo biti ustrezna, torej zadostna in sorazmerna. | |
Predlog spremembe 83 Predlog sklepa Člen 9 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Če se program PRIMA ne izvaja ali se izvaja neustrezno, delno ali z zamudo, lahko Komisija ukine, sorazmerno zmanjša ali začasno ustavi finančni prispevek Unije glede na dejansko izvajanje programa PRIMA. |
1. Če se program PRIMA ne izvaja ali se izvaja neustrezno, delno ali z zamudo, lahko Komisija ukine, sorazmerno zmanjša ali začasno ustavi finančni prispevek Unije iz člena 3(1) glede na dejansko izvajanje programa PRIMA. |
Predlog spremembe 84 Predlog sklepa Člen 9 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Če sodelujoče države ne prispevajo k financiranju programa PRIMA ali prispevajo delno ali z zamudo, lahko Komisija ukine, sorazmerno zmanjša ali začasno ustavi finančni prispevek Unije, pri čemer upošteva znesek financiranja, ki so ga sodelujoče države namenile za izvajanje programa PRIMA. |
2. Če sodelujoče države ne prispevajo k financiranju programa PRIMA ali prispevajo delno ali z zamudo, lahko Komisija ukine, sorazmerno zmanjša ali začasno ustavi finančni prispevek Unije iz člena 3(1), pri čemer upošteva znesek financiranja, ki so ga sodelujoče države namenile za izvajanje programa PRIMA. |
Predlog spremembe 85 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) generalna skupščina; |
(a) odbor skrbnikov, ki ima predsednika in sopredsednika; |
Predlog spremembe 86 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) upravni odbor; |
(b) usmerjevalni odbor; |
Predlog spremembe 87 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) sekretariat; |
(c) sekretariat, ki ga vodi direktor; |
Predlog spremembe 88 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) znanstveno-svetovalni odbor. |
(Ne zadeva slovenske različice.) |
Predlog spremembe 89 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Strukturo PRIMA-IS upravlja generalna skupščina, v kateri so zastopane vse sodelujoče države. Generalna skupščina je organ odločanja strukture PRIMA-IS. |
Strukturo PRIMA-IS upravlja odbor skrbnikov, v katerem so zastopane vse sodelujoče države. Odbor skrbnikov je organ odločanja strukture PRIMA-IS. Odbor skrbnikov zagotovi, da je Evropski parlament redno obveščen in da se mu posredujejo najnovejši podatki o programu PRIMA. |
Predlog spremembe 90 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 2 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Generalna skupščina po pridobitvi odobritve Komisije sprejme: |
Odbor skrbnikov po pridobitvi odobritve Komisije sprejme: |
Predlog spremembe 91 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) Odbor skrbnikov preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 1(3) in o tem obvesti Komisijo. |
Predlog spremembe 92 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Generalna skupščina odobri sodelovanje katere koli tretje države, ki ni pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, poleg držav iz člena 1(2), v programu PRIMA po proučitvi ustreznosti njenega sodelovanja za dosego ciljev navedenega programa. |
Odbor skrbnikov odobri sodelovanje katere koli tretje države, ki ni pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, poleg držav iz člena 1(2), v programu PRIMA po proučitvi ustreznosti njenega sodelovanja za dosego ciljev navedenega programa. |
Predlog spremembe 93 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Odbor skrbnikov odloči, kaj je ustrezni odstotek skupnih sredstev v skladu s točko (c) člena 4(1) tega sklepa. |
Predlog spremembe 94 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Vsaka sodelujoča država ima v generalni skupščini en glas. Generalna skupščina odloča s soglasjem. Če soglasja ne doseže, sprejme odločitve z vsaj 75-odstotno večino glasov. Sodelovanje katere koli tretje države, ki ni pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, poleg držav iz člena 1(2), v programu PRIMA se odobri s soglasjem. |
Vsaka sodelujoča država ima v odboru skrbnikov en glas. Odbor skrbnikov odloča s soglasjem. Če soglasja ne doseže, sprejme odločitve z vsaj 75-odstotno večino glasov. |
Predlog spremembe 95 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Unija, ki jo zastopa Komisija, je kot opazovalka vabljena na vsa zasedanja generalne skupščine in lahko sodeluje v razpravah. Prejme vso potrebno dokumentacijo. |
Unija, ki jo zastopa Komisija, je kot opazovalka vabljena na vse seje odbora skrbnikov in lahko sodeluje v razpravah. Prejme vso potrebno dokumentacijo. |
Predlog spremembe 96 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 5 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Struktura PRIMA-IS pri uresničevanju svojih institucionalnih ciljev zagotovi, da z Evropskim parlamentom poteka ustrezna komunikacija. |
Predlog spremembe 97 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Generalna skupščina določi število članov upravnega odbora, ki ne sme biti manjše od pet, in imenuje njegove člane. Upravni odbor nadzoruje sekretariat strukture PRIMA-IS. |
3. Odbor skrbnikov določi število članov usmerjevalnega odbora, ki ne sme biti manjše od pet, in imenuje njegove člane. Usmerjevalni odbor nadzoruje sekretariat strukture PRIMA-IS. |
Predlog spremembe 98 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 4 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Generalna skupščina ustanovi sekretariat strukture PRIMA-IS kot izvršilni organ programa PRIMA. |
Sekretariat je izvršilni organ programa PRIMA. |
Predlog spremembe 99 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) upravlja finančne prispevke Unije in sodelujočih držav ter poroča o njihovi uporabi; |
(d) upravlja finančni prispevek Unije iz člena 3(1) in finančne prispevke iz sodelujočih držav ter poroča o njihovi uporabi; |
Predlog spremembe 100 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka f a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(fa) zagotavlja preglednost dejavnosti programa PRIMA. |
Predlog spremembe 101 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 5 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Generalna skupščina imenuje znanstveno-svetovalni odbor, ki ga sestavljajo neodvisni strokovnjaki iz sodelujočih držav, posebej usposobljeni na področjih, pomembnih za program PRIMA. Generalna skupščina določi število članov znanstveno-svetovalnega odbora, njihove glasovalne pravice in ureditev za njihovo imenovanje v skladu s členom 40 Uredbe (EU) št. 1290/2013. |
Odbor skrbnikov imenuje znanstveno-svetovalni odbor, ki ga sestavljajo neodvisni strokovnjaki, posebej usposobljeni na področjih, pomembnih za program PRIMA. Upravni odbor določi število članov znanstveno-svetovalnega odbora, njihove glasovalne pravice in ureditev za njihovo imenovanje v skladu s členom 40 Uredbe (EU) št. 1290/2013. |
Predlog spremembe 102 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 5 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Generalna skupščina lahko ustanovi posebne delovne skupine pod okriljem znanstveno-svetovalnega odbora z dodatnimi neodvisnimi strokovnjaki za posebne naloge. |
črtano |
Obrazložitev | |
Zaradi preglednosti in odgovornosti se je treba izogibati ustanavljanju dodatnih skupin. | |
Predlog spremembe 103 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 5 – pododstavek 3 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Znanstveni svetovalni odbor: |
(Ne zadeva slovenske različice.) |
Predlog spremembe 104 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 5 – pododstavek 3 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) svetuje generalni skupščini o strateških prednostnih nalogah in potrebah; |
(a) svetuje odboru skrbnikov o strateških prednostnih nalogah in potrebah; |
Predlog spremembe 105 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 5 – pododstavek 3 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) svetuje generalni skupščini o vsebini in dosegu osnutka letnega delovnega načrta programa PRIMA z znanstvenega in tehničnega vidika; |
(b) svetuje odboru skrbnikov o vsebini in dosegu osnutka letnega delovnega načrta programa PRIMA z znanstvenega in tehničnega vidika; |
Predlog spremembe 106 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 5 – pododstavek 3 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) po potrebi priporoči generalni skupščini ustanovitev znanstvenih pododborov ter posebnih projektnih in delovnih skupin. |
črtano |
Obrazložitev | |
Zaradi preglednosti in odgovornosti se je treba izogibati ustanavljanju dodatnih skupin. | |
Predlog spremembe 107 Predlog sklepa Člen 14 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Do 30. junija 2022 Komisija pripravi vmesno oceno programa PRIMA. O tej oceni pripravi poročilo, ki vključuje ugotovitve na podlagi ocene in njene pripombe. Komisija to poročilo pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2022. |
1. Komisija do 30. junija 2022 s pomočjo neodvisnih strokovnjakov pripravi vmesno oceno programa PRIMA. O tej oceni pripravi poročilo, ki vključuje ugotovitve na podlagi ocene in njene pripombe. Komisija to poročilo pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2022. |
- [1] Še ni objavljeno v Uradnem listu.
OBRAZLOŽITEV
Leta 1995 se je z Barcelonsko izjavo, sprejeto v okviru Barcelonskega procesa, začel ambiciozen program za evro-sredozemsko partnerstvo, katerega cilj je bil vzpostaviti območje miru, stabilnosti in blaginje. Že od začetka tega procesa so velik pomen pripisovali sodelovanju na področju raziskav in inovacij.
Leta 2007, 12 let po začetku Barcelonskega procesa, ki so mu v tem času kot podporo dodali novejši instrument Evropske sosedske politike, je evro-sredozemska ministrska konferenca o visokem šolstvu in raziskavah izdala ambiciozen dokument, deklaracijo iz Kaira, s katero so raziskave in inovacije določili za prednostno nalogo v okviru evro-sredozemskega sodelovanja.
Na evro-sredozemski konferenci o raziskavah in inovacijah, ki je potekala aprila 2012 v Barceloni, so EU, njene države članice in sredozemske partnerske države priznale, da je sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja, raziskav in inovacij edini način za doseganje družbenega in gospodarskega razvoja na obeh straneh Sredozemskega morja.
Decembra 2014 sta sozakonodajalca EU, Svet in Evropski parlament podprla predlog o ustanovitvi „partnerstva na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju“ (program PRIMA) in Komisijo pozvala, naj pripravi predlog za izvajanje te pobude; obenem sta podprla člen 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije kot ustrezno pravno podlago.
Evropska komisija je 18. oktobra 2016 v skladu s členom 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejela predlog o ustanovitvi novega javno-javnega partnerstva za raziskave in inovacije v Sredozemlju (program PRIMA). Partnerstvo se bo osredotočalo na dve ključni družbeno-ekonomski vprašanji, ki sta pomembni za regijo: agroživilski sistemi in gospodarjenje z vodo.
Poročevalka poudarja, da nas morajo aktualne nemirne družbene in politične razmere v Sredozemlju spodbuditi k razmišljanju o izzivih, s katerimi se soočajo gospodarstva držav, ki mejijo z EU, ter o tem, kateri vzvod bi potrebovali za trajnostni razvoj v regiji. Izboljšanje življenjskih razmer je med glavnimi zahtevami prebivalcev Sredozemlja, ki se soočajo z večrazsežnostno negotovostjo, zaradi katere se vedno znova znajdejo v zelo ranljivem položaju. Dostop do hrane in vode na tem področju prinaša odločilne medsebojno povezane izzive, zato je zagotavljanje dostopnosti hrane in vode najpomembnejše politično, socialno in gospodarsko vprašanje v regiji.
V zvezi s tem poročevalka poudarja, da so oboroženi konflikti, politična nestabilnost, podnebne spremembe, netrajnostno gospodarjenje z viri in hitra rast prebivalstva najbolj kritični dejavniki, ki prispevajo k migracijam. Zato pozdravlja pristop partnerskega okvira za iskanje kratkoročnih rešitev za trenutni migracijski pritisk, pa tudi za okrepitev naložb za reševanje temeljnih vzrokov za migracije in prisilno razseljevanje.
Poročevalka podpira splošni cilj programa PRIMA, tj. izvajanje skupnega programa skladno s pravili Obzorja 2020 za razvoj in sprejetje inovativnih in celovitih rešitev za izboljšanje učinkovitosti, varnosti, zanesljivosti in trajnosti agroživilskih sistemov ter gospodarjenja z vodo na območju Sredozemlja. Utemeljitev programa PRIMA je v skladu s sprejetimi cilji trajnostnega razvoja in z napovedano evropsko strategijo trajnostnega razvoja. V zvezi s tem poročevalka opozarja, da je voda javna dobrina in da je dostop do vode in komunalne ureditve temeljna človekova pravica.
Po njenem mnenju je program PRIMA kot javno-javno partnerstvo na področju raziskav in inovacij osredotočen izključno na civilno uporabo, kot je določeno v členu 19(2) Uredbe št. 1291/2013. V tem smislu bi morali vsi ukrepi na področju raziskav in inovacij v okviru programa PRIMA upoštevati temeljne pravice in načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Ti ukrepi bi morali biti skladni z vsemi pravnimi obveznostmi, vključno z mednarodnim pravom in Ustanovno listino Združenih narodov, zlasti členom 73 o ozemljih, ki nimajo samostojne uprave.
Poročevalka se v celoti strinja tudi s splošnim ciljem programa PRIMA, da prispeva k trajnostni in vključujoči rasti v okviru evro-sredozemskega partnerstva, ter z njegovim posebnim ciljem, da uskladi, okrepi, poveča, razširi in prilagodi sedaj razdrobljene nacionalne programe za raziskave in inovacije na področju agroživilskih sistemov in gospodarjenja z vodo s pristopom, ki vključuje več akterjev in je večrazsežnosten, celovit in povezan.
Meni, da ima program PRIMA potencial na ravni znanstvene diplomacije, ki lahko ustvari dodano vrednost s spodbujanjem sodelovanja in preprečevanjem sporov, ponovno vzpostavitvijo zaupanja in spodbujanjem skupnega razumevanja med državami. Prav tako meni, da bi prihodnji projekti lahko ustvarili druge družbeno-ekonomske in politične posledice v smislu spodbujanja lokalnega razvoja na podeželskih območjih za zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano in vodo na ekološko trajnosten način, ustvarjanja delovnih mest, poslovnih priložnosti in podpore za male kmete.
Poročevalka tudi ugotavlja, da je program PRIMA zasnovan kot odprta pobuda za inovacije in da omogoča čim večje širjenje njegovih rezultatov, kar bo prineslo večje in konkretne prednosti končnim uporabnikom in podjetjem na območju Sredozemlja in spodbujalo dialog med različnimi evro-sredozemskimi državami.
Pozdravlja predlog Komisije v skladu s členom 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije, katerega cilj je vzpostavitev partnerstva za obdobje 10 let (do 31. decembra 2028). Za program PRIMA je namenjenih 200 milijonov EUR iz okvirnega programa Obzorje 2020 za raziskave. Prispevek EU bo upravljal organ namenske izvedbene strukture za financiranje v okviru programa PRIMA in se bo ujemal s prispevkom 200 milijonov EUR, h kateremu so se zavezale sodelujoče države. Poročevalka tudi ugotavlja, da je treba uvesti odstopanja od pravil za sodelovanje v programu Obzorje 2020, da bi tretjim državam in mednarodnim organizacijam omogočili pridružitev partnerstvu.
Glede na aktualni razvoj dogodkov in izražene nacionalne obveze, ki jih je upoštevala, bo program PRIMA skupaj izvajalo 14 držav z obeh obal sredozemskega območja, ki bodo imele različen status glede na njihovo sodelovanje v programu Obzorje 2020: devet držav članic (Ciper, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Luksemburg, Malta, Portugalska in Španija), dve pridruženi državi (Izrael in Tunizija) in štiri tretje države (Jordanija, Maroko, Egipt in Libanon).
Poročevalka se ne strinja z mnenjem Komisije, da bi morali projekti, ki bodo financirani v okviru programa PRIMA, obravnavati zlasti višje ravni tehnološke pripravljenosti. Meni namreč, da bi bilo treba o tem odločati glede na potrebe različnih razpisov/projektov, vključenih v letni delovni načrt. Poročevalka tudi ne verjame, da veliki projekti več obetajo v smislu hitrega zagotavljanja rešitev in prispevka k ciljem programa PRIMA, zato meni, da je treba zagotoviti ustrezno ravnotežje med malimi in velikimi projekti.
Ni treba posebej omeniti, da je preglednost razširjanja informacij, rezultatov in finančnega upravljanja sredstev EU in nacionalnih sredstev pogoj za uspeh programa PRIMA.
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (10.3.2017)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Evropske unije v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA), ki ga skupaj izvaja več držav članic
(COM(2016)0662 – C8-0421/2016 – 2016/0325(COD))
Pripravljavec mnenja: Francesc Gambús
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Evropska unija se mora soočiti z izzivom, ki ga predstavlja upravljanje z vodo in z njim povezano zagotavljanje prehranske varnosti. Po podatkih Evropske komisije v Sredozemlju živi približno 180 milijonov ljudi v vodni revščini, ki je opredeljena kot razmere, v katerih oseba nima dostopa do zadostne količine vode ali ustrezne kakovosti vode, da bi izpolnila svoje osnovne osebne potrebe. To vpliva na zdravje in stabilnost prebivalstva na obeh obalah morja. Zato je dobro, da Unija čim prej podpre in okrepi pobudo PRIMA.
Tu je treba opozoriti, da se je v mnogih regijah in rečnih bazenih pritisk na vodne vire še povečal zaradi povpraševanja prebivalstva in vse večjih namakalnih površin, kar ogroža nekatera mala lokalna gospodarstva, pa tudi posebna območja okoljskega varstva.
Zato bi bilo treba pobudo PRIMA razviti s celovitim pristopom, ki bo obravnaval učinkovitost namakalnih površin, pridelkov in mestnih kanalizacij, pa tudi zaščito naravnih območij, mokrišč in posebnih območij varstva, v skladu z evropsko zakonodajo in zlasti z ustreznim upoštevanjem okvirne direktive o vodah.
Dialog med obema obalama Sredozemlja v okviru pobude PRIMA lahko služi za preprečevanje učinkov podnebnih sprememb ter za spopadanje s skupnimi izzivi, kot je širjenje puščav. Zato bo imela Unija za Sredozemlje, ki že ima veliko izkušenj, pomembno vlogo pri razvoju in upravljanju tega partnerstva.
Vendar je treba nekatere dele sklepa spremeniti za izboljšanje upravljanja programa PRIMA ter za boljšo in učinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev, namenjenih projektom za raziskave in razvoj, saj bo večja učinkovitost sredstev, namenjenih za ta program, zagotovila več možnosti za ustvarjanje pogojev, potrebnih za gospodarsko rast in ustvarjanje dostojnih delovnih mest v sredozemskih državah, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela in se spopadajo z največjimi stopnjami brezposelnosti, zlasti med mladimi.
Na razpravi na plenarnem zasedanju 15. decembra 2014 v Strasbourgu je bil pojasnjen pomen sodelovanja EU v programu PRIMA, saj bo zagotovila zagon in dodano vrednost. Prav tako je bil poudarjen pomen vodnih virov pri razvoju držav in potreba, da projekti zagotovijo znanje in uporabo obnovljivih virov energije pri vodni infrastrukturi, kot na primer pri črpanju vode, za razvoj bolj trajnostnih pridelkov.
Zagotavljanje prehranske varnosti in vodnih virov je tudi obveznost Unije, ki mora imeti osrednjo vlogo v svoji sosedski politiki, tudi pri zagotavljanju stabilnosti in razvoja v sosednjih državah. Partnerstvo, ki je nastalo po konferenci o raziskavah in inovacijah aprila 2012 v Barceloni, pa je lahko eden od stebrov, na katerih je tako politiko mogoče zgraditi.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog sklepa Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Cilji javno-javnih partnerstev bi morali biti razvoj tesnejših sinergij, izboljšanje usklajevanja kot tudi preprečevanje nepotrebnega podvajanja z raziskovalnimi programi Unije ter mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi programi, hkrati pa bi morala ta partnerstva v celoti spoštovati splošna načela okvirnega programa Obzorje 2020, zlasti načeli odprtosti in preglednosti. |
(3) Cilji javno-javnih partnerstev morajo biti razvoj tesnejših sinergij, izboljšanje usklajevanja kot tudi preprečevanje nepotrebnega podvajanja in drobljenja z raziskovalnimi programi Unije ter mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi programi, hkrati pa bi morala ta partnerstva v celoti spoštovati splošna načela okvirnega programa Obzorje 2020, zlasti načeli odprtosti in preglednosti. Dobro, pravočasno razširjanje izčrpnih informacij skupaj s preglednostjo rezultatov in finančnega upravljanja je bistvenega pomena za uspeh programa PRIMA. |
Predlog spremembe 2 Predlog sklepa Uvodna izjava 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(4a) Polno uveljavljanje človekove pravice do vode in sanitarnih storitev je bistvenega pomena za življenje, kot priznava OZN in kar so podprle države članice, pravilno gospodarjenje z vodnimi viri pa je ključno za trajnostno rabo vode in varstvo svetovnih naravnih virov. |
Predlog spremembe 3 Predlog sklepa Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) V Uredbi (EU) št. 1291/2013 je priznano tudi, da je mednarodno sodelovanje s tretjimi državami nujno za učinkovito obravnavanje skupnih izzivov. Mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij je ključni vidik globalnih zavez Unije ter ima pomembno vlogo v partnerstvu Unije s sosednjimi državami. To sodelovanje se izvaja po pristopu, sprejetem v okviru evropske sosedske politike, ki razlikuje med ravnmi sodelovanja s posameznimi državami v sosedstvu na podlagi njihovih zavez do Unije. |
(5) V Uredbi (EU) št. 1291/2013 je priznano tudi, da je mednarodno sodelovanje s tretjimi državami nujno za učinkovito obravnavanje skupnih izzivov. Mednarodno sodelovanje na področju raziskav, znanosti in inovacij je ključni vidik globalnih zavez Unije ter ima pomembno vlogo v partnerstvu Unije s sosednjimi državami. To sodelovanje se izvaja po pristopu, sprejetem v okviru evropske sosedske politike, ki razlikuje med ravnmi sodelovanja s posameznimi državami v sosedstvu na podlagi njihovih zavez do Unije. |
Predlog spremembe 4 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Namen programa PRIMA je izvajati skupni program za razvoj in uvedbo inovativnih in celovitih rešitev za izboljšanje učinkovitosti, varnosti in trajnosti proizvodnje hrane in oskrbe z vodo na območju Sredozemlja. Program PRIMA bi moral prispevati k doseganju nedavno sprejetih ciljev trajnostnega razvoja ter k prihodnji evropski strategiji trajnostnega razvoja. |
(8) Pomanjkanje čiste vode in hranljive prehrane ima negativne učinke na zdravje in stabilnost prebivalstva in namen programa PRIMA je izvajati skupni program za razvoj in uvedbo inovativnih večdimenzionalnih in celovitih skupnih rešitev za izboljšanje učinkovitosti, varnosti in trajnosti proizvodnje agroživilskih proizvodov in oskrbe z vodo na območju Sredozemlja, in sicer na podlagi načel solastništva, vzajemnega interesa ter skupne koristi. Ob upoštevanju, da je dostop do vode in komunalnih storitev temeljna človekova pravica in da je zagotavljanje razpoložljivosti prehrane in vode bistvenega pomena v regiji, mora program PRIMA prispevati k doseganju nedavno sprejetih ciljev trajnostnega razvoja ter k prihodnji evropski strategiji trajnostnega razvoja ter k ciljem Pariškega sporazuma. |
Predlog spremembe 5 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8a) Trajnostno zagotavljanje vode in proizvodnje prehrane v Sredozemlju zahteva zaščito naravnih sladkovodnih ekosistemov, prehod na učinkovitejše vzorce potrošnje in vključitev obnovljivih virov energije. Odprto, demokratično in participativno upravljanje zagotavljanja vode je bistvenega pomena za zagotavljanje stroškovne učinkovitosti in koristi za vso družbo. |
Predlog spremembe 6 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8b) Trajnostna zaščita naravnih območij, kot so sladkovodni ekosistemi, je ključnega pomena za razvoj in bistvena za zagotavljanje zalog pitne vode. |
Predlog spremembe 7 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8c) Zaradi pomanjkanja vode na sredozemskem območju je treba poiskati drugačne energetske rešitve in uvesti učinkovitejše vzorce. Obnovljivo energijo bi bilo treba vključiti v postopke za nadomestitev fosilnih goriv. |
Predlog spremembe 8 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8d) Pomen odprtega, demokratičnega in participativnega upravljanja je ključen, da se zagotovi, da se večina stroškovno učinkovitih rešitev v zvezi z gospodarjenjem z vodnimi viri sprejme v korist celotne družbe. |
Predlog spremembe 9 Predlog sklepa Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) V skladu s cilji okvirnega programa Obzorje 2020 bi morala biti do sodelovanja v programu PRIMA upravičena katera koli druga država članica in tretja država, pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, če se zaveže, da bo prispevala k financiranju programa PRIMA. |
(10) V skladu s cilji okvirnega programa Obzorje 2020 bi morala biti do sodelovanja v programu PRIMA upravičena katera koli druga država članica in tretja država, pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, če se zaveže, da bo prispevala k financiranju programa PRIMA z ustreznim odstotkom skupnih sredstev. |
Predlog spremembe 10 Predlog sklepa Uvodna izjava 11 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(11a) Partnerstvo PRIMA bi moralo zajemati vso verigo od raziskav do inovacij ter mobilizirati univerze, raziskovalne in tehnološke institucije, industrijo ter mala in srednja podjetja, ki temeljijo na inovacijah. |
Predlog spremembe 11 Predlog sklepa Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Dejavnosti programa PRIMA bi morale biti skladne s cilji in prednostnimi nalogami na področju raziskav in inovacij iz okvirnega programa Obzorje 2020 ter splošnimi načeli in pogoji iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1291/2013. Program PRIMA bi moral pri klasifikaciji tehnoloških raziskav, razvoja izdelkov in predstavitvenih dejavnosti upoštevati opredelitve OECD v zvezi z ravnjo tehnološke pripravljenosti. |
(16) Dejavnosti programa PRIMA bi morale biti skladne s cilji in prednostnimi nalogami na področju raziskav in inovacij iz okvirnega programa Obzorje 2020 ter splošnimi načeli in pogoji iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1291/2013. Program PRIMA bi moral pri klasifikaciji tehnoloških raziskav, razvoja izdelkov in predstavitvenih dejavnosti upoštevati opredelitve OECD v zvezi z ravnjo tehnološke pripravljenosti ter obravnavati ravni tehnološke pripravljenosti, od nizkih do visokih, vključno z oblikami raziskav, ki jih spodbuja radovednost, in raziskav, ki temeljijo na praksi. |
Predlog spremembe 12 Predlog sklepa Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Razpisi za zbiranje predlogov, ki jih upravlja struktura PRIMA-IS, bi morali biti objavljeni tudi na enotnem portalu za sodelujoče ter z drugimi sredstvi elektronskega razširjanja iz okvirnega programa Obzorje 2020, ki jih upravlja Komisija. |
(18) Razpisi za zbiranje predlogov, ki jih upravlja struktura PRIMA-IS, bi morali biti objavljeni tudi na enotnem portalu za sodelujoče v strukturi PRIMA-IS ter z drugimi sredstvi elektronskega razširjanja iz okvirnega programa Obzorje 2020, ki jih upravlja Komisija. |
Predlog spremembe 13 Predlog sklepa Uvodna izjava 27 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(27) Na zahtevo Komisije bi morale struktura PRIMA-IS in sodelujoče države posredovati vse informacije, ki jih mora Komisija vključiti v poročilo o oceni programa PRIMA. |
(27) Na zahtevo Komisije bi morale struktura PRIMA-IS in sodelujoče države posredovati vse informacije, ki jih mora Komisija vključiti v poročilo o oceni programa PRIMA. Hkrati bi bilo treba takšne informacije posredovati pristojnim odborom Parlamenta. |
Predlog spremembe 14 Predlog sklepa Uvodna izjava 28 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(28) Cilj tega sklepa je okrepiti povezovanje in usklajevanje raziskovalnih in inovacijskih sistemov in dejavnosti v sredozemskih državah na področju oskrbe z vodo in prehranskih sistemov. Zaradi sistemskega značaja glavnih ozkih grl je obseg raziskav in inovacij, ki so potrebne za obvladovanje izzivov na območju Sredozemlja, ogromen. Področje raziskav in inovacij je zapleteno, večdisciplinarno in zahteva pristop, ki vključuje več akterjev in sega onstran meja. Pristop sodelovanja s široko paleto sodelujočih držav lahko pomaga povečati potreben obseg in doseg z združevanjem finančnih in intelektualnih virov. Ker je ta cilj zato mogoče lažje doseči na ravni Unije s povezovanjem nacionalnih prizadevanj v dosleden pristop Unije, z združevanjem razdrobljenih nacionalnih raziskovalnih programov, s pomočjo pri zasnovi skupnih čezmejnih strategij raziskovanja in financiranja ter z doseganjem kritične mase potrebnih akterjev in naložb, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega nujnega za dosego teh ciljev. |
(28) Cilj tega sklepa je okrepiti povezovanje in usklajevanje raziskovalnih in inovacijskih sistemov in dejavnosti v sredozemskih državah na področju oskrbe z vodo, čiščenja, ponovne uporabe in trajnostne rabe vode ter agroživilskih sistemov. Zaradi sistemskega značaja glavnih ozkih grl je obseg raziskav in inovacij, ki so potrebne za obvladovanje izzivov na območju Sredozemlja, ogromen. Obenem bi ustrezni rezultati morali služiti kot model za druga območja Unije, ki jih je prizadela suša. Področje raziskav in inovacij je zapleteno, večdisciplinarno in zahteva pristop, ki vključuje več akterjev in sega onstran meja. Pristop sodelovanja s široko paleto sodelujočih držav lahko pomaga povečati potreben obseg in doseg z združevanjem finančnih in intelektualnih virov. Ker je ta cilj zato mogoče lažje doseči na ravni Unije s povezovanjem nacionalnih prizadevanj v dosleden pristop Unije, z združevanjem razdrobljenih nacionalnih raziskovalnih programov, s pomočjo pri zasnovi skupnih čezmejnih strategij raziskovanja in financiranja ter z doseganjem kritične mase potrebnih akterjev in naložb, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega nujnega za dosego teh ciljev. |
Predlog spremembe 15 Predlog sklepa Člen 1 – odstavek 4 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Če država izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka, se za namene tega sklepa obravnava kot sodelujoča država. |
Če država izpolnjuje zahteve iz tega odstavka, se za namene tega sklepa obravnava kot sodelujoča država. |
Predlog spremembe 16 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Splošni cilj programa PRIMA je razviti skupne inovativne rešitve za oskrbo z vodo in prehranske sisteme na območju Sredozemlja, za katere bi bili izvedeni celoviti pilotni in predstavitveni projekti, da bi oskrba z vodo in prehranski sistemi postali odpornejši na podnebne spremembe, uspešnejši, stroškovno učinkovitejši in bolj trajnostni ter bi prispevali k rešitvi težav v zvezi s prehrano, zdravjem, dobrim počutjem in migracijami, še preden se pojavijo. |
1. Splošni cilj programa PRIMA je ustvariti socialni in gospodarski razvoj na obeh straneh Sredozemskega morja z izgradnjo raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti in razvojem skupnih inovativnih rešitev za agroživilske sisteme in sisteme upravljanja z vodo na območju Sredozemlja, da bi proizvodnja hrane in preskrba z vodo postali učinkovitejši, tudi z zmanjšanjem izgub in odpadkov, odpornejši na podnebne spremembe in bolj trajnostni ter bi prispevali k rešitvi težav v zvezi s pomanjkanjem vode, prehransko varnostjo, prehrano, zdravjem, dobrim počutjem, okoljem in migracijami, še preden se pojavijo. |
Predlog spremembe 17 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 2 – točka i | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(i) oblikovanje stabilnega in dolgoročnega skupnega strateškega programa na področju oskrbe z vodo in prehranskih sistemov; |
(i) oblikovanje dolgoročnega, trajnostnega, skupnega strateškega programa v skladu s cilji trajnostnega razvoja in evropsko strategijo trajnostnega razvoja, da bi zaščitili naravne vire na področju upravljanja, proizvodnje in oskrbe z vodo, vključno s čiščenjem in ponovne uporabo vode ter na področju agroživilskih proizvodov; |
Predlog spremembe 18 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 2 – točka i a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ia) rast inovativnih in trajnostnih rešitev v kmetijstvu, proizvodnji živil in zagotavljanju vode ter spodbujanje njihove uporabe v skupnostih in podjetjih ter pri državljanih; trajnostno gospodarjenje z vodo za suha in polsuha območja; trajnostni sistemi kmetovanja v sredozemskih okoljskih omejitvah, da bi ohranili naravne vire; |
Predlog spremembe 19 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 2 – točka ii | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ii) usmeritev vseh nacionalnih programov za raziskave in inovacije v izvajanje strateškega programa; |
(ii) usmeritev ustreznih nacionalnih programov za raziskave in inovacije v izvajanje strateškega programa ter usklajevanje teh programov; |
Predlog spremembe 20 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 2 – točka iii | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(iii) strukturno vključevanje vseh zadevnih akterjev iz javnega in zasebnega sektorja v izvajanje strateškega programa z združevanjem znanja in finančnih sredstev za doseganje potrebne kritične mase; |
(iii) vključevanje vseh zadevnih akterjev iz javnega in zasebnega sektorja v izvajanje strateškega programa z združevanjem znanja in finančnih sredstev za doseganje potrebne kritične mase; |
Predlog spremembe 21 Predlog sklepa Člen 2 – odstavek 2 – točka iv | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(iv) okrepitev financiranja in zmogljivosti za izvajanje vseh udeleženih akterjev. |
(iv) okrepitev financiranja in zmogljivosti za izvajanje vseh udeleženih akterjev, vključno z malimi in srednjimi podjetji, akademskimi krogi, nevladnimi organizacijami ter lokalnimi raziskovalnimi centri. |
Predlog spremembe 22 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) se vsaka sodelujoča država zaveže, da bo prispevala k financiranju programa PRIMA; |
(c) se vsaka sodelujoča država zaveže, da bo prispevala k financiranju programa PRIMA z ustreznim odstotkom skupnih sredstev; |
Predlog spremembe 23 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 1 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) se oblikuje model upravljanja programa PRIMA v skladu s členom 12; |
(e) se oblikuje učinkovit model upravljanja programa PRIMA v skladu s členom 12; |
Predlog spremembe 24 Predlog sklepa Člen 4 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Komisija oceni izpolnjevanje zavez, ki so jih dale sodelujoče države, zlasti v okviru prvih dveh letnih delovnih načrtov programa PRIMA. Po tej oceni se največji možni prispevek Unije iz člena 3(1) pregleda v skladu s členom 9. |
3. Komisija oceni izpolnjevanje zavez, ki so jih dale sodelujoče države, zlasti v okviru prvih dveh letnih delovnih načrtov programa PRIMA. Po tej oceni se največji možni prispevek Unije iz člena 3(1) lahko pregleda v skladu s členom 9. |
Predlog spremembe 25 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 2 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) kadar je ustrezno, finančnih prispevkov za strukturo PRIMA-IS za financiranje posrednih ukrepov iz člena 6(1)(a); |
(a) kadar je ustrezno, prispevkov v denarju ali v naravi za strukturo PRIMA-IS za financiranje posrednih ukrepov iz člena 6(1)(a); |
Predlog spremembe 26 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) prispevkov v denarju ali v naravi za izvajanje dejavnosti iz člena 6(1)(b) ter |
(b) prispevkov v denarju ali v naravi za izvajanje dejavnosti iz člena 6(1)(a) in (b) in |
Predlog spremembe 27 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) finančnih prispevkov v upravni proračun strukture PRIMA-IS, kolikor ni krit s prispevkom Unije iz člena 3(3)(b). |
(c) prispevkov v denarju ali v naravi v upravni proračun strukture PRIMA-IS, kolikor ni krit s prispevkom Unije iz člena 3(3)(b). |
Predlog spremembe 28 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Prispevki v naravi iz odstavka 2(b) tega člena so sestavljeni iz stroškov, ki so jih imeli nacionalni organi sodelujočih držav za financiranje z izvajanjem dejavnosti iz člena 6(1)(b), zmanjšanih za neposredni ali posredni finančni prispevek Unije k tem stroškom. |
3. Prispevki v naravi iz odstavka 2(b) tega člena so sestavljeni iz stroškov, ki so jih imeli nacionalni organi sodelujočih držav za financiranje z izvajanjem dejavnosti iz člena 6 ali v zvezi z upravnim proračunom strukture PRIMA-IS, zmanjšanih za neposredni ali posredni finančni prispevek Unije k tem stroškom. |
Predlog spremembe 29 Predlog sklepa Člen 5 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Prispevki iz odstavka 2(a) in (b), ki se upoštevajo kot prispevki sodelujočih držav, se zagotovijo po začetku veljavnosti tega sklepa za dejavnosti, vključene v prvi letni delovni načrt programa PRIMA, in po tem, ko struktura PRIMA-IS sprejme poznejše letne delovne načrte. |
5. Prispevki iz odstavka 2(a) in (b), ki se upoštevajo kot prispevki sodelujočih držav, se zagotovijo po začetku veljavnosti tega sklepa za dejavnosti, vključene v prvi letni delovni načrt programa PRIMA, in med letnim časovnim okvirom (od 1. januarja do 31. decembra) poznejših letnih delovnih načrtov strukture PRIMA-IS. |
Predlog spremembe 30 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Program PRIMA podpira naslednje dejavnosti: |
1. Program PRIMA podpira ukrepe, ki jih sodelujoče države članice financirajo prek svojih nacionalnih organov za financiranje: |
Predlog spremembe 31 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 1 – točka a – točka i | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(i) ukrepi na področju raziskav in inovacij ter inovacijskimi ukrepi, vključno s predstavitvenimi projekti, pilotnimi obrati, preskušanjem in predkomercialnim uvajanjem, ki obravnavajo zlasti višje ravni tehnološke pripravljenosti; |
(i) ukrepi na področju raziskav in inovacij ter inovacijskimi ukrepi, vključno s predstavitvenimi projekti, pilotnimi obrati, preskušanjem in predkomercialnim uvajanjem, ki obravnavajo ravni tehnološke pripravljenosti, od nizkih do visokih; |
Predlog spremembe 32 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 1 – točka b – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) dejavnosti, ki jih sodelujoče države brez prispevka Unije financirajo prek nacionalnih organov za financiranje in ki vse bolj obravnavajo tudi višje ravni tehnološke pripravljenosti ter vključujejo: |
(b) dejavnosti, ki jih sodelujoče države financirajo brez prispevka Unije in obravnavajo ravni tehnološke pripravljenosti, od nizkih do visokih. |
Predlog spremembe 33 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 1 – točka b – točka ii | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ii) dejavnosti v okviru nacionalnih programov sodelujočih držav. |
(ii) dejavnosti v okviru nacionalnih programov sodelujočih držav, vključno z raziskovalnimi programi za strateško gospodarjenje z vodnimi viri ter dolgoročnimi načrti za blaženje in prilagajanje, da bi vključili bolj celovit in podnebno odporen pristop do vode. |
Predlog spremembe 34 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Dejavnosti vključujejo dejavnosti na področju raziskav in inovacij ter inovacijske dejavnosti, vključno z inovacijskimi predstavitvami, pilotnimi obrati, preskušanjem in predkomercialno uporabo, in zajemajo zlasti višjo raven tehnološkega razvoja, in sicer z majhnimi in velikimi projekti, v smislu proračuna in števila udeležencev. |
|
|
Prav tako so vključeni usklajevalni in podporni ukrepi, osredotočeni na dejavnosti razširjanja in ozaveščanja, da bi spodbujali program PRIMA in karseda povečali njegove učinke; |
Predlog spremembe 35 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Program PRIMA se izvaja na podlagi letnih delovnih načrtov, ki jih do konca prejšnjega leta po pridobitvi odobritve Komisije sprejme struktura PRIMA-IS. Letni delovni načrt programa PRIMA za leto 2018 se lahko izjemoma sprejme do 31. marca 2018. Struktura PRIMA-IS letni delovni načrt da na voljo javnosti. |
2. Program PRIMA se izvaja na podlagi letnih delovnih načrtov, ki jih po pridobitvi odobritve Komisije sprejme struktura PRIMA-IS. Struktura PRIMA-IS te načrte pošlje Komisiji do konca predhodnega leta. Letni delovni načrt programa PRIMA za leto 2018 se izjemoma pošlje do 31. marca 2018. Struktura PRIMA-IS letni delovni načrt da na voljo javnosti. |
Predlog spremembe 36 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Dejavnosti, ki jih financirajo sodelujoče države brez prispevka Unije prek svojih nacionalnih organov za financiranje, se lahko vključijo v letni delovni načrt programa PRIMA le po pozitivni zunanji neodvisni oceni na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda na mednarodni ravni v zvezi s cilji programa PRIMA, ki ga organizira struktura PRIMA-IS. |
5. Dejavnosti, ki jih financirajo sodelujoče države brez prispevka Unije prek svojih nacionalnih organov za financiranje, se lahko vključijo v letni delovni načrt programa PRIMA le po pozitivni oceni njihovega prispevka k ciljem programa PRIMA, ki jo izvede struktura PRIMA-IS; ta lahko v primeru dvoma zaprosi za zunanjo neodvisno oceno na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda. |
Predlog spremembe 37 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Dejavnosti, vključene v letni delovni načrt programa PRIMA, ki jih financirajo sodelujoče države brez prispevka Unije prek svojih nacionalnih organov za financiranje, se izvajajo v skladu s skupnimi načeli, ki jih po pridobitvi odobritve Komisije sprejme struktura PRIMA-IS. Skupna načela upoštevajo načela iz tega sklepa, naslova VI Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in iz Uredbe (EU) št. 1290/2013, zlasti načela enakega obravnavanja, preglednosti, ocenjevanja z neodvisnimi medsebojnimi strokovnimi pregledi in neodvisne izbire. Struktura PRIMA-IS sprejme po pridobitvi odobritve Komisije tudi zahteve za sodelujoče države v zvezi s poročanjem strukturi PRIMA-IS, tudi v zvezi s kazalniki, vključenimi v vsako od teh dejavnosti. |
6. Dejavnosti, vključene v letni delovni načrt programa PRIMA se izvajajo v skladu s skupnimi načeli, ki jih po pridobitvi odobritve Komisije sprejme struktura PRIMA-IS. Skupna načela upoštevajo ravnovesje med interesi severne in južne obale Sredozemlja, pa tudi načela iz tega sklepa, naslova VI Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in iz Uredbe (EU) št. 1290/2013, zlasti načela enakega obravnavanja, preglednosti, ocenjevanja z neodvisnimi medsebojnimi strokovnimi pregledi in neodvisne izbire. Struktura PRIMA-IS sprejme po pridobitvi odobritve Komisije tudi zahteve za sodelujoče države v zvezi s poročanjem strukturi PRIMA-IS, tudi v zvezi s kazalniki, vključenimi v vsako od teh dejavnosti. |
Predlog spremembe 38 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 7 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) Predlogi se izberejo na podlagi nadnacionalnih razpisov za zbiranje predlogov in s postopkom v dveh korakih. Prvi korak vključuje nacionalni ali nadnacionalni pregled predlogov, ki so jih predložili pravni subjekti, upravičeni do financiranja iz zadevnih nacionalnih programov. Drugi korak tvori enoten neodvisni medsebojni strokovni pregled na mednarodni ravni, ki ga organizira struktura PRIMA-IS. V drugem koraku se predlogi ocenijo s pomočjo vsaj treh neodvisnih strokovnjakov na podlagi naslednjih meril za oddajo: odličnost, učinek, kakovost in učinkovitost izvajanja. |
(b) Predlogi se izberejo na podlagi nadnacionalnih razpisov za zbiranje predlogov. Predlogi se ocenijo s pomočjo vsaj treh neodvisnih strokovnjakov na podlagi naslednjih meril za izbiro in oddajo: pošteno ravnotežje med malimi in velikimi projekti, ustreznost, znanstvena in tehnološka odličnost, učinek, znanstvena kakovost (upravljanja in partnerjev) in učinkovitost izvajanja. |
Predlog spremembe 39 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 7 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) Predlogi se razvrstijo glede na rezultate ocenjevanja. Izbor opravi struktura PRIMA-IS na podlagi te razvrstitve. Sodelujoče države se dogovorijo za ustrezen način financiranja, ki omogoča, da se na podlagi te razvrstitve financira čim večje število predlogov, zlasti z zagotovitvijo rezervnih zneskov za nacionalne prispevke k razpisom za zbiranje predlogov. |
(c) Predlogi se razvrstijo glede na rezultate ocenjevanja. Izbor opravi struktura PRIMA-IS na podlagi te razvrstitve. Sodelujoče države se dogovorijo za ustrezen način izbire, ki omogoča, da se na podlagi te razvrstitve financira čim večje število predlogov, zlasti z zagotovitvijo rezervnih zneskov za nacionalne prispevke k razpisom za zbiranje predlogov. V primeru, da enega ali več projektov ni mogoče financirati zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, se lahko izberejo projekti, ki jim takoj sledijo. |
Predlog spremembe 40 Predlog sklepa Člen 6 – odstavek 7 – točka c a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) Dejavnosti izpolnjujejo trajnostna merila, ki jih je po odobritvi Komisije sprejela struktura PRIMA-IS in ki zagotavljajo, da dejavnosti nimajo negativnih okoljskih in družbenih učinkov ali negativnih učinkov na javno zdravje. |
Predlog spremembe 41 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 2 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Z odstopanjem od člena 9(1)(b) Uredbe (EU) št. 1290/2013 minimalno število udeležencev vključuje tri pravne subjekte s sedežem v treh različnih sodelujočih državah, od katerih ima: |
2. Z odstopanjem od člena 9(1)(b) Uredbe (EU) št. 1290/2013 minimalno število udeležencev vključuje tri pravne subjekte s sedežem v treh različnih državah, ki so sodelujoče države v skladu s tem sklepom, pred iztekom roka za predložitev predlogov iz ustreznega razpisa, od katerih: |
Predlog spremembe 42 Predlog sklepa Člen 7 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Ne glede na zgoraj navedeno lahko v razpisih v zvezi s programom PRIMA sodelujejo vsi subjekti s sedežem v državi članici Unije za Sredozemlje ali v državi, pridruženi programu Obzorje 2020, pod pogojem, da njihova država ali nacionalni organ za financiranje sofinancira najmanj 50 % tega sodelovanja. V tem primeru so subjekti upravičeni do financiranja Unije. |
Predlog spremembe 43 Predlog sklepa Člen 11 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Pri izvajanju programa PRIMA sprejmejo sodelujoče države zakonodajne, regulativne, upravne in druge ukrepe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti da zagotovijo popolno izterjavo vseh zneskov, ki pripadajo Uniji v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirano uredbo (EU) št. 1268/2012. |
5. Pri izvajanju programa PRIMA sprejmejo sodelujoče države zakonodajne, regulativne, upravne in druge ukrepe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti da zagotovijo popolno vračilo vseh zneskov, ki pripadajo Uniji v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirano uredbo (EU) št. 1268/2012. Vračilo je omejeno na največ 200.000.000 EUR. Vsaka sodelujoča država je odgovorna samo za znesek evropskih sredstev, ki so jih prejeli subjekti s sedežem na njenem ozemlju, in z omejitvijo na celotni znesek v višini njenega prispevka k programu PRIMA. Sodelujoče države niso odgovorne za financiranje, ki jih prejme subjekt s sedežem v državi, ki ne sodeluje pri programu PRIMA. |
Predlog spremembe 44 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 1 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Organi strukture PRIMA-IS so: |
1. Organi strukture PRIMA-IS, specifično usmerjeni v učinkovitost, so: |
Predlog spremembe 45 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) upravni odbor; |
(b) izvršni odbor; |
Predlog spremembe 46 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Strukturo PRIMA-IS upravlja generalna skupščina, v kateri so zastopane vse sodelujoče države. Generalna skupščina je organ odločanja strukture PRIMA-IS. |
Strukturo PRIMA-IS upravlja upravni odbor, v katerem so zastopane vse sodelujoče države. Upravni odbor je organ odločanja strukture PRIMA-IS. Upravni odbor zaseda redno in izredno. Redna zasedanja upravnega odbora se skličejo vsaj enkrat letno, v obdobju štirih mesecev pred koncem finančnega leta, izredna pa se sklicujejo po potrebi. |
Predlog spremembe 47 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Generalna skupščina odobri sodelovanje katere koli tretje države, ki ni pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, poleg držav iz člena 1(2), v programu PRIMA po proučitvi ustreznosti njenega sodelovanja za dosego ciljev navedenega programa. |
Upravni odbor odobri sodelovanje katere koli tretje države, ki ni članica Unije za Sredozemlje in ni pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, v programu PRIMA po proučitvi ustreznosti njenega sodelovanja za dosego ciljev navedenega programa. Upravni odbor odloči, kaj je ustrezni odstotek skupnih sredstev v skladu s točko (c) člena 4(1). |
Predlog spremembe 48 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Generalna skupščina določi število članov upravnega odbora, ki ne sme biti manjše od pet, in imenuje njegove člane. Upravni odbor nadzoruje sekretariat strukture PRIMA-IS. |
3. Upravni odbor določi število članov izvršnega odbora, ki ne sme biti manjše od pet, in jih imenuje za štiriletno obdobje z možnostjo podaljšanja. Izvršni odbor se sestane vsaj enkrat vsake tri mesece ali, ko se to zdi potrebno. Izvršni odbor nadzoruje sekretariat strukture PRIMA-IS. |
Predlog spremembe 49 Predlog sklepa Člen 12 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka f a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(fa) zagotavlja preglednost dejavnosti programa PRIMA. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
Naslov |
Sodelovanje Unije v partnerstvu za raziskave in inovacije na območju Sredozemlju (PRIMA), ki ga skupaj izvaja več držav članic |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2016)0662 – C8-0421/2016 – 2016/0325(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 27.10.2016 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
ENVI 27.10.2016 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Francesc Gambús 21.11.2016 |
||||
|
Obravnava v odboru |
30.1.2017 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
9.3.2017 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
56 1 3 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Alberto Cirio, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Seb Dance, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Jytte Guteland, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Urszula Krupa, Peter Liese, Valentinas Mazuronis, Gilles Pargneaux, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Julia Reid, Frédérique Ries, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivica Tolić, Estefanía Torres Martínez, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Clara Eugenia Aguilera García, Nicola Caputo, Albert Deß, Eleonora Evi, Merja Kyllönen, James Nicholson, Gabriele Preuß, Christel Schaldemose, Bart Staes, Carlos Zorrinho |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Edouard Martin, Lieve Wierinck |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
56 |
+ |
|
|
ALDE |
Gerben-Jan Gerbrandy, Valentinas Mazuronis, Frédérique Ries, Nils Torvalds, Lieve Wierinck |
|
|
ECR |
Mark Demesmaeker, Ian Duncan, Arne Gericke, Julie Girling, Urszula Krupa, James Nicholson, Boleslaw G. Piecha |
|
|
EFDD |
Eleonora Evi |
|
|
GUE/NGL |
Lynn Boylan, Stefan Eck, Merja Kyllönen, Estefanía Torres Martínez |
|
|
PPE |
Pilar Ayuso, Ivo Belet, Alberto Cirio, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, Albert Deß, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Peter Liese, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean |
|
|
S&D |
Clara Eugenia Aguilera García, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nicola Caputo, Nessa Childers, Seb Dance, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Edouard Martin, Gilles Pargneaux, Pavel Poc, Gabriele Preuß, Christel Schaldemose, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Carlos Zorrinho |
|
|
VERTS/ALE |
Marco Affronte, Margrete Auken, Bas Eickhout, Benedek Jávor, Davor Škrlec, Bart Staes |
|
|
1 |
- |
|
|
EFDD |
Julia Reid |
|
|
3 |
0 |
|
|
ENL |
Mireille D’Ornano, Sylvie Goddyn |
|
|
NI |
Zoltán Balczó |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
|
Naslov |
Sodelovanje Unije v partnerstvu za raziskave in inovacije na območju Sredozemlju (PRIMA), ki ga skupaj izvaja več držav članic |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2016)0662 – C8-0421/2016 – 2016/0325(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
18.10.2016 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 27.10.2016 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 27.10.2016 |
DEVE 27.10.2016 |
BUDG 27.10.2016 |
ENVI 27.10.2016 |
|
|
|
LIBE 27.10.2016 |
|
|
|
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
AFET 30.1.2017 |
DEVE 25.1.2017 |
BUDG 24.11.2016 |
LIBE 14.11.2016 |
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Sofia Sakorafa 17.11.2016 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
25.1.2017 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
22.3.2017 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
55 7 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Nikolaj Barekov (Nikolay Barekov), Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, Cristian-Silviu Buşoi, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, András Gyürk, Rebecca Harms, Eva Kaili, Kaja Kallas, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Pilar Ayuso, Mario Borghezio, Soledad Cabezón Ruiz, Jens Geier, Françoise Grossetête, Benedek Jávor, Olle Ludvigsson, Notis Marias, Piernicola Pedicini, Sofia Sakorafa, Marco Zullo |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Isabella Adinolfi, Arndt Kohn, Maria Noichl, Pavel Poc |
||||
|
Datum predložitve |
29.3.2017 |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
|
55 |
+ |
|
|
ALDE |
Fredrick Federley, Kaja Kallas, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen |
|
|
ECR |
Nikolaj Barekov (Nikolay Barekov), Edward Czesak, Ashley Fox, Zdzisław Krasnodębski, Evžen Tošenovský |
|
|
EFDD |
Isabella Adinolfi, Piernicola Pedicini, Dario Tamburrano, Marco Zullo |
|
|
ENF |
Angelo Ciocca, Jean-Luc Schaffhauser |
|
|
GUE/NGL |
Xabier Benito Ziluaga, Paloma López Bermejo, Sofia Sakorafa, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis) |
|
|
PPE |
Pilar Ayuso, Bendt Bendtsen, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek,Christian Ehler, Françoise Grossetête, András Gyürk, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Janusz Lewandowski, Nadine Morano, Angelika Niebler, Herbert Reul, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Anna Záborská |
|
|
S&D
|
José Blanco López, Soledad Cabezón Ruiz, Jens Geier, Adam Gierek, Eva Kaili, Arndt Kohn, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Dan Nica, Maria Noichl, Pavel Poc, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho |
|
|
7 |
- |
|
|
ECR |
Notis Marias |
|
|
ENF |
Mario Borghezio |
|
|
VERTS/ALE |
Reinhard Bütikofer, Rebecca Harms, Benedek Jávor, Michel Reimon, Claude Turmes |
|
|
0 |
0 |
|
|
|
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani