Postopek : 2015/2041(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0133/2017

Predložena besedila :

A8-0133/2017

Razprave :

PV 11/09/2017 - 23
CRE 11/09/2017 - 23

Glasovanja :

PV 14/09/2017 - 8.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0358

POROČILO     
PDF 1016kWORD 104k
30. marec 2017
PE 567.666v02-00 A8-0133/2017

o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU

(2015/2041(INI))

Odbor za ustavne zadeve

Poročevalec: Sven Giegold

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVKE
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU

(2015/2041(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 15. aprila 2014 o spremembi medinstitucionalnega sporazuma o registru za preglednost(1),

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 9 in 10,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o pripravi okvira za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v institucijah Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 25. novembra 2014, da se ne bo sestajala z neregistriranimi lobisti in bo objavljala informacije o srečanjih, namenjenih lobiranju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o dostopu javnosti do dokumentov (člen 104(7)) v obdobju 2011–2013(3),

–  ob upoštevanju načel preglednosti in integritete pri lobiranju Konvencije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 13. decembra 2016 o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta(4),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0133/2017),

A.  ker „Unija pri vseh svojih dejavnostih upošteva načelo enakosti svojih državljanov, ki so deležni enake obravnave s strani njenih institucij“ (člen 9 PEU); ker ima vsak državljan „pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije“ in se „odločitve [...] sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani“ (člen 10(3) PEU, podobno pa je določeno v njeni uvodni izjavi 13 in v členih 1(2) in 9); ker „institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja“ (člen 15(1) PDEU);

B.  ker so institucije EU že dosegle napredek pri zagotavljanju večje odprtosti ter so večinoma že prehitele nacionalne in regionalne politične institucije na področju preglednosti, odgovornosti in integritete;

C.  ker je dialog med oblikovalci zakonodaje in družbo bistveni element demokracije, tudi zastopanje interesov, ustrezno zastopanje različnih interesov v zakonodajnem procesu pa poslancem zagotavlja informacije in znanje ter je bistveno za pravilno delovanje pluralističnih družb;

D.  ker si morajo institucije EU zaradi vse večjega razkoraka med EU in njenimi državljani ter potrebe po večjem zanimanju medijev za EU prizadevati za čim večje standarde preglednosti, odgovornosti in integritete; ker so ta načela ključni in dopolnilni elementi za spodbujanje dobrega upravljanja v institucijah EU ter zagotavljanje večje odprtosti delovanja EU in njenega procesa odločanja, to pa bi morala biti vodilna načela kulture v institucijah EU;

E.  ker je zaupanje državljanov v institucije EU bistveno za demokracijo, dobro upravljanje in učinkovito oblikovanje politik; ker je treba odpraviti pomanjkljivosti glede odgovornosti v EU in preiti na oblike nadzora z večjo stopnjo sodelovanja, pri čemer bo hkrati zagotovljen demokratični nadzor, kontrola in revizijske dejavnosti, pa tudi večja preglednost;

F.  ker lahko nepregledno in enostransko zastopanje interesov privede do tveganja korupcije ter bistveno ogrozi ter resno omaja integriteto oblikovalcev politike in javno zaupanje v institucije EU; ker ima korupcija znatne finančne posledice ter resno ogroža demokracijo, pravno državo in javne naložbe;

G.  ker je treba v pravnem aktu kot novi podlagi za obvezni register za preglednost pravno opredeliti dejavnosti s področja registra, kar bi prispevalo k razjasnitvi veljavnih dvoumnih opredelitev in razlag preglednosti, integritete in odgovornosti;

H.  ker so nekatere države članice že vzpostavile nacionalne registre za preglednost;

I.  ker imajo v skladu z zahtevo glede preglednosti iz člena 15(3) PDEU v povezavi s členom 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter uveljavljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije vsi državljani Unije pravico dostopa do dokumentov institucij, organov in agencij Unije(5);

Čim bolj zavezujoč register za preglednost

1.  pozdravlja sklep predsedstva, da bo od svojih upravnih služb zahteval oblikovanje obrazca, ki ga bodo pri pripravi prostovoljne uporabe zakonodajne sledi uporabljali vsi poročevalci in pripravljavci mnenj ter v njem navedli, s katerimi zastopniki interesov in organizacijami so se posvetovali; meni, da bi moral biti ta obrazec na voljo tudi kot orodje IT;

2.  želi opomniti na revizijo svojega poslovnika 13. decembra 2016, v skladu s katero se morajo poslanci sistematično omejiti na srečanja samo s tistimi zastopniki interesov, ki so registrirani v registru za preglednost, ter poziva k vključitvi srečanj med zastopniki interesov in generalnimi sekretarji, generalnimi direktorji ter generalnimi sekretarji političnih skupin; poziva poslance in njihovo osebje, naj preverijo, ali so zastopniki interesov, s katerimi se nameravajo sestati, vpisani v register, v nasprotnem primeru pa naj jih pozovejo, naj to storijo čim prej pred srečanjem; poziva Svet, naj uvede podobno določbo, ki bo zajemala stalna predstavništva; meni, da je treba od registriranih subjektov zahtevati predložitev dokumentov kot dokazilo, da so informacije, ki jih predložijo, točne;

3.  želi opozoriti na opredelitev „srečanja s predstavniki interesov“ iz odločitve Komisije z dne 25. novembra 2014 o objavi srečanj; želi opozoriti na določbe o tem, kakšnih informacij v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 ni treba razkriti; meni, da se določbe o teh srečanjih ne bi smele omejevati na „dvostranska“ srečanja ter da bi morale zajemati srečanja z mednarodnimi organizacijami;

4.  poziva svoje predsedstvo, naj zagotovi, da bodo lahko poslanci na svojih profilih na spletni strani Parlamenta objavljali informacije o srečanjih z zastopniki interesov;

5.  poziva Komisijo, naj med vse ustrezne službe (od vodij oddelka in naprej) razširi prakso sestajanja zgolj z organizacijami ali samozaposlenimi osebami, ki so vpisane v register za preglednost;

6.  poziva Komisijo, naj objavi informacije o srečanjih vseh ustreznih uslužbencev Komisije, ki so vključeni v oblikovanje politike, z zunanjimi organizacijami, pri čemer je treba upoštevati ustrezna pravila o varstvu podatkov; meni, da bi bilo treba za drugo osebje, prisotno na teh srečanjih, navesti naziv oddelka ali službe;

7.  podpira poziv Komisije institucijam EU in njihovim uslužbencem, pa tudi agencijam, naj na svoje prireditve ne vabijo govorcev, ki niso registrirani zastopniki interesov, naj ne nudijo pokroviteljstva za takšne prireditve oziroma naj jih ne organizirajo v prostorih institucij EU ter neregistriranim zastopnikom interesov ne dovolijo, da bi sodelovali v svetovalnih organih Komisije;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse informacije o zastopanju interesov v institucijah EU, izjavah o interesih, potrjenih nasprotjih interesov in strokovnih skupinah zlahka javno dostopne na spletu po načelu vse na enem mestu;

9.  spodbuja Komisijo, naj oblikuje ukrepe za boljšo uravnoteženost z okrepitvijo premalo zastopanih interesov;

10.  meni, da imajo poslanci Evropskega parlamenta, ki so imenovani za poročevalce zakonodajnih poročil ali predsednike odborov, glede na svojo vlogo v zakonodaji EU posebno odgovornost, da so pregledni glede stikov z zastopniki interesov;

11.  meni, da bi morali subjekti, vpisani v register za preglednost, v skladu s pravili pravočasno posodobiti register glede izdatkov za dejavnosti s področja registra, če ti izdatki presegajo raven, ki je določena za ustrezno kategorijo;

12.  meni, da bi morali vsi subjekti, vpisani v register, v registru za preglednost objaviti seznam vseh donatorjev in zneske njihovih donacij, ki presegajo 3000 EUR, pri tem pa navesti tip in vrednost posameznih donacij v ustreznem letu; posamezne donacije v vrednosti nad 12.000 EUR je treba nemudoma prijaviti;

13.  ponovno poziva, kot je prvič že dolgo nazaj, k dopolnitvi registra za preglednost EU s pravnim aktom, če ni mogoče, da bi zapolnili vse vrzeli in z medinstitucionalnim sporazumom vzpostavili register, ki bi bil v celoti obvezujoč za vse zastopnike interesov; meni, da bi lahko v predlogu tega pravnega akta upoštevali napredek, dosežen s spremembami medinstitucionalnega sporazuma in kodeksa ravnanja Parlamenta; želi opomniti Komisijo, da je v svoji resoluciji z dne 15. aprila 2014(6) pozval k oblikovanju ustreznega zakonodajnega predloga o obveznem registru za preglednost, ki naj bi ga v skladu s členom 352 PDEU podala do konca leta 2016;

14.  znova poziva Svet, tudi njegova pripravljalna telesa, naj čim prej pristopijo k registru za preglednost; poziva vse države članice, naj uvedejo zakonodajo za okrepitev preglednosti zastopanja interesov; poziva države članice, naj sprejmejo pravila, v skladu s katerimi bi morali zastopniki interesov zagotoviti preglednost, če želijo na podlagi stikov z nacionalnimi politiki in javno upravo vplivati na evropsko zakonodajo;

Preglednost, odgovornost in integriteta pri obravnavanju zastopnikov interesov

15.  želi opomniti na svojo odločitev z dne 13. decembra 2016 o odvzemu privilegijev tistim, ki ne želijo sodelovati v preiskavah ali zaslišanjih in sejah odborov za ugotavljanje dejstev; poziva Komisijo, naj dodatno spremeni kodeks ravnanja za registrirane subjekte, da bi jih spodbudila k temu, da bodo na teh zaslišanjih ali sejah odborov v dobri veri zagotavljali informacije, ki niso pomanjkljive ali zavajajoče; meni, da bi bilo treba subjektom, vpisanim v register za preglednost, na podlagi kodeksa ravnanja prepovedati zaposlovanje posameznikov ali organizacij, ki prikrivajo interese ali subjekte, ki jim služijo;

16.  meni, da bi morali strokovne svetovalne službe, odvetniške pisarne in samozaposleni svetovalci navesti točen obseg dejavnosti s področja uporabe registra, pri čemer utegne nekatere posameznike pri izpolnjevanju zahtev iz registra za preglednost ovirati nacionalna zakonodaja v nekaterih državah članicah;

17.  vztraja, da bi morali registrirani subjekti, vključno z odvetniškimi pisarnami in svetovalnimi podjetji, v registru za preglednost prijaviti vse stranke, za katere izvajajo zastopniške dejavnosti s področja uporabe registra za preglednost; pozdravlja sklepe posameznih odvetniških zbornic, ki priznavajo razlike med dejavnostmi odvetnikov, povezanimi s sodiščem, in drugimi dejavnostmi s področja uporabe registra za preglednost; poziva Svet odvetniških združenj Evrope, naj svoje člane spodbuja k sprejetju podobnih ukrepov, pri čemer utegne nekatere posameznike pri izpolnjevanju zahtev iz registra za preglednost ovirati nacionalna zakonodaja v nekaterih državah članicah;

18.  ugotavlja, da so v nekaterih državah članicah sprejete zakonske določbe o pravilih za opravljanje poklica, ki zlasti odvetniškim pisarnam objektivno preprečujejo, da bi se vpisale v register za preglednost in pri tem razkrile informacije o svojih strankah, zahtevane v skladu z registrom; obenem pa vidi precejšnje tveganje, da bi utegnile biti takšne zakonske določbe predmet zlorab zaradi izogibanja objave informacij, potrebnih za pravilen vnos; v zvezi s tem pozdravlja vidno pripravljenost odvetniških združenj za partnersko sodelovanje, da bi v interesu njihovega poklica tovrstno nerazkritje informacij omejili izključno na primere, ki jih objektivno dovoljuje zakon; poziva Komisijo in predsednika Evropskega parlamenta, naj to pripravljenost udejanjita ter rezultat čim prej preneseta v spremenjeni sporazum;

19.  poziva predsedstvo, naj v skladu s členom 15 PDEU in členom 11 PEU zahteva, da se neregistrirane organizacije ali posamezniki, ki opravljajo dejavnosti s področja uporabe registra, pred odobritvijo vstopa v prostore Parlamenta vpišejo register za preglednost; meni, da ta zahteva ne bi smela veljati za skupine obiskovalcev; poudarja, da bi moral imeti Parlament, ki zastopa evropske državljane, politiko odprtih vrat do državljanov in da ne bi smeli ustvarjati nepotrebnih ovir, zaradi katerih morda državljani ne bi želeli obiskovati Parlamenta;

20.  obžaluje, ker je bila po navedbah organizacije Transparency International več kot polovica vnosov v register dejavnosti lobistov EU v letu 2015 netočna, nepopolna ali brezpredmetna;

21.  poziva svoje predsedstvo in generalnega sekretarja, naj olajšata postopek za obnovitev izkaznice za vstop lobistov v prostore Parlamenta z vzpostavitvijo instrumenta za obnovitev, da bi se izognili predolgi čakalni dobi za pridobitev vstopa; poziva, naj se odpravi omejitev, v skladu s katero se lahko dostop v prostore Evropskega parlamenta dodeli največ štirim imetnikom vstopnih izkaznic hkrati;

22.  želi opomniti, da je Parlament 13. decembra 2016 sprejel odločitev v zvezi z izkaznicami za spremljevalce, ter poziva generalnega sekretarja, naj spremeni pravila o izkaznicah in dovoljenjih za vstop v prostore Parlamenta, sprejeta 13. decembra 2013, tako da bodo morale osebe, stare več kot 18 let, ki želijo zaprositi za izkaznico za spremljevalce, podpisati izjavo, da ne bodo opravljale dejavnosti s področja uporabe registra za preglednost;

23.  meni, da je treba nujno uvesti ustrezen sistem nadzora nad predloženim gradivom in s tem zagotoviti, da so informacije, ki jih predložijo registrirani lobisti, smiselne, točne, posodobljene in celovite; v zvezi s tem poziva k bistvenemu povečanju sredstev Oddelka za preglednost v Evropskem parlamentu in skupnega sekretariata registra za preglednost;

24.  meni, da morata Oddelek za preglednost in skupni sekretariat registra za preglednost vsako leto na podlagi naključnega vzorčenja v zadostnem številu preveriti izjave registriranih subjektov za preglednost, da bi zagotovili smiselne, točne, posodobljene in celovite podatke;

25.  meni, da v skladu s členoma 4(2) in 5(2) PEU demokratično izvoljene in nadzorovane institucije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter njihove predstavništva v institucijah EU kakor tudi njihova predstavništva pri institucijah EU ter njihovi notranji organi ter formalna in neformalna združenja in krovne organizacije, ki so sestavljena samo iz teh subjektov, ne bi smela biti vključena v register za preglednost EU, če delujejo v javnem interesu, saj so del sistema upravljanja EU na več ravneh;

Varovanje integritete pred navzkrižji interesov

26.  poziva institucije in organe EU, ki še vedno nimajo kodeksa ravnanja, naj ga čim prej oblikujejo; obžaluje, da Svet in Evropski svet še vedno nista sprejela kodeksa ravnanja za svoje člane; poziva Svet, naj sprejme poseben etični kodeks, vključno s sankcijami, ki bo urejal tveganja, povezana z nacionalnimi delegati; vztraja, da mora Svet delovati odgovorno in pregledno tako kot druge institucije; prav tako poziva k sprejetju kodeksa ravnanja za člane in osebje obeh posvetovalnih organov EU, tj. Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora; poziva agencije EU, naj sprejmejo smernice za usklajeno politiko preprečevanja in upravljanja nasprotij interesov za člane upravnih odborov in direktorje, strokovnjake in znanstvene odbore ter člane odborov za pritožbe, in naj sprejmejo in izvajajo jasno politiko o nasprotju interesov, ki bo v skladu s časovnim načrtom Komisije za ukrepanje na osnovi skupnega pristopa za decentralizirane agencije EU;

27.  meni, da se morajo vsi uradniki EU, vključno z začasnimi uslužbenci, akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki, pogodbenimi uslužbenci in nacionalni strokovnjaki, udeležiti usposabljanja o tem, kako ravnati z zastopniki interesov in navzkrižjem interesov, tudi z vključitvijo integritete in preglednosti kot obvezne teme v postopkih zaposlovanja in pri pregledu uspešnosti;

28.  poudarja, da je treba z jasnimi in okrepljenimi kodeksi ravnanja ter etičnimi načeli povečati integriteto in izboljšati etični okvir ter tako omogočiti razvoj skupne in učinkovite kulture integritete v vseh institucijah in agencijah EU;

29.  priznava, da lahko pojav vrtljivih vrat negativno vpliva na odnose med institucijami in zastopniki interesov; poziva institucije EU, naj se s tem izzivom soočajo sistematično in sorazmerno; meni, da bi morala vsa pravila glede pojava vrtljivih vrat veljati tudi za predsednika Sveta;

30.  poziva k okrepitvi omejitev za nekdanje komisarje, tako da se „obdobje mirovanja“ podaljša na tri leta ter postane zavezujoče za vsaj vse tiste dejavnosti s področja uporabe registra za preglednost;

31.  meni, da mora odločitve o novih vlogah višjih uradnikov in nekdanjih komisarjev sprejemati organ, imenovan čim bolj neodvisno od tistih, na katere se nanaša njegova odločitev;

32.  zahteva, da vse institucije EU enkrat na leto v skladu s pravili EU o varstvu podatkov objavijo podatke o višjih uradnikih, ki niso več zaposleni v upravi EU, in o njihovih novih funkcijah;

33.  meni, da bi bilo treba razmisliti o uvedbi 18-mesečnega obdobja mirovanja po prenehanju funkcije zunanjih in začasnih članov Odbora za regulativni nadzor v okviru boljše priprave zakonodaje ter članov sveta direktorjev Evropske investicijske banke, ki v tem obdobju ne smejo lobirati pri članih upravljavskih organov EIB in uslužbencih banke za svoje podjetje, stranko ali delodajalca;

Integriteta in uravnotežena sestava strokovnih skupin

34.  pozdravlja namero Komisije, da bo upoštevala priporočila varuha človekovih pravic glede navzkrižja interesov v strokovnih skupinah, ter izrecno podpira objavo ustrezno podrobnih življenjepisov vseh osebno imenovanih strokovnjakov v registru strokovnih skupin ter izjave o interesih vseh osebno imenovanih strokovnjakov v registru strokovnih skupin;

35.  podpira poziv varuha človekovih pravic, naj bo vpis v register za preglednost obvezen pogoj za imenovanje v strokovne skupine, če zadevni člani niso vladni uradniki in vseh ali velike večine svojih dohodkov ne prejemajo od državnih institucij, kot so univerze, ki ne dobivajo sredstev od zastopnikov interesov in gospodarskih subjektov;

36.  meni, da bi bila določba, ki bi vsebovala splošna merila za ločevanje med gospodarskimi in negospodarskimi interesi v skladu s priporočili Evropskega varuha človekovih pravic in na podlagi izjave o interesih strokovnjakov Komisiji, v pomoč pri izbiri strokovnjakov, ki interese zastopajo bolj uravnoteženo;

37.  poziva Komisijo, naj vse zapisnike sej strokovnih skupin objavi na svoji spletni strani, tudi različna zastopana stališča;

38.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se na posvetovanjih obravnavajo odprta vprašanja, ne pa zgolj potrjujejo že izbrane politične usmeritve;

Neoporečnost evropskih volitev

39.  meni, da mora v skladu z evropsko volilno zakonodajo imenovanje kandidatov znotraj strank potekati demokratično, tajno in ob ustreznem upoštevanju mnenj poslancev, osebam, ki so bile pravnomočno obsojene zaradi korupcije v zvezi s finančnimi interesi EU ali v državah članicah, pa bi morali prepovedati kandidiranje na volitvah za dobo, ki je sorazmerna z resnostjo kaznivega dejanja; je seznanjen, da so nekatere države članice ta izključitveni postopek že uvedle; meni, da bi lahko na podlagi novega instrumenta, denimo direktive, oblikovali skupne minimalne standarde za različne prakse in pravne okvire v različnih državah članicah glede izključitve zaradi korupcije;

Krepitev pravne odgovornosti komisarjev

40.  poziva Komisijo, naj upošteva dobro prakso držav članic na področju zakononov o ministrih ter v skladu s postopkom soodločanja predloži zakonodajni predlog o določitvi obveznosti glede preglednosti in o pravicah komisarjev;

41.  poziva, naj se odločitve o prejemkih komisarjev, vključno s plačami, ki so od oblikovanja Evropskih skupnosti v izključni pristojnosti Sveta, prenesejo v postopek soodločanja;

42.  opozarja, da v nekaterih državah članicah manjkajo zakoni o ministrih, s katerimi bi bilo onemogočeno, da bi bili nosilci funkcij lastniki oziroma solastniki podjetij;

Navzkrižje interesov pri deljenem upravljanju sredstev in pri upravljanju sredstev EU v tretjih državah

43.  meni, da gre za resno navzkrižje interesov, kadar podjetja teh nosilcev funkcij EU zaprosijo za sredstva EU ali jih prejmejo kot podizvajalci, lastnik in nosilec funkcije pa je istočasno odgovoren za zakonito porabo teh sredstev oz. kontrolo v zvezi s tem;

44.  poziva Komisijo, naj v prihodnje v vseh predpisih EU določi, da gospodarska podjetja v državah članicah EU in tretjih državah, ki so v lasti nosilcev funkcij, ne smejo zaprositi za sredstva EU oziroma jih ne smejo prejemati;

Doseganje cilja glede neoviranega dostopa do dokumentov in preglednosti za zagotavljanje odgovornosti v zakonodajnem postopku

45.  želi opomniti na poziv Komisiji in Svetu, ki ga je izrekel v svoji resoluciji z dne 28. aprila 2016 o javnem dostopu do dokumentov za leta 2014–2015(7), v kateri je:

–  pozval k razširitvi področja uporabe Uredbe (ES) št. 1049/2001, da bi bile vanjo zajete vse evropske institucije, ki to še niso, kot so Evropski svet, Evropska centralna banka, Sodišče Evropske unije ter vsi organi in agencije EU;

–  pozval k doslednemu spoštovanju obveznosti glede vodenja popolnih registrov dokumentov v institucijah, agencijah in drugih organih, kot je določeno v členih 11 in 12 Uredbe (ES) št. 1049/2001,

–  menil, da dokumenti, ustvarjeni v okviru trialogov, kot so dnevni redi, povzetki izidov, zapisnikov in splošnih pristopov Sveta, zadevajo zakonodajne postopke in da se načeloma ne morejo obravnavati drugače kot drugi zakonodajni dokumenti ter da bi morali biti neposredno dostopni na spletni strani Parlamenta,

–  pozval k oblikovanju skupnega medinstitucionalnega registra, vključno s posebno enotno zbirko podatkov o poteku obravnav zakonodajnih paketov, kot je bilo dogovorjeno v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje,

–  pozval Svet, naj objavi zapisnike sej delovnih skupin Sveta ter drugih dokumentov,

–  pozval Komisijo, naj oblikuje register zakonodaje na drugi stopnji, zlasti za delegirane akte, in je ugotovil, da se pripravlja v skladu z dogovorom iz medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje,

–  menil, da je treba uvesti neodvisen nadzorni organ za določanje in preklic stopnje tajnosti dokumentov,

–  pozval k objavi dnevnih redov in povratnih informacij s sej koordinatorjev odborov Evropskega parlamenta, predsedstva in konference predsednikov ter načeloma vseh dokumentov, navedenih v teh dnevnih redih, na spletni strani Parlamenta;

Preglednost zunanjega zastopstva in pogajanj EU

46.  pozdravlja nedavno sodno prakso Sodišča Evropske unije, ki je okrepila pravico Parlamenta do obveščenosti o mednarodnih sporazumih, ter zavezo institucij, da bodo upoštevale točko 40 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje ter s pogajanji dosegle boljše sodelovanje in izmenjavo informacij; ugotavlja, da so se pogajanja začela konec leta 2016, ter v zvezi s tem poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se dejansko zavežejo in si na vsak način prizadevajo, da bi dosegli dogovor s Parlamentom za boljše sodelovanje in izmenjavo informacij z njim na podlagi celotnega življenjskega cikla mednarodnih sporazumov, saj bi to prispevalo k okrepitvi legitimnosti in demokratičnega nadzora zunanjega delovanja EU;

47.  ugotavlja, da sicer obstaja medinstitucionalni sporazum o sodelovanju med Parlamentom in Komisijo, ne pa tudi enakovreden sporazum med Parlamentom in Svetom;

48.  želi opozoriti na nedavna prizadevanja Komisije za izboljšanje preglednosti pri trgovinskih pogajanjih; obenem meni, da bi morala Svet in Komisija dodatno izboljšati delovne metode, na podlagi katerih bi bolje sodelovala s Parlamentom v zvezi s dostopom do dokumentov, informacij in sprejemanja odločitev na področju vseh vprašanj in pogajanj o skupni trgovinski politiki (na primer pri obveščanju v zvezi s pogajanji, vključno z določanjem obsega, mandati in potekom pogajanj, o mešani ali izključni naravi trgovinskih sporazumov in njihovi začasni uporabi, dejavnostih in odločitvah, ki jih sprejmejo organi, ustanovljeni na podlagi trgovinskih in/ali investicijskih sporazumov, strokovnih srečanjih ter delegiranih in izvedbenih aktih); pri tem obžaluje, da Svet poslancem Evropskega parlamenta ne omogoča dostopa do pogajalskega mandata za vse sporazume, o katerih trenutno tečejo pogajanja, pozdravlja pa operativni dogovor, dosežen po enem letu pogajanj med Komisijo in Parlamentom o dostopu do dokumentov o pogajanjih o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), da se dostop omogoči vsem poslancem Evropskega parlamenta, tako da so pogajanja o TTIP doslej najbolj pregledna; v zvezi s tem pozdravlja željo generalnega direktorata Komisije za trgovino, da bi sedanjo pobudo za preglednost glede TTIP uporabili kot model za vsa trgovinska pogajanja, kot je določeno v trgovinski strategiji Trgovina za vse, in jo izvajali;

49.  poudarja, da obvezna preglednost izhaja iz demokratične narave upravljanja v EU, kot je izpostavilo tudi Sodišče Evropske unije, in da morajo biti zaupne informacije, ki niso dostopne za javnost, kot denimo v primeru trgovinskih pogajanj, dostopne poslancem, ki v interesu državljanov izvajajo nadzor nad trgovinsko politiko; zato meni, da je dostop do tajnih informacij bistvenega pomena za nadzor, ki ga izvaja Parlament, ki pa je dolžan s tovrstnimi informacijami ustrezno ravnati; meni, da bi morala obstajati jasna merila za označevanje dokumentov za „zaupne“, da bi preprečili nejasnosti in samovoljne odločitve, hkrati pa bi bilo treba z dokumenta oznako „zaupno“ umakniti, takoj ko zaupnost ni več potrebna; poziva Komisijo, naj oceni, ali se lahko pogajalski dokumenti objavijo takoj, ko so dokončno oblikovani; ugotavlja, da sodna praksa Sodišča EU jasno določa, da mora institucija EU v zvezi z dokumentom, nastalim v instituciji in za katerega velja izjema pri pravici do javnega dostopa, jasno razložiti, zakaj lahko dostop do tega dokumenta specifično in resnično ogroža interes, ki ga ščiti ta izjema, tveganje pa mora biti razumno predvidljivo in ne zgolj hipotetično; poziva Komisijo, naj izvaja priporočila Evropskega varuha človekovih pravic iz julija 2014, zlasti v zvezi z dostopom do dokumentov za vsa pogajanja ter objavo dnevnih redov sej in zapisnikov sej s posamezniki in organizacijami s področja dejavnosti iz registra za preglednost; poziva Komisijo, naj Parlamentu in javnosti še pred začetkom pogajanj posreduje osnutke dnevnih redov za pogajanja, po zaključku pogajanj pa sprejete dnevne rede in poročila;

50.  meni, da mora imeti Evropska unija vodilno vlogo pri spodbujanju preglednosti trgovinskih pogajanj, ne le dvostranskih, temveč po možnosti tudi več- in mnogostranskih pogajanj, pri čemer preglednost ne sme biti manjša kot pri pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije; vendar poudarja, da mora Komisija tudi svoje pogajalske partnerje prepričati o večji preglednosti z njihove strani, s čimer bi zagotovili vzajemen proces, v katerem ne bi bilo ogroženo pogajalsko stališče EU, želena raven preglednosti pa naj se vključi tudi v predhodne študije z morebitnimi pogajalskimi partnerji; poudarja, da je večja preglednost v interesu vseh pogajalskih partnerjev EU in deležnikov po svetu ter da bi se s tem lahko okrepila svetovna podpora trgovini, temelječi na pravilih;

51.  želi opomniti, da mora zakonodajni proces skupne trgovinske politike sloneti na statističnih podatkih Unije v skladu s členom 338(2) PDEU ter na ocenah učinka in trajnostnega učinka v skladu z najvišjimi standardi nepristranskosti in zanesljivosti, to pa bi moralo biti vodilno načelo pri vseh ustreznih pregledih v okviru politike Komisije za boljše pravno urejanje; meni, da bi na podlagi ocene učinka po posameznih sektorjih trgovinskim sporazumom EU zagotovili višjo raven zanesljivosti in legitimnosti;

52.  ponovno poziva Komisijo, kot jo je že v svoji resoluciji z 12. aprila 2016(8), naj oblikuje evropski kodeks ravnanja za preglednost, integriteto in odgovornost, ki bi ga predstavniki EU upoštevali pri delovanju v okviru mednarodnih organizacij/organov; poziva k večji doslednosti in boljšemu usklajevanju politik med svetovnimi institucijami, in sicer z uvedbo celovitih standardov demokratične legitimnosti, preglednosti, odgovornosti in integritete; meni, da bi morala EU racionalizirati in kodificirati svojo zastopanost v večstranskih organizacijah/organih, da bi povečali preglednost, integriteto in odgovornost sodelovanja Unije v teh organih, njen vpliv ter spodbujali zakonodajo, ki jo je sprejela v demokratičnem procesu; poziva k sprejetju medinstitucionalnega sporazuma, s katerim bi formalizirali dialoge med predstavniki EU in Parlamentom, ki jih je treba organizirati z Evropskim parlamentom zaradi vzpostavitve smernic za sprejetje in skladnost evropskih stališč v pripravah na pomembna mednarodna pogajanja;

Preglednost in odgovornost na področju javne porabe

53.  meni, da bi morali z objavo podatkov o proračunu in javni porabi v EU zagotoviti njihovo preglednost in odgovornost, tudi na ravni držav članic v zvezi z deljenim upravljanjem;

Preglednost in odgovornost na področju ekonomskega upravljanja v evroobmočju

54.  meni, da je treba po potrebi institucionalizirati odločitve, sprejete v Euroskupini, Ekonomsko-finančnem odboru, na „neformalnih“ zasedanjih Sveta za ekonomske in finančne zadeve ter srečanjih na evrskih vrhih, ter da je treba zagotoviti preglednost in odgovornost teh odločitev, tako da se denimo objavijo njihovi dnevni redi zapisniki, zagotovi uravnoteženost med želeno preglednostjo in nujno zaščito finančne, monetarne ali ekonomske politike Unije ali njenih držav članic;

Preglednost in odgovornost v zvezi s proračunom EU

55.  ugotavlja, da je bilo v letu 2014 opravljenih 40 preiskav v zvezi z ravnanjem osebja in članov institucij; poudarja, da teh preiskav ni bilo veliko, kar kaže, da goljufije in korupcija v institucijah EU niso vsesplošno razširjene(9);

56.  poudarja, da je bilo leta 2014 največ domnevnih goljufij, prijavljenih Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), povezanih z uporabo evropskih strukturnih skladov (549 od 1417 domnevnih goljufij); poudarja, da je OLAF za strukturne sklade v letu 2014 predlagal finančne izterjatve v višini 476,5 milijona EUR; ugotavlja, da so pristojni organi leta 2014 v skladu s priporočili urada OLAF izterjali 22,7 milijona EUR; poziva države članice, naj dajo prednost ustreznemu dodeljevanju sredstev EU in čim večjim prizadevanjem za njihovo izterjatev v primeru neustrezne dodelitve(10);

57.  poziva Komisijo, naj predloži revizijo „šesterčka“ in „dvojčka“, da bi Parlamentu zagotovila večja pooblastila za nadzor nad sprejemanjem ključnih dokumentov v okviru evropskega semestra ter posebej učinkovita sredstva za zagotavljanje spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

58.  poziva Euroskupino, naj Parlament vključi v nadzor nad izvajanjem pogodbenih pogojev, dogovorjenih z upravičenci do finančne pomoči, ki se podeljuje v okviru Evropskega mehanizma za stabilnost;

Zaščita prijaviteljev nepravilnosti in boj proti korupciji

59.  pozdravlja preiskavo, s katero želi evropska varuhinja človekovih pravic ugotoviti, ali institucije EU izpolnjujejo svojo obvezo v zvezi z uvedbo notranjih pravil o prijavljanju nepravilnosti; obžaluje ugotovitev varuhinje, da nekatere institucije EU še ne izvajajo pravilno predpisov za zaščito prijaviteljev nepravilnosti; opozarja, da so taka pravila zaenkrat sprejeli le Parlament, Komisija, Varuh človekovih pravic in Računsko sodišče; poziva k izvedbi študije Parlamenta o mehanizmu za zaščito akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, ki prijavijo nepravilnosti;

60.  meni, da je učinkovita zaščita prijaviteljev nepravilnosti poglavitno orodje v okviru boja proti korupciji, zato ponavlja svoj poziv Komisiji z dne 25. novembra 2015(11), naj do junija 2016 predlaga vzpostavitev zakonodajnega okvira EU za učinkovito zaščito prijaviteljev nepravilnosti in podobnih(12), ob upoštevanju ocene pravil na nacionalni ravni, da bi zagotovili minimalna pravila za zaščito prijaviteljev nepravilnosti;

61.  poziva Komisijo, naj izvaja ukrepe, ki se nanašajo na diskrecijo in izključitev v zvezi z javnimi naročili, tako da preveri ozadje vsakega posameznega primera, poleg tega pa uporablja merila za izključitev in tako izloči podjetja, ki so v kakršnem koli navzkrižju interesov, kar je bistvenega pomena za zaščito verodostojnosti institucij;

62.  meni, da so prijavitelji nepravilnosti prepogosto tarča kazenskega pregona, ne pa deležni podpore, tudi v institucijah EU; poziva Komisijo, naj predlaga spremembo uredbe o uradu Evropskega varuha človekovih pravic in razširi njegova pooblastila, da se bodo lahko nanj obrnili prijavitelji nepravilnosti, ki so žrtve zlorab; poziva Komisijo, naj predlaga ustrezno povečanje proračuna urada varuha človekovih pravic, da bo lahko to zahtevno nalogo dejansko izvajal;

63.  poziva EU, naj čim prej zaprosi za članstvo v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope in naj Evropski parlament stalno obvešča o poteku postopka obravnave te prošnje; poziva Komisijo, naj v poročilo vključi pregled največjih težav v zvezi s korupcijo v državah članicah, priporočila o ukrepih za njihovo odpravo in spremljevalne ukrepe, ki jih mora sprejeti, zlasti ob upoštevanju negativnega učinka korupcijskih dejanj na delovanje notranjega trga;

64.  meni, da bi bilo treba posameznikom, ki so bili v EU pravnomočno obsojeni zaradi korupcije, ali podjetjem v lasti ali pod vodstvom oseb, ki so storile dejanje korupcije ali poneverbe javnih sredstev v korist njihovega podjetja in so bile zaradi tega pravnomočno obsojene, za najmanj tri leta prepovedati sklepanje javnih naročil z Evropsko unijo in prejemanje sredstev EU; poziva Komisijo, naj spremeni svoj sistem izključitve; poudarja, da bi bilo treba avtomatsko objavljati imena podjetij, ki jih je Komisija izključila iz postopkov oddajanja javnih naročil za pridobitev sredstev EU, da bi bolje zaščitili finančne interese EU in širši javnosti omogočili nadzor;

65.  ugotavlja, da Evropska unija od 12. novembra 2008, ko je bila potrjena njena vloga za članstvo v Konvenciji Združenih narodov proti korupciji (UNCAC), ni sodelovala v mehanizmu pregleda iz konvencije ter ni izvedla prvega koraka, tj. samoocene o izvajanju obveznosti v skladu s to konvencijo; poziva Evropsko unijo, naj izpolni svoje obveznosti v okviru te konvencije in opravi samooceno o izpolnjevanju obveznosti ter sodeluje v mehanizmu medsebojnega pregleda; poziva Komisijo, naj čim prej objavi novo protikorupcijsko poročilo ter vanj vključi poglavje o institucijah EU; poziva Komisijo, naj na ravni institucij EU in držav članic izvede dodatno analizo okolja, v katerem se izvajajo politike, da bi se ugotovili inherentni ključni dejavniki, ranljiva področja in dejavniki tveganja, ki vodijo v korupcijo;

66.  želi opomniti na svoj sklep z dne 25. marca 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (2012/0193(COD)), ter poziva k hitremu sprejetju odločitve v zvezi s tem;

Celovitost predpisov EU

67.  poziva Komisijo, naj razišče sistemska varovala za preprečevanje navzkrižij interesov na področju reguliranja industrijskih proizvodov in izvajanja politike; poziva jo tudi, naj obravnava sedanje strukturno navzkrižje interesov pri javni oceni tveganj za regulirane proizvode, saj ocena teh proizvodov v veliki meri ali izključno temelji na študijah, ki so jih opravili prosilci ali tretje osebe, ki so jih plačali prosilci, medtem ko se neodvisne raziskave vse prepogosto ne upoštevajo ali zavračajo; meni, da bi morali proizvajalci še vedno zagotavljati študije, pri čemer bi si velika podjetja ter mala in srednja podjetja delila stroške na podlagi relativnega tržnega deleža, da bi zagotovili pravičnost, vsi ocenjevalci pa bi morali biti zavezani, da v svojih ocenah v celoti upoštevajo neodvisna znanstvena dognanja, ki so bila predmet medsebojnega pregleda; še zlasti poziva Komisijo, naj pregleda svoje sporočilo o splošnih načelih in standardih za posvetovanja Komisije z zainteresiranimi stranmi iz leta 2002; predlaga, da zaradi odprave težav, ki izvirajo iz prikrivanja neugodnih rezultatov raziskav, določi, da mora biti predhodna registracija znanstvenih študij in poskusov z navedbo njihovega obsega in pričakovanega datuma zaključka pogoj za upoštevanje v regulativnih in političnih procesih; v interesu pridobivanja trdnih in neodvisnih znanstvenih mnenj za oblikovanje politik poudarja pomen ustreznih sredstev za razvoj notranjega strokovnega znanja v specializiranih agencijah EU, vključno s priložnostjo za izvajanje raziskav in poskusov, katerih rezultate je mogoče objaviti, s čimer bi okrepili privlačnost javne službe pri svetovanju glede regulative, hkrati pa ne bi posegali v poklicne možnosti znanstvenikov;

Krepitev parlamentarne odgovornosti Komisije in njenih agencij

68.  poziva Komisijo, naj oblikuje uredbo za vse agencije EU, ki bo Parlamentu dodelila pristojnosti soodločanja pri imenovanju ali razrešitvi direktorjev teh agencij ter neposredno pravico, da jih zasliši;

69.  poudarja potrebo po neodvisnih strokovnjakih v agencijah EU ter da je treba več pozornosti nameniti odpravljanju navzkrižij interesov v odborih agencij; poudarja, da trenutno strokovnjaki v več agencijah, vključno z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), niso plačani; poziva, naj se strokovnjakom v regulativnih agencijah, ki zastopajo denimo neprofitne organizacije ali akademske ustanove, zagotovi ustrezno nadomestilo; poudarja, da so potrebna ustrezna sredstva za razvoj notranjega strokovnega znanja v specializiranih agencijah EU;

70.  poziva Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), Evropsko agencijo za zdravila (EMA) in Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA), naj nujno pregledajo svojo politiko neodvisnosti, tako da jim bo izrecno zagotavljala popolno neodvisnost od gospodarskega sektorja, ki ga urejajo, in da bi preprečili navzkrižje interesov med uslužbenci in strokovnjaki;

71.  podpira prakso nacionalnih parlamentov, da komisarje pokličejo k zaslišanju;

72.  želi opomniti, da je pooblastilo za ustanovitev preiskovalnega odbora bistvena lastnost parlamentarnih sistemov povsod po svetu, in da je z Lizbonsko pogodbo predviden poseben zakonodajni postopek za sprejetje uredbe o pravici do preiskave (člen 226(3) PDEU); poudarja, da bi se morali Parlament, Svet in Komisija v skladu z načelom pristnega sodelovanja dogovoriti o sprejetju nove uredbe;

73.  poziva k hitremu sprejetju odločitve Sveta in Komisije o predlogu Parlamenta z dne 23. maja 2012 o uredbi Evropskega parlamenta o podrobnih določbah o uresničevanju pravice Evropskega parlamenta do preiskave(13);

°

°  °

74.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0376.

(2)

Sprejeto besedilo, P6_TA(2008)0197.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0203.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0484.

(5)

Sodba Sodišča z dne 21. septembra 2010, Kraljevina Švedska proti Association de la presse internationale ASBL in Evropski komisiji (C-514/07 P), Association de la presse internationale ASBL proti Evropski komisiji (C-528/07 P) in Evropska komisija proti Association de la presse internationale ASBL (C-532/07 P), združene zadeve C-514/07 P, C-528/07 P in C-532/07 P, ECLI:EU:C:2010:541.

(6)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0376.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0202.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0108.

(9)

Poročilo urada OLAF za leto 2014, Petnajsto poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam, od 1. januarja do 31. decembra 2014.

(10)

Glej prejšnjo opombo.

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408.

(12)

Dobesedni zapis resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408).

(13)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0219.


OBRAZLOŽITEV

Razkorak med EU in njenimi državljani zahteva najvišje standarde preglednosti, odgovornosti in integritete

Institucije EU so bolj pregledne, odgovorne in čistejše od večine drugih političnih ustanov na nacionalni ali regionalni ravni v Evropi. Državljani lahko skoraj vse seje odborov spremljajo prek spletnih pretočnih prenosov: večina parlamentov držav članic nima take stopnje preglednosti. Evropska komisija je odprta uprava, ki je veliko preglednejša in bolj dostopna kot uprave v večini držav članic. Kljub temu iz več razlogov obstaja velik razkorak med svetom politike v Bruslju in državljani v EU. Splošna raven zaupanja državljanov v institucije EU je bila leta 2014 po podatkih Eurostata 42-odstotna. To je več kot leto prej, vendar manj v primerjavi s preteklimi podatki; leta 2002 je raven dosegla 59 odstotkov. V večini, tj. v dvajsetih državah članicah, državljani zdaj bolj zaupajo nacionalnim institucijam. Le v osmih državah imajo državljani več zaupanja v institucije EU kot v nacionalne institucije.

Razkorak med lokalno in nacionalno politiko ter državljani je manjši: mediji pogosteje poročajo o njem, državljani imajo več osebnih stikov z njenimi predstavniki, vprašanja se včasih zdijo manj abstraktna in jezik v nacionalni in lokalni politiki običajno ne predstavlja ovire. Vendar je poleg teh strukturnih razlik razkorak med svetom politike EU in številnimi državljani večji tudi zaradi zaznanega pomanjkanja vpliva državljanov. Še slabše je, da današnja Evropska unija včasih obvelja za Evropo lobistov in ne Evropo državljanov. V Bruslju je več dejavnih lobistov kot v Washingtonu. Raziskave so pokazale, da obstaja veliko nesorazmerje med dostopom in vplivom močnih poslovnih interesov ter šibkejših družbenih interesov na nosilce odločanja v EU. Da bi zaznani razkorak zmanjšali, to poročilo poziva k pristopu na treh ravneh: institucije EU morajo okrepiti preglednost, odgovornost in integriteto ter na teh področjih postaviti kar najvišje standarde.

Integriteta pomeni pošteno in enakim obravnavanjem interesov državljanov

Lizbonska pogodba zagotavlja, da „Unija spoštuje načelo enakosti svojih državljanov, ki so deležni enake obravnave s strani njenih institucij“ (člen 9) in da ima „vsak državljan [...] pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije“. Vendar je resničnost drugačna: prednostni dostop močnih lobijev do nosilcev odločanja v EU je v velikem nasprotju z enako obravnavo interesov državljanov. Tisti, ki že imajo več denarja in moči, z lahkoto dosegajo sorazmerno večji vpliv. Če želijo institucije EU ta razkorak odpraviti, morajo okrepiti svojo integriteto. Integriteta pomeni, da imajo državljani enak dostop in pomen v postopku odločanja. Dajanje prednosti posebnim interesom pred splošnim interesom je čisto nasprotje integritete. Cilj tega poročila je prispevati k ločitvi ekonomske in politične moči. To je tudi najbolj v interesu velike večine malih in srednjih podjetij v Evropi. Če zakone pišejo multinacionalke, mala podjetja ne morejo uspevati.

Opolnomočenje državljanov z dostopom do informacij in dokumentov

Za zagotavljanje integritete v svetu politike EU vsebujejo Pogodbe dodatna navodila in zahteve v členu 10(3) PDEU: „Odločitve se sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani.“ Preglednost zato razumemo tako, da je treba državljanom pravočasno zagotoviti dostop do vseh ustreznih informacij, da bi zmanjšali morebitne razkorake v informacijah med državljani in lobisti, pa tudi med tistimi, ki zastopajo posebne poslovne interese, in tistimi, ki zastopajo splošnejše družbene interese. Besedilo in duh Pogodb pozivata, da je treba posebno pozornost nameniti času dostopa do informacij. Sprejemanje odločitev „v kar najtesnejši povezavi z državljani“ pomeni, da bi morali državljani imeti dovolj časa, da informacije predelajo, preden se začne odločanje. Poleg tega gre pri enakosti državljanov tudi za vprašanje časa. Ker je odločanje običajno neprekinjen proces, lahko dostop do dokumentov in informacij, preden so dogovori sklenjeni, veliko spremeni. Razlike med iznajdljivimi in poklicnimi akterji na eni strani ter državljani in celo poslanci Parlamenta na drugi so v nasprotju s Pogodbami in zmanjšujejo integriteto. Skrivni in neformalni dokumenti, ki krožijo med redkimi izbranci, zato niso sprejemljivi. Pogodbe zahtevajo jasno razlikovanje: dokumenti morajo biti javni ali izjemoma zaupni. To pomeni: kar vedo lobisti, mora biti javno za vse.

Postopek oblikovanja zakonodaje EU je osrednjega pomena za krepitev preglednosti Evropske unije. Javnost ima pravico vedeti, kdo je vplival na oblikovanje zakonodaje. Pomembno orodje za doseganje večje preglednosti, ko gre za zakonodajo EU, je uvedba zakonodajne sledi. Ta beleži vpliv različnih interesov na vsak del zakonodaje in omogoča oceno morebitne neenakosti vplivov. Več kot je ustreznih informacij o sejah in prispevkih dostopnih v realnem času, v večji meri je mogoče odpraviti neravnovesje, preden se zakonodaja sprejme. Študija tematskega oddelka z naslovom „Institutional and Constitutional aspects of Special Interest Representation“ (Institucionalni in ustavni vidiki zastopanja posebnih interesov) za Odbor za ustavne zadeve priporoča razmislek o uvedbi zakonodajne sledi.

Odgovornost institucij EU na podlagi preglednosti

Škandali, kot je bil škandal „gotovina za predloge sprememb“, so spodbudili sprejem novih predpisov za zaščito integritete politike EU. Pogodbe za vse delo v institucijah zahtevajo: „Institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava“ (člen 298(1) PDEU). Odgovornost je mogoče doseči le z določbami, ki zagotavljajo, da institucije, nosilci funkcij in osebje o svojem delu pregledno poročajo.

Mnoge stopnje zakonodaje EU so sicer bolj pregledne kot v državah članicah, vendar odločilna stopnja v postopkih soodločanja izgine za zaprta vrata. Povečana uporaba neformalnih pogovorov v tristranski obliki je pripeljala do položaja, ko je 80 % zakonodajnih aktov EU dogovorjenih na prvi obravnavi. Pri teh skrivnih sejah je težava v preglednosti: zapisniki s teh sej ne obstajajo, sodelujoči in njihova stališča so neznani, skrivni dokumenti pa včasih pridejo v roke nekaterih lobistov, ne pa tudi javnosti. Taka selektivna preglednost za izbrane akterje zmanjšuje integriteto obstoječega postopka, saj se državljani ne obravnavajo enako.

Varovanje integritete z neodvisnim pregledom proti navzkrižjem interesov

Za zaščito integritete članov in osebja institucij EU so potrebni najboljši možni standardi. Ti standardi morajo zajemati dejavnosti članov in osebja v institucijah EU in zunaj njih ter v času opravljanja funkcije v institucijah EU in po njem, na primer z uvedbo obdobij mirovanja, če želijo kariero nadaljevati na področjih, ki so tesno povezana z njihovim delom v instituciji.

Nevtralnost je pomembno merilo za učinkovit pregled nad pravili. Poročilo o boju proti korupciji v EU iz leta 2014 zaključuje, da je neodvisnost protikorupcijskih agencij poglavitni dejavnik za njihov uspeh: „V nekaterih primerih agencij z močnimi pooblastili se je neodvisno, predano vodstvo izkazalo za prebojno točko razvoja in je agencijam omogočilo pregon primerov korupcije na visoki ravni.“ (str. 40). Predajanje pregleda nad pravili za člane in osebje v zunanje, nevtralne roke je torej izkušnja, pridobljena iz obstoječih sistemov integritete. Take neodvisne preglede zdaj izvajajo države članice, kot sta Francija in Hrvaška. Poleg tega je treba obravnavati tudi morebitna navzkrižja interesov pri sestavi strokovnih skupin in nadzoru nad financiranjem evropskih političnih strank. Strokovne skupine ne smejo dopuščati neposrednega sodelovanja posebnih interesov pri oblikovanju zakonodaje, ki vpliva nanje. Evropski parlament ne bi smel nadzorovati financiranja strank, v katere je vključena večina njegovih poslancev.

Vzpostavitev novega zaupanja v trgovinska pogajanja s preglednostjo

V primerjavi z evropsko politiko je med mednarodnimi trgovinskimi pogajanji in državljani še večji razkorak. Trgovinski sporazumi so za Evropsko unijo praviloma zavezujoči in lahko otežijo spreminjanje odločitev, ko se zamenjajo politične večine ali javno mnenje. Zaradi daljnosežnih učinkov trgovinskih sporazumov je še toliko pomembneje, da pogajanja izpolnjujejo najvišje standarde preglednosti in odgovornosti. Argument proti preglednosti v trgovinskih pogajanjih je, da bi bilo morda na skrivnih pogajanjih lažje doseči uspeh. Vendar primeri Svetovne trgovinske organizacije, Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja ali Svetovne organizacije za intelektualno lastnino dokazujejo, da se je mogoče o mednarodnih pogodbah uspešno pogajati s povsem javnimi dokumenti in celo javnimi postopki. Glede na rastoče nezadovoljstvo povsod po Evropi s tekočimi pogajanji o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe ter dokončnim usklajevanjem celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma bi morala Evropska unija te najboljše prakse prilagoditi za izboljšanje preglednosti, odgovornosti in integritete vseh svojih trgovinskih pogajanj.


PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVKE

Priprava tega seznama je povsem prostovoljna in je v izključni pristojnosti poročevalca. Poročevalec je pri pripravi osnutka poročila do njegovega sprejetja v odboru prejel prispevke od naslednjih subjektov ali oseb:

Subjekt in/ali oseba

Access Info Europe

49931835063-67

Andreas Pavlou - 02.05.2016, 21.11.2016

Alliance for Lobby Transparency and Ethics Regulation (ALTER-EU)

2694372574-63

To med drugim vključuje Access Info Europe, FoEE, CEO, LobbyControl - 27.01.2016, 10.03.2016, 06.07.2016, 23.09.2016, 05.10.2016, 28.10.2016, 29.11.2016, 07.02.2017, 02.03.2017

Bundesarbeitskammer Österreich (BAK)

23869471911-54

Alice Wagner, Julia Stroj - 13.09.2016, 23.09.2016

Corporate Europe Observatory (CEO)

5353162366-85

Olivier Hoedeman, Martin Pigeon, Pascoe Sabido, Margarida da Silva, Vicky Cann - 22.04.2015, 28.10.2016, 29.11.2016, 02.03.2017

Svet odvetniških združenj Evrope (CCBE)

4760969620-65

Simone Cuomo - 15.10.2015

Svet evropskih občin in regij (CEMR)

Carol Thomas

Democracy International e.V.

180184113990-05

Sophie von Hatzfeldt - 23.09.2016, 05.10.2016

European Public Affairs Consultancies Association (EPACA)

8828523562-52

Karl Isaksson, James Padgett - 16.03.2015, 27.02.2017

Joint European Offices of Local Authorities of Bavaria, Baden-Württemberg in Saška

Caroline Bogenschütz, Christiane Thömmes - 16.02.2016

Frank Bold Society

57221111091-19

Bartosz Kwiatkowski - 10.03.2016, 06.07.2016, 09.09.2016, 13.09.2016, 23.09.2016, 05.10.2016, 27.10.2016, 21.11.2016, 02.03.2017, 10.03.2017

Friends of the Earth Europe (FoEE)

9825553393-31

Paul de Clerck, Fabian Flues, Myriam Douo - 27.01.2016, 10.03.2016, 06.07.2016, 23.09.2016, 05.10.2016, 28.10.2016, 29.11.2016, 07.02.2017, 02.03.2017

LobbyControl

6314918394-16

Nina Katzemich - 28.10.2016, 29.11.2016, 02.03.2017

Riparte il futuro

158241921709-39

Giulio Carini - 23.09.2016, 05.10.2016

Transparency International (TI)

501222919-71

Daniel Freund, Elsa Foucraut Yannik Bendel, Lola Girard, Carl Dolan - 25.02.2015, 03.09.2015, 15.12.2015, 01.03.2016, 15.03.2016, 02.05.2016, 01.07.2016, 06.07.2016, 09.09.2016, 27.10.2016, 28.10.2016, 29.11.2016, 06.02.2017, 02.03.2017, 10.03.2017


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (11.12.2015)

za Odbor za ustavne zadeve

o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU

(2015/2041(INI))

Pripravljavec mnenja: Bernd Lange

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  želi spomniti, da Pogodba o Evropski uniji (PEU) označuje novo stopnjo v procesu oblikovanja vse tesnejše zveze, v kateri se odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani (člen 1 PEU); upošteva živahno javno razpravo v Uniji o tekočih trgovinskih pogajanjih in pomisleke o oblikovanju trgovinske politike EU, ki so jih izrazili državljani; meni, da bi bilo treba storiti več za večjo obveščenost o trgovinski politiki in pogajanjih ter načinu zbiranja teh podatkov v državah članicah in na Komisiji, njihovega sporočanja in javnega objavljanja, s čimer bi okrepili legitimnost trgovinske politike EU, hkrati pa opozarja, da je treba najti ravnovesje med preglednostjo in učinkovitostjo; meni, da bi bilo treba opolnomočiti tudi državljane, da bi bolje razumeli oblikovanje politike in notranje delovanje administracije EU (tudi v Odboru za mednarodno trgovino (INTA)); zato pozdravlja pobudo Komisije za preglednost in novo trgovinsko strategijo Trgovina za vse, katere cilj je med drugim doseči večjo preglednost v trgovinski politiki;

2.  opozarja, da so bili na podlagi člena 12(f) PEU o vlogi nacionalnih parlamentov v EU uvedeni različni instrumenti za sodelovanje, s katerimi naj bi zagotovili učinkovit demokratičen nadzor zakonodaje EU na vseh ravneh; poudarja, da je bolj smiselna vključitev civilne družbe in socialnih partnerjev – sorazmerno z obveznostjo EU, da priznava in spodbuja vlogo socialnih partnerjev, kot določa člen 152 Pogodbe o delovanje Evropske unije (PDEU) – bistvena za doseganje večje legitimnosti (tudi pri pripravi pogajalskih smernic); pri tem poudarja pomembno potrebo po dejanski vključitvi vseh deležnikov prek srečanj, informativnih sestankov in drugih dogodkov ter po boljšem delovanju notranjih svetovalnih skupin, vključenih v izvajanje veljavnih trgovinskih sporazumov; poziva Komisijo, naj izboljša vključevanje pri vseh javnih posvetovanjih;

3.  priporoča, naj bo med sedanja prizadevanja Komisije za povečanje preglednosti pri vseh sedanjih in prihodnjih trgovinskih pogajanjih vključena tudi krepitev mandata evropskega varuha človekovih pravic kot neodvisnega nadzornega organa;

4.  poziva Svet in Komisijo, naj se polno in resno zavežeta načelu lojalnega sodelovanja s Parlamentom, tako da prek ustreznih kanalov nemudoma zagotovita celovite in točne informacije o zunanjem delovanju Unije, vključno z njeno skupno trgovinsko politiko, v zvezi s sprejemanjem odločitev in izvajanjem primarne in sekundarne zakonodaje; poziva Komisijo, naj v celoti upošteva zahtevo Parlamenta v zvezi z medinstitucionalnim sporazumom, zlasti glede niza jasnih meril za začasno uporabo in izvajanje trgovinskih sporazumov; poziva Svet, naj sprejme ta merila in zagotovi, da bo predhodno soglasje Evropskega parlamenta pogoj za začasno uporabo trgovinskih sporazumov;

5.  opozarja, da si morajo Unija in države članice na podlagi načela lojalnega sodelovanja in ob vzajemnem spoštovanju medsebojno pomagati pri izpolnjevanju nekaterih nalog (člena 4 in 13 PEU), kar je predpogoj za to, da Parlament ustrezno izvaja svojo zakonodajno in proračunsko funkcijo ter funkcijo političnega nadzora in posvetovanja (člen 14 PEU); ugotavlja, da sicer obstaja medinstitucionalni sporazum o sodelovanju med Parlamentom in Komisijo, ne pa tudi enakovreden sporazum med Parlamentom in Svetom, kar na nek način ovira izvajanje nadzora;

6.  pozdravlja proaktivno sodelovanje med Odborom za mednarodno trgovino (INTA) in Generalnim direktoratom Komisije za trgovino za okrepitev sodelovanja, vzpostavitev najboljše prakse in izboljšanje komunikacijskih kanalov, to sodelovanje pa je zlasti koristno pri nadziranju trgovinskih pogajanj in ga izvajajo stalni poročevalci odbora INTA in ciljnih skupin za spremljanje; poudarja tudi nedavna prizadevanja Komisije za izboljšanje preglednosti pri trgovinskih pogajanjih; obenem meni, da bi morala Svet in Komisija še izboljšati delovne metode, na podlagi katerih bi bolje sodelovala s Parlamentom glede dostopa do dokumentov, informacij in sprejemanja odločitev za vsa vprašanja in pogajanja skupne trgovinske politike (na primer pri obveščanju v zvezi s pogajanji, vključno z določanjem obsega, mandati in potekom pogajanj, o mešani ali izključni naravi trgovinskih sporazumov in njihovi začasni uporabi, dejavnostih in odločitvah, ki jih sprejmejo organi, ustanovljeni na podlagi trgovinskih in/ali investicijskih sporazumov, strokovnih srečanjih ter delegiranih in izvedbenih aktih); pri tem obžaluje, da Svet poslancem Evropskega parlamenta ne omogoča dostopa do pogajalskega mandata za vse sporazume, o katerih trenutno tečejo pogajanja, vendar pozdravlja, da je bil po enem letu pogajanj med Komisijo in Parlamentom o dostopu do dokumentov o pogajanjih o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) dosežen operativni dogovor, da se dostop omogoči vsem poslancem Evropskega parlamenta, s čimer so pogajanja o TTIP najbolj pregledna doslej; pri tem pozdravlja željo Komisije, da sedanjo pobudo za preglednost glede TTIP uporabi kot model za vsa trgovinska pogajanja, kot je določeno v trgovinski strategiji Trgovina za vse; ugotavlja, da Uredba (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov običajnim državljanom daje zelo velike pravice glede dostopa do dokumentov, kar lahko presega dostop, ki ga ta čas imajo poslanci Evropskega parlamenta;

7.  poudarja, da obvezna preglednost izhaja iz demokratične narave upravljanja v EU, kot je izpostavilo tudi Sodišče Evropske unije, in da morajo biti zaupne informacije, ki niso dostopne za javnost, kot denimo v primeru trgovinskih pogajanj, dostopne poslancem, ki izvajajo nadzor nad trgovinsko politiko v imenu državljanov; zato meni, da je dostop do tajnih informacij bistvenega pomena za nadzor, ki ga izvaja Parlament, ki pa je dolžan s tovrstnimi informacijami ustrezno ravnati; meni, da bi morala obstajati jasna merila za označevanje dokumentov za „zaupne“, da bi preprečili nejasnosti in samovoljne odločitve, hkrati pa bi bilo treba z dokumenta oznako „zaupno“ umakniti, kakor hitro zaupnost ne bi bila več potrebna; ugotavlja, da sodna praksa Sodišča EU jasno določa, da mora institucija EU v zvezi z dokumentom, nastalim v instituciji, za katerega velja izjema pri pravici do javnega dostopa, jasno razložiti, zakaj lahko dostop do tega dokumenta specifično in resnično ogroža interes, ki ga ščiti ta izjema, tveganje pa mora biti razumno predvidljivo in ne zgolj hipotetično; poziva Komisijo, naj izvaja priporočila evropske varuhinje človekovih pravic iz julija 2015, zlasti v zvezi z dostopom do dokumentov za vsa pogajanja;

8.  meni, da mora Evropska unija imeti vodilno vlogo spodbujanju preglednosti trgovinskih pogajanj ne le v dvostranskih procesih, ampak, kjer je mogoče, tudi pri več- in mnogostranskih pogajanjih, da preglednost ne bo manjša kot pri pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije; vendar poudarja, da mora Komisija tudi pogajalske partnerje prepričati v večjo preglednost na njihovi strani, s čimer bi zagotovili vzajemen proces, v katerem ne bi bilo ogroženo pogajalsko stališče EU, želena raven preglednost pa naj se vključi tudi v predhodne študije z morebitnimi pogajalskimi partnerji; poudarja, da je večja preglednost v interesu vseh pogajalskih partnerjev EU in deležnikov po svetu ter da bi se s tem lahko okrepila svetovna podpora trgovini, temelječi na pravilih;

9.  želi opomniti, da mora zakonodajni proces skupne trgovinske politike upoštevati statistične podatke Unije v skladu s členom 338(2) PDEU ter ocene učinka in trajnostnega učinka v skladu z najvišjimi standardi nepristranskosti in zanesljivosti, to pa bi moralo biti vodilno načelo pri vseh ustreznih pregledih v okviru politike Komisije za boljše pravno urejanje; meni, da bi ocene učinka po posameznih sektorjih trgovinskim sporazumom EU zagotovile višjo raven zanesljivosti in legitimnosti;

10.  poudarja, da mora Komisija spodbujati splošne interese Unije, voditi jo morajo člani, izbrani na podlagi usposobljenosti in neodvisnosti, vzdržati pa se mora vsakršnega ravnanja, nezdružljivega z njenimi nalogami (člen 17 PEU); pozdravlja pobude za povečanje preglednosti, odgovornosti in integritete, vključno s sklepi, ki jih je sprejela Komisija 25. novembra 2014, in tudi ponovni zagon za register za preglednost, ki bi moral biti obvezen in zavezujoč za vse institucije, organe, urade in agencije EU; pozdravlja dodaten razmislek, kako izboljšati obstoječi register za preglednost (register lobistov pri EU), da bi zakonodajni proces v večji meri temeljil na dejstvih ter bi bil bolj pregleden za državljane in deležnike; poziva Parlament, naj v zvezi s tem usklajuje ukrepe za povečanje preglednosti v institucijah glede dejavnosti lobističnih skupin, nevladnih organizacij, sindikatov in posebnih interesnih skupin;

11.  trdno verjame, da bi morala načela preglednosti, integritete in etičnega ravnanja, odgovornosti in dobrega upravljanja voditi vse upravne in politične pobude EU in biti vključena vanje, ter meni, da si je treba prizadevati za nadaljnje zaveze in medinstitucionalno usklajeno ravnanje za doseganje višjih standardov integritete, Komisija pa na primer ne bi smela sprejemati smernic za izvajanje zakonodaje, ki bi bile v nasprotju s stališčem Parlamenta in Sveta;

12.  meni, da bodo o verodostojnosti etičnega vedenja EU navsezadnje presojali državljani glede na usklajenost političnih pobud EU z njenimi notranjimi upravnimi standardi; izreka pohvalo notranjim standardom EU o boju proti korupciji in zaščiti prijaviteljev nepravilnosti;

13.  meni, da bi moral Parlament bolj usmerjeno sodelovati s Sodiščem Evropske unije, Računskim sodiščem, evropskim varuhom človekovih pravic in uradom Komisije za boj proti goljufijam, da bi si med seboj podrobno poročali o razvoju skupne trgovinske politike v okviru njihovih pristojnosti in nalog.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

10.12.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Santiago Fisas Ayxelà, Karoline Graswander-Hainz, Ska Keller, Jude Kirton-Darling, Gabrielius Landsbergis, Bernd Lange, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Artis Pabriks, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Klaus Buchner, Dita Charanzová, Nicola Danti, Sander Loones, Lola Sánchez Caldentey, Ramon Tremosa i Balcells, Marita Ulvskog, Wim van de Camp, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Edward Czesak, Eleonora Evi, Maurice Ponga, Dario Tamburrano, Derek Vaughan, Flavio Zanonato


MNENJE Odbora za proračunski nadzor (2.12.2015)

za Odbor za ustavne zadeve

o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU

(2015/2041(INI))

Pripravljavec mnenja: Tamás Deutsch

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker so preglednost, odgovornost in integriteta ključne in dopolnilne komponente za spodbujanje dobrega upravljanja v institucijah EU in zagotavljanje večje odprtosti delovanja EU in njenega procesa odločanja;

B.  ker je zaupanje državljanov v institucije EU bistveno za demokracijo, dobro upravljanje in učinkovito oblikovanje politik;

C.  ker je treba odpraviti pomanjkljivosti glede odgovornosti v EU in preiti na načine nadzora, pri katerih bo stopnja sodelovanja višja in ki bodo združevali demokratični nadzor, kontrolo in revizijske dejavnosti, hkrati pa zagotoviti večjo preglednost;

D.  ker ima korupcija znatne finančne posledice in resno ogroža demokracijo, načelo pravne države in javne naložbe;

E.  ker bi morale biti preglednost, odgovornost in integriteta vodilna načela za kulturo v institucijah EU;

1.  poziva, naj se preprečevanje korupcije v javnem sektorju, zlasti v institucijah EU, in boj proti njej na splošno izboljšata s pomočjo celostnega pristopa, zato je najprej treba izboljšati dostop javnosti do dokumentov in uvesti strožja pravila glede navzkrižja interesov, podpirati raziskovalno novinarstvo in protikorupcijske nadzorne službe, uvesti ali okrepiti registre za preglednost, zagotoviti zadostne vire za ukrepe kazenskega pregona, tudi z izboljšanjem sodelovanja med državami članicami in z ustreznimi tretjimi državami;

2.  poziva vse institucije EU, naj izboljšajo postopke in prakse za zaščito finančnih interesov Unije ter naj dejavno prispevajo k ciljno usmerjenemu postopku razrešnice;

3.  poudarja, da je treba z boljšim izvajanjem kodeksov ravnanja in etičnih načel povečati integriteto in izboljšati etični okvir ter tako okrepiti skupno in učinkovito kulturo integritete za vse institucije in agencije EU;

4.  se zavzema za ustanovitev neodvisnega organa, ki bi nadziral uporabo različnih kodeksov ravnanja in ščitil prijavitelje nepravilnosti, ob upoštevanju najvišjih možnih poklicnih etičnih standardov, pri krepitvi okvira odgovornosti javnega sektorja in uspešnosti uprave na podlagi načel in struktur boljšega upravljanja na vseh ravneh;

5.  obžaluje, da Svet še vedno ni sprejel kodeksa ravnanja; meni, da bi se morale vse institucije EU uskladiti glede skupnega kodeksa ravnanja, ki je nujen za zagotavljanje njihove preglednosti, odgovornosti in integritete; poziva institucije in organe EU, ki še vedno nimajo kodeksa ravnanja, naj ga čim prej oblikujejo;

6.  poziva tiste institucije EU, ki so sprejele kodeks ravnanja, vključno s Parlamentom, naj pospešijo svoje izvedbene ukrepe, npr. preverjanje izjav o finančnih interesih;

7.  zahteva, naj vse institucije EU ravnajo v skladu s členom 16 kadrovskih predpisov EU in da enkrat na leto objavijo podatke o višjih uradnikih, ki niso več zaposleni v upravi EU, pa tudi seznam navzkrižij interesov; prosi, da omenjeni neodvisni organ oceni združljivost nove zaposlitve nekdanjih uslužbencev EU in nekdanjih poslancev Evropskega parlamenta, ko ti iz javnega sektorja preidejo v zasebnega (problem pojava vrtljivih vrat), in možnost navzkrižja interesov, hkrati pa naj jasno določi obdobje mirovanja, ki bi moralo zajemati vsaj obdobje, v katerem se izplačajo prehodna nadomestila in med katerim morajo uradniki in poslanci ravnati pošteno in diskretno oziroma izpolnjevati določene pogoje, ko začnejo opravljati nove naloge; prosi, naj omenjeni organ sestavljajo zunanji strokovnjaki, neodvisni od institucije, da bo lahko dodeljene naloge izvajal popolnoma neodvisno;

8.  želi opomniti na veljavnost splošnega načela, v skladu s katerim posamezniki veljajo za nedolžne, dokler njihova krivda ni dokazana v skladu z zakonom;

9.  spodbuja institucije in organe EU k boljšemu ozaveščanju uradnikov o politiki v zvezi z navzkrižjem interesov, skupaj z obstoječimi dejavnostmi ozaveščanja ter vključevanjem integritete in transparentnosti kot obveznih točk v postopke zaposlovanja in preglede uspešnosti; meni, da bi bilo treba pri zakonodaji o navzkrižju interesov razlikovati med voljenimi predstavniki in javnimi uslužbenci; meni, da bi bila ta ureditev potrebna tudi v državah članicah za državne uradnike in javne uslužbence, ki se ukvarjajo z upravljanjem in nadzorom evropskih nepovratnih sredstev; poziva Evropsko komisijo, naj predloži ustrezen osnutek pravne podlage;

10.  pozdravlja odločitev Komisije, da poveča preglednost z izboljšanjem sistema strokovnih skupin, zlasti kar zadeva postopek izbire strokovnjakov, z razvojem nove politike glede navzkrižja interesov za strokovnjake, ki so imenovani kot posamezniki, ki Evropskemu parlamentu omogoča izvajanje neposrednega nadzora nad temi imenovanji; je seznanjen z zahtevo, da se strokovnjaki, kadar je to ustrezno, vpišejo v register za preglednost; vseeno poziva Komisijo, naj pri pisanju predlogov sprememb za veljavna horizontalna pravila o strokovnih skupinah upošteva priporočila Evropskega varuha človekovih pravic o sestavi strokovnih skupin in priporočila iz študije z naslovom „Sestava strokovnih skupin Komisije in stanje registra strokovnih skupin“, da bi se oblikoval bolj sistematičen in preglednejši pristop; zahteva, naj Komisija pred formalnim sprejetjem teh pravil začne dialog s Parlamentom, zlasti v zvezi s prihodnjim poročilom Odbora za proračunski nadzor in Odbora za pravne zadeve o tej zadevi; spodbuja evropske agencije, naj razmislijo o podobnih reformah;

11.  meni, da so za večjo preglednost lobistične dejavnosti potrebni nadaljnji ukrepi za reševanje etičnih vprašanj, povezanih s politično vlogo lobijev, njihovimi praksami in njihovim vplivom, ter za spodbujanje ohranjanja integritete; predlaga, naj se za vse institucije EU pripravi skupna ureditev načina in pogojev za izvajanje notranje lobistične dejavnosti;

12.  meni, da bi bilo treba preglednost povečati z uvedbo zakonodajne sledi za lobiranje v EU; poziva k predložitvi predloga, ki bi omogočil objavo vseh dokumentov na vseh stopnjah postopka priprave zakonodaje, tako da bi za celotno lobistično dejavnost v vseh institucijah EU do leta 2016 namesto zdajšnjega prostovoljnega uporabljali obvezen register EU;

13.  poziva Svet, naj se pridruži registru EU za preglednost;

14.  v zvezi s tem meni, da mora obvezen register EU vsebovati jasne določbe o vrsti informacij, ki jih je treba evidentirati, tj. točne in redno posodobljene informacije o naravi lobistične/pravne dejavnosti, ter podrobne evidence stikov in prispevkov k zakonodaji in oblikovanju politik EU; meni, da je treba predvideti sistem sankcioniranja zlorab, ki bi bil pod nadzorom Parlamenta; poziva Komisijo, naj brez odlašanja poda predloge za obvezen register;

15.  zahteva, da vse institucije EU, ki tega še niso storile, nujno sprejmejo interni pravilnik za prijavo nepravilnosti in uporabijo skupen pristop k svojim obveznostim, s poudarkom na zaščiti prijaviteljev nepravilnosti; zahteva, da se v okviru direktive o varovanju poslovnih skrivnostih posebna pozornost nameni zaščiti prijaviteljev nepravilnosti; poziva Komisijo, naj spodbuja zakonodajo o minimalni zaščiti za prijavitelje nepravilnosti v EU; poziva institucije, naj spremenijo kadrovske predpise za zagotovitev, da kadrovski predpisi ne bodo zgolj uradno zavezovali uradnikov k sporočanju vseh vrst nepravilnosti, temveč da bodo tudi določali ustrezno zaščito za prijavitelje nepravilnosti; poziva institucije, naj začnejo brez odlašanja izvajati člen 22(c) kadrovskih predpisov;

16.  poziva institucije in organe EU, naj dosledno uporabljajo ukrepe v zvezi z diskrecijo in izključitvijo v sklopu javnih naročil, pri čemer je treba v vseh primerih ustrezno preveriti poslovanje v preteklosti, poleg tega pa naj na podlagi meril za izključitev izločijo podjetja, ki so v kakršnem koli navzkrižju interesov, kar je bistvenega pomena za zaščito finančnih interesov EU;

17.  meni, da je postopek razrešnice pomemben instrument za zagotavljanje demokratične odgovornosti do državljanov Unije; opozarja na težave pri postopku razrešnice, do katerih je doslej večkrat prišlo zaradi pomanjkljivega sodelovanja Sveta; vztraja, da je sodelovanje Parlamenta in Sveta nujno za učinkovito izvajanje proračunskega nadzora in demokratično odgovornost institucije;

18.  vztraja, da mora Svet tako kot druge institucije delovati odgovorno in pregledno;

19.  izjavlja, da bi lahko imela letna poročila institucij EU pomembno vlogo pri ravnanju v skladu z načeli preglednosti, odgovornosti in integritete; poziva institucije EU, naj v svoja letna poročila vključijo standardno poglavje o teh sestavinah;

20.  meni, da je prvo dvoletno poročilo Komisije o boju proti korupciji obetaven poskus boljšega razumevanja korupcije v vseh njenih razsežnostih, razvoja učinkovitih ukrepov za njeno preprečevanje ter utiranja poti za okrepljeno odgovornost javne sfere do državljanov EU; v zvezi s tem ponovno potrjuje pomen politike ničelne tolerance EU do goljufij, korupcije in nedovoljenega dogovarjanja, vendar obžaluje, da omenjeno poročilo ni vsebovalo protikorupcijske politike samih institucij EU;

21.  ugotavlja, da kompleksna in večplastna narava korupcije spodkopava demokracijo in pravno državo ter ovira in zmanjšuje privlačnost gospodarstva, verodostojnost in ugled EU (zlasti s praksami nerazkritja in pritiskom v smeri odstopanja od začetnih ciljev politike ali ravnanja na določen način);

22.  zahteva, da Komisija najpozneje v svojem drugem poročilu o boju proti korupciji tako na ravni institucij kot na ravni držav članic EU dodatno analizira okolje, v katerem se izvajajo politike, ter tako opredeli inherentne kritične dejavnike, ranljiva področja in dejavnike tveganja, ki vodijo v korupcijo;

23.  zahteva, da Komisija v zvezi s tem posebno pozornost nameni preprečevanju navzkrižja interesov in korupcije v decentraliziranih agencijah, ki so posebno ranljive, saj so javnosti precej neznane in se nahajajo povsod v EU;

24.  ponavlja svojo zahtevo(1), naj Komisija Parlamentu in Svetu dvakrat na leto poroča o tem, kako institucije EU izvajajo svojo notranjo protikorupcijsko politiko, in pričakuje, da bo prihodnje poročilo na voljo zgodaj v letu 2016; poziva Komisijo, naj doda poglavje o uspešnosti institucij EU v boju proti korupciji, in meni, da bi morala prihodnja protikorupcijska poročila Komisije vedno zajemati vse institucije in organe EU;

25.  meni, da je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ključni element v boju proti korupciji in zato meni, da je izjemno pomembno, da ta institucija deluje učinkovito in neodvisno; priporoča, naj nadzorni odbor urada OLAF v skladu z uredbo OLAF dobi dostop do informacij, ki jih potrebuje za učinkovito izvrševanje svojega mandata v zvezi z nadzorom nad dejavnostmi urada, ter naj se mu dodeli proračunsko neodvisnost;

26.  poziva EU, naj čim prej zaprosi za članstvo v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope in naj Evropski parlament stalno obvešča o poteku postopka v zvezi s to prošnjo;

27.  poziva Komisijo, naj nemudoma izpolni svojo obveznost poročanja iz konvencije Organizacije združenih narodov (OZN) proti korupciji;

28.  spodbuja okrepljeno sodelovanje med državami članicami, da bi med seboj izmenjevale znanje in zglede dobre prakse, krepile mednarodne sporazume na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja ter povezovale EU, Združene narode, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Svet Evrope in tako oblikovale usklajeno akcijo za boj proti korupciji;

29.  priznava pomembno vlogo Europola in Eurojusta v boju proti organiziranem kriminalu, vključno s korupcijo; meni, da bi morali omenjeni agenciji dodatne pristojnosti za ukrepanje na tem področju, zlasti v nadnacionalnih primerih; priporoča, naj ima Evropsko javno tožilstvo mandat, ki bo zajemal organizirani kriminal, vključno z bojem proti korupciji; poudarja, da bi bilo treba dodatno pojasniti naloge in pristojnosti Evropskega javnega tožilstva, da se prepreči morebitno prekrivanje z delom nacionalnih organov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1.12.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Ryszard Czarnecki, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Bogusław Liberadzki, Verónica Lope Fontagné, Monica Macovei, Georgi Pirinski, Claudia Schmidt, Igor Šoltes, Marco Valli, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Benedek Jávor, Marian-Jean Marinescu, Julia Pitera, Miroslav Poche, Patricija Šulin

(1)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o letnem poročilu za leto 2013 o zaščiti finančnih interesov EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0062).


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (8.12.2015)

za Odbor za ustavne zadeve

o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU

(2015/2041(INI))

Pripravljavka mnenja: Nessa Childers

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

Splošna vprašanja

1.  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015 vztraja, da je treba oblikovati pravno zavezujoč okvir, ki bo nadomestil okvir za strokovne skupine Komisije: horizontalna pravila in javni register(1), da se bodo veljavna pravila v celoti in skladno izvajala v vseh generalnih direktoratih Komisije (GD);

2.  poudarja, da je splošni cilj raziskovalne politike EU glede oblikovanja javno-zasebnih partnerstev med podjetji in akademskim svetom v nasprotju s potrebo regulatorjev v EU po neodvisnih raziskavah industrijskih proizvodov; poziva Komisijo, naj razišče sistemska varovala za preprečevanje navzkrižij interesov na področju reguliranja industrijskih proizvodov in izvajanja politike;

3.  poziva Komisijo, naj obravnava sedanje strukturno navzkrižje interesov pri javni oceni tveganj za regulirane proizvode, in sicer, da ocena teh proizvodov v veliki meri ali izključno temelji na študijah, ki so jih opravili prosilci ali tretje osebe, ki so jih plačali prosilci, medtem ko se neodvisne raziskave vse prepogosto ne upoštevajo ali zavračajo; meni, da bi morali proizvajalci še vedno zagotavljati študije, pri čemer bi si velika podjetja in MSP delila stroške na podlagi relativnega tržnega deleža, da bi zagotovili pravičnost, vsi ocenjevalci pa bi morali biti zavezani, da v svojih ocenah v celoti upoštevajo neodvisna znanstvena dognanja, ki so bila predmet medsebojnega pregleda;

4.  pozdravlja naložbe zasebnega sektorja v raziskave in razvoj; opozarja, da večina strokovnjakov sodeluje v raziskovalnih projektih, ki jih financira zasebni sektor; ravno tako opozarja, da je strokovno znanje redek vir, ki ne bi smel postati nedostopen strokovnim skupinam;

Mednarodna vprašanja

5.  poziva Komisijo, naj pravočasno objavi in posreduje javne razpise za izbor članov vseh strokovnih skupin, naj bo dosledna pri vnosu v register za preglednost ter naj zagotovi skladnost s smernicami OECD za obvladovanje navzkrižja interesov v javnem sektorju ter primerno skrbnost pri njihovem preverjanju na letni ravni;

6.  spodbuja Komisijo, naj se zgleduje po zgledu Mednarodne agencije za raziskave raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) ter naj uveljavi status „povabljenih strokovnjakov“, ki ji bodo nudili zunanje strokovno znanje, hkrati pa skupine z dejanskim, potencialnim ali navideznim navzkrižjem interesov ne bodo mogle uveljavljati posebne pravice do glasovanja in priprave mnenj, ki jo imajo člani strokovnih skupin;

7.  poziva vse ustrezne institucije EU, naj izvajajo člen 5(3) okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom, ki določa, da morajo pogodbenice v skladu s priporočili iz smernic konvencije politike nadzora nad tobakom ščititi pred komercialnimi in drugimi interesi tobačne industrije; poziva Komisijo, naj objavi oceno sporazuma s podjetjem Philip Morris International in sporazumov z drugimi tobačnimi podjetji, pa tudi oceno učinka izvajanja navedene okvirne konvencije; je razočaran glede nedavno objavljenih, vendar močno redigiranih elektronskih sporočil med Komisijo in British American Tobacco;

8.  je prepričan, da sporazuma s podjetjem Philip Morris International (PMI) ne bi smeli skleniti, dokler se ne izvede javna in pregledna razprava po objavi ocene sporazuma PMI; poziva Komisijo, naj preuči obstoječe alternativne možnosti:

9.  meni, da glede na to, da Komisija še vedno ni opravila ocene učinka, prenovitev sporazuma proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret s tobačno industrijo ni ustrezen instrument za obravnavo nezakonite trgovine s tobakom, zlasti ob upoštevanju člena 15 direktive o tobačnih izdelkih in protokola SZO za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, ki so jo sprejele pogodbenice okvirne konvencije SZO o nadzoru tobaka;

10.  poudarja, da je v skladu s členom 8(2) protokola SZO za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki za boj proti ponarejanju tobačnih izdelkov potreben sistem sledenja, ki ni odvisen od tobačne industrije, zlasti ker se zaseženo tihotapsko blago ne pošilja v neodvisne laboratorijske raziskave in glede na interes industrije, da zaseženo blago razglasi za ponarejeno v skladu s sporazumom o tihotapljenju in ponarejanju cigaret, s čimer je Unija prikrajšana za carinske prihodke;

Vprašanja lobiranja

11.  poziva Komisijo, naj zagotovi javno dostopnost informacij o lobističnih dejavnostih, da bi izboljšali preglednost in integriteto postopka sprejemanja odločitev v institucijah EU; meni, da je javna dostopnost informacij o lobističnih dejavnostih bistvena pravica državljanov EU in potrebna za dobro demokratično prakso;

12.  poziva institucije EU njihovo osebje ter agencije, naj neregistriranih lobistov ne vabijo na predstavitve in druge uradne dogodke; poziva, naj take določbe veljajo tudi za pogajalsko skupino za čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe;

13.  poziva institucije EU, naj vzpostavijo javno dostopen spletni arhiv za vse dokumente o stališču, ki jih predložijo deležniki, vsi registrirani lobisti pa morajo temu arhivu sočasno predložiti izvod vseh dokumentov o stališču, ki jih posredujejo poslancem ali osebju institucij;

Vprašanja Evropske unije

14.  meni, da je v času rastočega evroskepticizma bistveno okrepiti javno zaupanje v institucije EU in ljudi, ki jih vodijo, zato je bistvenega pomena trdna zavezanost preglednosti, s katero se zagotavljata integriteta institucij in boj proti korupciji;

15.  opozarja, da je raziskava Eurobarometer iz leta 2014 pokazala, da 70 % javnosti v EU meni, da je v institucijah EU prisotna korupcija, zato poziva te institucije, naj nujno obravnavajo to pomanjkanje javnega zaupanja;

16.  še zlasti poziva Komisijo, naj pregleda svoje sporočilo o splošnih načelih in standardih za posvetovanja Komisije z zainteresiranimi stranmi iz leta 2002(2);

17.  poziva predsednika Komisije, naj nove ukrepe na področju preglednosti za komisarje in generalne direktorje razširi na druge visoke uradnike EU, kot so npr. vodje oddelkov, ki so močno vključeni v zakonodajni proces in ki se redno srečujejo z ustreznimi deležniki;

18.  poudarja, da Listina Evropske unije o temeljnih pravicah posameznikom daje pravico do dostopa do javnih dokumentov, in kritizira dejstvo, da je ena od glavnih težav na področju preglednosti, s katero se srečujejo evropske institucije, njihovo lastno pogosto zavračanje dostopa do dokumentov in informacij;

19.  poziva Komisijo, naj razišče možnosti, ki vključujejo zakonodajne akte ter institucionalne in upravne ureditve, ter sprejme konkretne ukrepe za oblikovanje okvira za boljše upravljanje in izrecno zastopanje prihodnjih generacij, da bi njihove pravice v večji meri vključili v odločanje in oblikovanje politik na evropski ravni;

20.  poudarja, da bi morala Komisija okrepiti integriteto pri uporabi znanstvenih mnenj, zlasti tako, da si ne bi prizadevala za politično ravnotežje, temveč bi se oprla na najbolj nepristranske in verodostojne informacije, ki so na voljo;

21.  poziva Komisijo, naj poenostavi dostop do informacij in zagotovi večjo preglednost pri izvajanju pravil o izjemah, določenih v členu 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001;

22.  močno priporoča petletno obdobje mirovanja glede ukvarjanja s komercialnimi interesi kot zahtevo za kandidate za strokovnjake, ki bodo kot polnopravni člani sodelovali v znanstvenih odborih, ki jim je zaupana naloga priprave osnutkov zakonodaje in odločanja;

23.  pozdravlja odločitev Komisije, da od svojih članov zahteva, da objavijo informacije o srečanjih, ki jih sami ali člani njihovih zasebnih pisarn opravijo z organizacijami ali samozaposlenimi posamezniki glede zadev, ki se nanašajo na oblikovanje in izvajanje politik EU;

24.  poziva Komisijo, naj zagotovi dostop do dokumentov in informacij o uradnih opominih državam članicam in postopkih za ugotavljanje kršitev, sproženih proti njim, ter o izvajanju sodb Sodišča;

25.  priznava in pozdravlja prizadevanja Komisije za zagotovitev večje preglednosti v pogajanjih o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe ter jo poziva, naj ta prizadevanja še okrepi ter vsem poslancem Evropskega parlamenta omogoči enostaven dostop do pogajalskih besedil;

26.  poziva podpredsednika Komisije, pristojnega za boljše pravno urejanje, medinstitucionalne odnose, pravno državo in Listino o temeljnih pravicah, naj izpolni svojo zavezo in nemudoma pripravi predloge za oblikovanje medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru za preglednost, vključno z ustreznim mehanizmom sankcij za organizacije, ki ne spoštujejo pravil; poziva Svet, naj kot sozakonodajalec Unije spoštuje register za preglednost;

Strokovno znanje

27.  da bi obravnavali težave, ki izvirajo iz prikrivanja neugodnih rezultatov raziskav, predlaga, da bi bila predhodna registracija znanstvenih študij in poskusov z navedbo njihovega obsega in pričakovanega datuma zaključka pogoj za upoštevanje v regulativnih in političnih procesih;

28.  je – glede na vlogo, ki jo ima pri varovanju integritete javnega odločanja – zaskrbljen zaradi nekaterih zavajajočih praks registracije ekonomskih interesov v strokovnih skupinah, kar izkrivlja število teh interesov v absolutnem in relativnem smislu, ter zaradi neravnovesja glede neekonomskih ali političnih interesov;

29.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da posvetovanja vsebujejo odprta vprašanja, ki vodijo k otipljivim razpravam o politiki, namesto da si prizadeva zgolj za potrditev že izbranih političnih usmeritev ali možnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi uravnoteženo udeležbo pri posvetovanjih, tako da poskrbi za raznolikost deležnikov;

30.  meni, da si je treba za zagotovitev dejanske uravnotežene zastopanosti pri objavi razpisov za prosta delovna mesta posebej prizadevati, da dosežejo različne ustrezne sektorje strokovnega znanja, bodisi z znanstvenega področja bodisi iz civilne družbe;

31.  pozdravlja napoved Komisije, da bo pregledala razvrstitev članov strokovnih skupin v registru strokovnih skupin; meni, da bi morali pri tem kategorizacijo članov uskladiti s kategorizacijo v registru za preglednost;

32.  poziva Komisijo, naj izvaja zakonsko zavezujoče ukrepe in sankcije, s katerimi zagotovi, da je članstvo v strokovnih in podobnih skupinah, ki ji svetujejo, natančno in dosledno uravnoteženo, pri čemer je ustrezno upoštevana raven strokovnega znanja in najnovejše izkušnje udeležencev glede obravnavanih vprašanj, in kategorizirano na podlagi interesov, ki jih zastopajo člani, v skladu s priporočili evropskega varuha človekovih pravic v preiskavi na lastno pobudo OI/6/2014/NF;

33.  meni, da je splošna raven razkritja informacij o postopkih in obravnavah v strokovnih skupinah pomanjkljiva; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo pravočasno in v zbirni obliki dajale na voljo podrobnejše informacije, zlasti kar zadeva podskupine; poziva Komisijo, naj bodo izjave strokovnjakov o interesih ter zapisniki sej strokovnih skupin javno dostopni na njenem spletnem mestu;

34.  pozdravlja zavezo Komisije, da uvede nove določbe glede navzkrižja interesov za posameznike, ki so bili za člane strokovnih skupin imenovani v osebnem svojstvu; poudarja, da bi morali vsi strokovnjaki predložiti izjavo o interesih, ki bi se objavila v registru strokovnih skupin;

35.  poziva Komisijo, naj spremlja neodvisnost strokovnjakov v celotnem obdobju opravljanja njihovih nalog, saj se lahko sčasoma pojavijo novi ekonomski interesi;

36.  priznava, da strokovne skupine potrebujejo dostop do najboljšega razpoložljivega strokovnega znanja;

37.  meni, da potreba po izjemno specifičnem tehničnem strokovnem znanju ni upravičen razlog za neobjavo razpisa;

Agencije

38.  poudarja potrebo po neodvisnih strokovnjakih v agencijah EU ter da je treba več pozornosti nameniti odpravljanju navzkrižij interesov v odborih agencij;

39.  poudarja, da morajo agencije svoje odločitve utemeljiti na najboljših razpoložljivih dokazih; opozarja, da se znanstvena doslednost zagotavlja z medsebojnim pregledom, preglednostjo in ponovljivostjo rezultatov;

40.  v interesu pridobivanja trdnih in neodvisnih znanstvenih mnenj za oblikovanje politik poudarja pomen ustreznih sredstev za razvoj notranjega strokovnega znanja v specializiranih agencijah EU, vključno s priložnostjo za izvajanje raziskav in poskusov, katerih rezultate je mogoče objaviti, s čimer bi okrepili privlačnost javne službe pri svetovanju glede regulative, hkrati pa ne bi posegali v akademsko kariero znanstvenikov;

41.  vztraja, da se vsi podatki, ki jih uporabi katera koli agencija za znanstveno odločitev, dajo na voljo javnosti v strojno berljivi obliki, da bi omogočili znanstveni nadzor in stalen napredek; poudarja, da je treba spoštovati zasebnost posameznikov, vendar se ne sme dopustiti, da bi komercialne klavzule o zaupnosti in zakonodaja o poslovnih skrivnostih ovirale razkrivanje podatkov; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje pravil glede razkrivanja podatkov;

42.  poziva institucije EU, naj zagotovijo, da imajo agencije na voljo sredstva za izvajanje svojih nalog; poudarja, da trenutno strokovnjaki, ki delajo v več agencijah, niso plačani za svoje delo kljub strateškemu pomenu njihovih prispevkov za javno zdravje in zdravo okolje;

43.  kar zadeva agencije EU, poudarja, da se pri ugotavljanju morebitnega navzkrižja interesov ni ustrezno zanašati na samoocene kandidatov za člane znanstvenih odborov in skupin; spodbuja agencije, naj vzpostavijo sistem proaktivnih preverjanj;

44.  poudarja, da bi morala Evropska agencija za zdravila zagotoviti največjo možno stopnjo preglednosti pri omogočanju dostopa do kliničnih poročil, ter pozdravlja odločitev agencije, da proaktivno objavlja poročila o kliničnih preskušanjih, na katerih temeljijo njene odločitve o posameznih zdravilih;

45.  poziva agencije EU, naj si še naprej prizadevajo za izvajanje strogih meril in postopkov, da se zagotovi neodvisnost skupin strokovnjakov od gospodarskih in negospodarskih sektorjev, na katere vplivajo njihove odločitve, in od političnega vpliva tistih, ki imajo posebne namere v zvezi s posamezno temo, s tem pa bi na pravilen način preprečili navzkrižje interesov s posebnim poudarkom na možnosti uporabe statusa „povabljenih strokovnjakov“, ki omogoča pridobivanje mnenj strokovnjakov, ki so povezani z reguliranimi sektorji, a ne morejo pripravljati znanstvenih mnenj ali sprejemati odločitev v zvezi z njimi;

Vprašanja Evropskega parlamenta

46.  želi izreči pohvalo službi Evropskega parlamenta za raziskave za njeno kakovostno delo; poudarja, da je treba tej službi dodeliti več sredstev in dodatno zagotoviti njeno upravno neodvisnost v službi javnega interesa;

47.  namerava preučiti vzpostavitev odprte podatkovne zbirke izjav o interesih poslancev Evropskega parlamenta, ki bi omogočala iskanje, s tem pa bi omogočili večjo preglednost in nadzor s strani civilne družbe;

48.  poziva institucije EU, naj sprejmejo ukrepe za uvedbo ali okrepitev prakse minimalnega „obdobja mirovanja“ za višje uradnike EU, in poslance Evropskega parlamenta, preden bi lahko nekdanji uradniki ali izvoljeni predstavniki opravljali lobistične dejavnosti, ki bi lahko povzročile navzkrižja interesov ali bi lahko bile videti kot takšne, s tem pa bi preprečili pojav „menjave stolčkov“; poziva, naj se medtem objavijo imena višjih uradnikov EU ali poslancev Evropskega parlamenta, ki so zapustili svoje institucije in delajo v zasebnem interesu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1.12.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

68

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Pavel Poc, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Tibor Szanyi, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Nils Torvalds, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Guillaume Balas, Renata Briano, Nicola Caputo, Mark Demesmaeker, Christofer Fjellner, Luke Ming Flanagan, Krzysztof Hetman, Merja Kyllönen, Gesine Meissner, József Nagy, James Nicholson, Alojz Peterle, Bart Staes, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marie-Christine Boutonnet, Anja Hazekamp, Jiří Maštálka

(1)

Sporočilo C (2010)7649, 10.11.2010

(2)

COM(2002) 0704, 11. 12. 2002;


MNENJE Odbora za pravne zadeve (5.2.2016)

za Odbor za ustavne zadeve

o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU

(2015/2041(INI))

Pripravljavec mnenja: Pavel Svoboda

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je krepitev legitimnosti, odgovornosti in učinkovitosti institucij EU, poleg krepitve zaupanja pri državljanih EU, bistvenega pomena, in meni, da so pravila o dobrem upravljanju EU ključnega pomena za to, da se ta cilj uresniči z zagotavljanjem hitrega, jasnega in vidnega odzivanja na pomisleke državljanov;

2.  poudarja, da je v členu 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določeno, da ima vsakdo pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku, kar vključuje pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene, pravico vsake osebe do vpogleda v svoj spis ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti in obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži, vendar odsotnost usklajenih in celovitih kodificiranih pravil državljanom otežuje, da bi razumeli svoje upravne pravice po pravu EU, in jim s tem preprečuje preprost dostop to teh pravic in njihovo popolno uveljavljanje; meni, da je preglednost nujna, da bi povečali razumevanje odločanja v EU pri državljanih in okrepili zaupanje v institucije EU;

3.  meni, da bi evropski zakon o upravnem postopku, ki bi se uporabljal za odnose evropskih institucij, organov, uradov in agencij z javnostjo, prispeval k visoki ravni preglednosti in odgovornosti ter povečal zaupanje državljanov v odprtost, učinkovitost in neodvisnost uprave EU glede spoštovanja njihovih pravic, obenem pa okrepil njihove procesne pravice v odnosih z institucijami EU;

4.  želi v zvezi s tem spomniti, da je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 15. januarja 2013, sprejeti z veliko večino, pozval k sprejetju uredbe EU o zakonu Evropske unije o upravnem postopku; obžaluje, da Komisija v zvezi s tem ni sprejela nobenih ukrepov; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi predlog za jasna in zavezujoča pravila za upravo EU na podlagi člena 298 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki poziva k odprtosti, učinkovitosti in neodvisnosti, in na podlagi splošnih načel prava EU, kot so določena s sodno prakso Sodišča Evropske unije; opominja, da je preglednost v skladu s členoma 10(3) in 11(2) PEU in členom 15 PDEU demokratični temelj Evropske unije;

5.  meni, da bi morala Parlament in Svet sprejeti obsežnejše obveznosti glede preglednosti, zlasti v trialogih in spravnih postopkih; opominja, da je treba izboljšati preglednost zakonodajnih pogajanj, in poudarja, kako pomembno je javno obveščanje o napredku pogajanj po vsakem trialogu in da ima pogajalska skupina Parlamenta mandat plenarnega zasedanja, da bi izboljšali preglednost sporazumov v prvi obravnavi, ki se običajno izvajajo v trialogih;

6.  meni, da so za proaktivno kulturo preglednosti, ki bo spodbujala pravno državo, potrebni jasni in učinkoviti mehanizmi za preprečevanje in obvladovanje nasprotje interesov v institucijah in posvetovalnih organih EU; v zvezi s tem obžaluje, da ni skupnega kodeksa ravnanja za Evropski svet, zaradi česar je težko oceniti, ali se integriteta ščiti, morebitne kršitve pa kaznujejo, in poziva Evropski svet, naj uvede celovita pravila o integriteti za svojega predsednika in njegov urad; poziva Svet, naj pregleda svojo politiko o dostopu do dokumentov in jo uskladi z ustreznimi določbami Listine EU o temeljnih pravicah;

7.  opozarja na pomembnost dostopa do dokumentov in zato poziva k ambiciozni reformi Uredbe (ES) št. 1049/2001 ter obžaluje sedanji zastoj pri njenem pregledu v Svetu; je seznanjen s sodno prakso Sodišča Evropske unije, zlasti v zadevah C-39/05 P in C-52/05 P, kjer je Sodišče pri obravnavi pogojev za javno razkritje dokumentov v okviru zakonodajnega postopka ustvarilo razločevanje med dokumenti zakonodajnih in upravnih postopkov; opominja, da je treba pri odobritvi dostopa do dokumentov upoštevati pravila o varstvu podatkov;

8.  poudarja, da morajo prizadevanja za večjo preglednost v institucijah EU vključevati pregled Kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta; meni, da se morajo s tem pregledom v vsakem primeru prepovedati tiste postranske dejavnosti, ki za poslance Evropskega parlamenta predstavljajo jasno nasprotje interesov; poleg tega ugotavlja, da bi morali za preprečevanja nasprotja interesov povsem prepovedati, da bi predstavniki interesnih skupin plačevali osebje poslancev Evropskih parlamentov;

9.  obžaluje, da se integriteta in/ali finančni interesi nacionalnih predstavnikov v Svetu Evropske unije in njegovega predsedstva ne preverjajo temeljito, in poziva Svet, naj sprejme poseben etični kodeks, vključno s sankcijami, ki bo obravnaval tveganja, povezana z nacionalnimi delegati;

10.  prav tako poziva Svet, naj za člane in uslužbence obeh posvetovalnih organov EU, tj. Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, sprejme celovite kodekse ravnanja, ki bodo zajemali nasprotje interesov in učinkovite mehanizme za preprečevanje in sankcioniranje neprimernega vedenja;

11.  poziva agencije EU, naj sprejmejo smernice za usklajeno politiko preprečevanja in upravljanja nasprotij interesov za člane upravnih odborov in direktorje, strokovnjake in znanstvene odbore ter člane odborov za pritožbe, in naj sprejmejo in izvajajo jasno politiko o nasprotju interesov, ki bo v skladu s časovnim načrtom Komisije za ukrepanje na osnovi skupnega pristopa za decentralizirane agencije EU;

12.  predlaga, da Odbor za pravne zadeve Evropskega parlamenta formalno in vsebinsko pregleda izjave o finančnih interesih kandidatov za komisarje, da bi se izognili nasprotju interesov; pozdravlja poziv Evropskega varuha človekovih pravic Komisiji, naj okrepi postopke pregleda v primerih pojava vrtljivih vrat, da bi se izognili nasprotju interesov; natančneje, poziva k celovitemu izvajanju člena 16 kadrovskih predpisov; opominja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 8. septembra 2015 o postopkih in praksah v zvezi s predstavitvami komisarjev: pridobljene izkušnje v sklopu postopkov leta 2014(1) navedel, „da je neobstoj konflikta interesov, ki ga Odbor za pravne zadeve potrdi na podlagi vsebinskega pregleda izjav o finančnih interesih, pomemben pogoj za izvedbo predstavitve pred pristojnim odborom“ (točka 4). Posledično bi moral Odbor za pravne zadeve izdati smernice v obliki priporočila ali samoiniciativnega poročila, da bi se omogočila reforma postopkov, povezanih z izjavami komisarjev o interesih (točka 13);

13.  je prepričan, da je v odnosih s predstavniki interesnih skupin bistveno vpeljati obvezni register za preglednost, in sicer ob sodelovanju Komisije, Sveta in Parlamenta, da bi tako dosegli minimalno stopnjo preglednosti v zakonodaji;

14.  končno, meni, da bi učinkovita zaščita prijaviteljev nepravilnosti pripomogla k povečanju javnega zanimanja za evropske institucije in njihove demokratične odgovornosti; poziva Komisijo, naj pripravi regulativni okvir za prijavitelje nepravilnosti, s katerim bi ohranili tajnost njihove identitete in jih zaščitili pred povračilnimi ukrepi; opozarja na poziv Parlamenta Komisiji, naj preuči možnost uvedbe evropskega programa za zaščito prijaviteljev nepravilnosti in pozdravlja preiskavo Evropskega varuha človekovih pravic o tem, ali institucije EU spoštujejo svoje obveznosti o uvedbi notranjih pravil glede prijaviteljev nepravilnosti; je seznanjen z ugotovitvami Evropskega varuha človekovih pravic, da večina institucij EU še ni začela ustrezno izvajati pravil za zaščito prijaviteljev nepravilnosti, kot je bilo zahtevano po reformi kadrovskih predpisov leta 2014; zahteva, da vse institucije EU, ki tega še niso storile, nujno sprejmejo notranji pravilnik za prijavo nepravilnosti in uporabijo skupen pristop k svojim obveznostim.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

28.1.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Laura Ferrara, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Jiří Maštálka, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sergio Gaetano Cofferati, Pascal Durand, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Evelyne Gebhardt, Jytte Guteland, Heidi Hautala, Constance Le Grip, Angelika Niebler, Virginie Rozière

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0287.


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (18.2.2016)

za Odbor za ustavne zadeve

o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU

(2015/2041(INI))

Pripravljavka mnenja: Sylvie Guillaume

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja napoved Komisije, da namerava leta 2016 predstaviti predlog medinstitucionalnega sporazuma, ki bo zajemal revizijo registra za preglednost zastopnikov interesov; vztraja, da je treba pri predhodnem posvetovanju o tem predlogu enakomerno upoštevati različna izražena stališča; meni, da je treba povečati raven preglednosti z uvedbo obveznega registra EU;

2.  poziva k prostovoljni uporabi zakonodajne sledi za lobiranje v EU; v zvezi s tem opozarja na možnost, da se predlogom Komisije in poročilom Parlamenta doda priloge, v katerih bo jasno navedeno, kateri lobisti so bistveno vplivali na besedilo teh predlogov in poročil; spodbuja poslance Evropskega parlamenta in predstavnike Sveta, naj prostovoljno objavljajo informacije o svojih srečanjih z deležniki, kot je praksa Komisije;

3.  poziva tiste evropske institucije, ki so uveljavile kodekse ravnanja, vključno s Parlamentom, naj poostrijo svoje izvedbene ukrepe in ukrepe za spremljanje, npr. preverjanje izjav o finančnih interesih; opozarja, da morajo biti organi za spremljanje in sankcioniranje politično neodvisni;

4.  pozdravlja namero Komisije, da bo vsaki dve leti objavila poročilo o stanju na področju korupcije v EU; poziva Komisijo, naj brez nadaljnjega odlašanja predloži dodatek k svojemu prvemu poročilu o boju proti korupciji s podrobnim opisom razmer na tem področju v institucijah EU;

5.  poziva Komisijo, naj za zagotovitev, da bodo institucije spoštovale protikorupcijske norme Sveta Evrope, nadaljuje z razpravo o pristopu Evropske unije k Skupini držav proti korupciji (GRECO), da bi pripravili začasni časovni načrt za pristop;

6.  obžaluje, da je bil pri zaščiti prijaviteljev nepravilnosti in novinarjev, ki imajo lahko pomembno vlogo v boju proti korupciji, dosežen le omejen napredek; zato obžaluje tudi, da se Komisija ni odzvala na zahtevo Parlamenta, naj preuči možnosti za vzpostavitev evropskega programa za zaščito prijaviteljev nepravilnosti; poziva Komisijo, naj do konca leta 2016 predstavi sporočilo o tej temi na podlagi ocene stanja glede pravil o prijaviteljih nepravilnosti na državni ravni in razmisli o možnem načrtu za vzpostavitev minimalnih pravil za prijavitelje nepravilnosti;

7.  obžaluje tudi pomanjkanje napredka pri obravnavi zlorab zakonov o kaznivih dejanjih razžalitve za ustrahovanje novinarjev in drugih, ki preiskujejo korupcijo; poziva zlasti Komisijo, naj sproži razpravo o zakonodaji v podporo razveljavitvi kazni za razžalitev v državah članicah;

8.  meni, da bo neodvisno in močno evropsko javno tožilstvo z jasno opredeljenimi pristojnostmi in odgovornostjo pripomoglo k boju proti kaznivim dejanjem v škodo finančnim interesom Unije in bo pristojno za preiskave teh kaznivih dejanj ter za sodni pregon in obsodbo njihovih storilcev; meni tudi, da bi bila kakršna koli manj odločna rešitev v škodo proračunu Unije; spodbuja Svet, naj da nov zagon pogajanjem o direktivi o zaščiti finančnih interesov, da bi okrepili veljavni pravni okvir in izboljšali učinkovitost zaščite finančnih interesov EU;

9.  obžaluje, da Svet še vedno ni sprejel odločitve v okviru pregleda Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov; poziva Svet, naj sprejme konstruktivno stališče ob upoštevanju stališča Evropskega parlamenta, sprejetega na prvi obravnavi dne 15. decembra 2011, in zahtev Lizbonske pogodbe; ugotavlja, da se izvaja le malo priporočil Parlamenta o preglednosti in dostopu do dokumentov; opozarja, da preglednost državljanom omogoča, da so obveščeni o procesu odločanja EU, s tem pa krepi zaupanje javnosti v institucije EU; državljani bi morali biti točno in pravočasno obveščeni; zato ponovno izpostavlja, da sta preglednost uprave EU in procesa oblikovanja njene zakonodaje ključnega pomena za legitimnost zakonodaje in politik EU; poudarja, da „boljša pravna ureditev“ sloni na preglednosti;

10.  ponavlja svoje priporočilo, naj vsaka institucija ali organ EU v svoji vodstveni strukturi določi pooblaščenca za preglednost, ki bo odgovoren za spoštovanje predpisov;

11.  želi opomniti, da je treba izboljšati preglednost zakonodajnih pogajanj, vključno s trialogi; zato predlaga povečanje njihove preglednosti prek poročanja v pristojnem parlamentarnem odboru o stanju pogajanj v okviru trialogov; želi še posebno opomniti, da mora v skladu s členom 73(4) Poslovnika Evropskega parlamenta pogajalska skupina po vsakem trialogu poročati pristojnemu odboru in mu predložiti dokumente z rezultati trialoga; zato zahteva, da morajo tako ustna poročila kot dokumenti vsebovati podrobne informacije o stanju pogajanj v okviru trialogov; zahteva tudi, da se javno objavi časovni razpored sestankov v okviru trialogov ter imena neposrednih udeležencev;

12.  poudarja, da je treba omogočiti dovolj časa med sklenitvijo dokončnega dogovora v trialogu in glasovanjem za potrditev v pristojnem odboru, da bi lahko člani pristojnega odbora prebrali besedilo in o njem razpravljali v svojih političnih skupinah pred končnim glasovanjem v odboru;

13.  poziva k večji preglednosti agencij EU in njihovih odnosov z drugimi organi EU; poudarja pomen preglednega postopka imenovanja, izvolitve ali določitve predstavnikov agencij, zlasti v primerih, ko je vključen Parlament;

14.  meni, da je bilo prvo dvoletno poročilo Komisije o boju proti korupciji obetaven poskus pregleda korupcije v državah članicah; poziva Komisijo, naj vključi analizo tveganja za korupcijo v institucijah EU v prihodnje poročilo za leto 2016, skupaj s pregledom največjih težav na področju korupcije v državah članicah, priporočili za ukrepe za njihovo odpravo in spremljevalnimi ukrepi, ki naj jih sprejme Komisija, zlasti ob upoštevanju negativnega učinka koruptivnih dejanj na delovanje notranjega trga.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

16.2.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

49

1

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Michał Boni, Caterina Chinnici, Ignazio Corrao, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Laura Ferrara, Monika Flašíková Beňová, Lorenzo Fontana, Kinga Gál, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Timothy Kirkhope, Barbara Kudrycka, Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Roberta Metsola, Claude Moraes, József Nagy, Péter Niedermüller, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Pál Csáky, Daniel Dalton, Dennis de Jong, Gérard Deprez, Anna Hedh, Petr Ježek, Emil Radev, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Barbara Spinelli, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

21.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michał Boni, Elmar Brok, Richard Corbett, Pascal Durand, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Diane James, Ramón Jáuregui Atondo, Jo Leinen, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, Paulo Rangel, Helmut Scholz, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Claudia Țapardel, Kazimierz Michał Ujazdowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Ashley Fox, Sven Giegold, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jérôme Lavrilleux, Rainer Wieland

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

20

+

ALDE

Maite Pagazaurtundúa Ruiz

ECR

Ashley Fox, Kazimierz Michał Ujazdowski

EFDD

Laura Agea

GUE/NGL

Helmut Scholz, Barbara Spinelli

NI

Diane James

PPE

Michał Boni, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Jérôme Lavrilleux, Paulo Rangel

S&D

Richard Corbett, Ramón Jáuregui Atondo, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jo Leinen, Pedro Silva Pereira, Claudia Țapardel

VERTS/ALE

Pascal Durand, Sven Giegold

2

-

PPE

Elmar Brok, Rainer Wieland

2

0

ENL

Gerolf Annemans

PPE

Markus Pieper

 

Popravki končnega glasovanja in nameni glasovanja

+

Gerolf Annemans

-

 

0

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 16. maj 2017Pravno obvestilo