Postopek : 2016/0280(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0245/2018

Predložena besedila :

A8-0245/2018

Razprave :

PV 11/09/2018 - 12
CRE 11/09/2018 - 12

Glasovanja :

PV 05/07/2018 - 6.4
CRE 05/07/2018 - 6.4
PV 12/09/2018 - 6.4
CRE 12/09/2018 - 6.4

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0337

POROČILO     ***I
PDF 1951kWORD 236k
29. junij 2018
PE 601.094v02-00 A8-0245/2018

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu

(COM(2016)0593 – C8-0383/2016 – 2016/0280(COD))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalec: Axel Voss

Pripravljavka mnenja (*):

Catherine Stihler, Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

(*) Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika

NAPAKE/DODATKI
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV (*)
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu

(COM(2016)0593 – C8-0383/2016 – 2016/0280(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0593),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0383/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. januarja 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2017(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve(A8-0245/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Direktive, ki so bile sprejete na področju avtorske in sorodnih pravic, zagotavljajo visoko stopnjo varstva imetnikov pravic in vzpostavljajo okvir, v katerem lahko pride do izkoriščanja del in drugih zaščitenih predmetov urejanja. Ta harmonizirani pravni okvir prispeva k dobremu delovanju notranjega trga, saj spodbuja inovacije, ustvarjalnost, naložbe in produciranje novih vsebin, tudi v digitalnem okolju. Zaščita, ki jo zagotavlja ta pravni okvir prispeva tudi k doseganju cilja Unije glede spoštovanja in spodbujanja kulturne raznolikosti ter hkrati skupno kulturno dediščino postavlja v ospredje. V skladu s členom 167(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) mora Unija pri svoji dejavnosti upoštevati kulturne vidike.

(2)  Direktive, ki so bile sprejete na področju avtorske in sorodnih pravic, prispevajo k dobremu delovanju notranjega trga, zagotavljajo visoko stopnjo varstva imetnikov pravic, olajšajo prenos pravic in vzpostavljajo okvir, v katerem lahko pride do izkoriščanja del in drugih zaščitenih predmetov urejanja. Ta harmonizirani pravni okvir prispeva k dobremu delovanju resnično povezanega notranjega trga, saj spodbuja inovacije, ustvarjalnost, naložbe in produciranje novih vsebin, tudi v digitalnem okolju, da bi se preprečila razdrobljenost notranjega trga. Zaščita, ki jo zagotavlja ta pravni okvir prispeva tudi k doseganju cilja Unije glede spoštovanja in spodbujanja kulturne raznolikosti ter hkrati skupno kulturno dediščino postavlja v ospredje. V skladu s členom 167(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) mora Unija pri svoji dejavnosti upoštevati kulturne vidike.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  S hitrim tehnološkim razvojem se še naprej spreminja tudi način ustvarjanja, produciranja, distribucije in izkoriščanja del in drugih predmetov urejanja. Še naprej se pojavljajo novi poslovni modeli in novi akterji. Cilji in načela okvira Unije za avtorske pravice še vedno veljajo. Vendar tako za imetnike pravic kot za uporabnike ostaja prisotna pravna negotovost v zvezi z nekaterimi, vključno s čezmejnimi, uporabami del in drugih predmetov urejanja v digitalnem okolju. Kot je zapisano v sporočilu Komisije z naslovom „Na poti k sodobnemu, bolj evropskemu okviru za avtorske pravice“26, je trenutni okvir Unije za avtorske pravice na nekaterih področjih treba prilagoditi in dopolniti. Ta direktiva določa pravila za prilagoditev nekaterih izjem in omejitev digitalnemu in čezmejnemu okolju ter ukrepe za poenostavitev nekaterih postopkov licenciranja v zvezi z razširjanjem razprodanih del in spletno razpoložljivostjo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, s čimer bi se zagotovil širši dostop do vsebin. Za oblikovanje dobro delujočega trga za avtorske pravice bi morala biti določena tudi pravila glede pravic v publikacijah, glede uporabe del in drugih predmetov urejanja s strani ponudnikov spletnih storitev, ki shranjujejo in zagotavljajo dostop do vsebin, ki jih naložijo uporabniki teh storitev, ter glede preglednosti pogodb z avtorji in izvajalci.

(3)  S hitrim tehnološkim razvojem se še naprej spreminja tudi način ustvarjanja, produciranja, distribucije in izkoriščanja del in drugih predmetov urejanja, pri čemer mora zadevna zakonodaja ustrezati tudi prihodnjim razmeram, tako da ne bo omejevala tehnološkega razvoja. Še naprej se pojavljajo novi poslovni modeli in novi akterji. Cilji in načela okvira Unije za avtorske pravice še vedno veljajo. Vendar tako za imetnike pravic kot za uporabnike ostaja prisotna pravna negotovost v zvezi z nekaterimi, vključno s čezmejnimi, uporabami del in drugih predmetov urejanja v digitalnem okolju. Kot je zapisano v sporočilu Komisije z naslovom „Na poti k sodobnemu, bolj evropskemu okviru za avtorske pravice“26, je trenutni okvir Unije za avtorske pravice na nekaterih področjih treba prilagoditi in dopolniti. Ta direktiva določa pravila za prilagoditev nekaterih izjem in omejitev digitalnemu in čezmejnemu okolju ter ukrepe za poenostavitev nekaterih postopkov licenciranja v zvezi z razširjanjem razprodanih del in spletno razpoložljivostjo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, s čimer bi se zagotovil širši dostop do vsebin. Za oblikovanje dobro delujočega in pravičnega trga za avtorske pravice bi morala biti določena tudi pravila glede uveljavljanja in izvajanja uporabe del in drugih predmetov urejanja, glede platform ponudnikov spletnih storitev, glede preglednosti pogodb z avtorji in izvajalci in glede računovodenja, ki izhaja iz izkoriščanja zaščitenih del v skladu s temi pogodbami.

__________________

__________________

26 COM(2015) 626 final.

26 COM(2015)0626.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Ta direktiva temelji na pravilih iz trenutno veljavnih direktiv s teh področij in jih dopolnjuje; zlasti gre za pravila iz Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta27, Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta28, Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta29, Direktive 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta30, Direktive 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta31 ter Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta32.

(4)  Ta direktiva temelji na pravilih iz trenutno veljavnih direktiv s teh področij in jih dopolnjuje; zlasti gre za pravila iz Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta27, Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta27a, Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta28, Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta29, Direktive 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta30, Direktive 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta31 ter Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta32.

_________________

_________________

27 Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20).

27 Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20).

 

27a Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

28 Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10).

28 Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10).

29 Direktiva 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (UL L 376, 27.12.2006, str. 28)

29 Direktiva 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (UL L 376, 27.12.2006, str. 28)

30 Direktiva 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov (UL L 111, 5.5.2009, str. 16).

30 Direktiva 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov (UL L 111, 5.5.2009, str. 16).

31 Direktiva 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (UL L 299, 27.10.2012, str. 5).

31 Direktiva 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (UL L 299, 27.10.2012, str. 5).

32 Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L 84, 20.3.2014, str. 72).

32 Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L 84, 20.3.2014, str. 72).

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Na področju raziskav, izobraževanja in ohranjanja kulturne dediščine digitalne tehnologije omogočajo nove vrste uporab, ki niso jasno zajete v trenutna pravila Unije o izjemah in omejitvah. Poleg tega lahko neobvezna narava izjem in omejitev na teh področjih, kot so določene v direktivah 2001/29/ES, 96/9/ES in 2009/24/ES, negativno vpliva na delovanje notranjega trga. To je zlasti pomembno z vidika čezmejnih uporab, ki v digitalnem okolju postajajo vse pomembnejše. Zato bi bilo treba obstoječe izjeme in omejitve iz prava Unije, povezane z znanstvenimi raziskavami, poučevanjem in ohranjanjem kulturne dediščine, ponovno oceniti ob upoštevanju teh novih uporab. Uvesti bi bilo treba obvezne izjeme ali omejitve glede uporabe tehnologij za besedilno in podatkovno rudarjenje na področju znanstvenih raziskav, glede ilustracij pri poučevanju v digitalnem okolju in za namene ohranjanja kulturne dediščine. Za uporabe, ki niso zajete v izjemah ali omejitvah iz te direktive, bi morale še naprej veljati izjeme in omejitve iz prava Unije. Direktivi 96/9/ES in 2001/29/ES bi bilo treba prilagoditi.

(5)  Na področju raziskav, inovacij, izobraževanja in ohranjanja kulturne dediščine digitalne tehnologije omogočajo nove vrste uporab, ki niso jasno zajete v trenutna pravila Unije o izjemah in omejitvah. Poleg tega lahko neobvezna narava izjem in omejitev na teh področjih, kot so določene v direktivah 2001/29/ES, 96/9/ES in 2009/24/ES, negativno vpliva na delovanje notranjega trga. To je zlasti pomembno z vidika čezmejnih uporab, ki v digitalnem okolju postajajo vse pomembnejše. Zato bi bilo treba obstoječe izjeme in omejitve iz prava Unije, povezane z inovacijami, znanstvenimi raziskavami, poučevanjem in ohranjanjem kulturne dediščine, ponovno oceniti ob upoštevanju teh novih uporab. Uvesti bi bilo treba obvezne izjeme ali omejitve glede uporabe tehnologij za besedilno in podatkovno rudarjenje na področju inovacij in znanstvenih raziskav, glede ilustracij pri poučevanju v digitalnem okolju in za namene ohranjanja kulturne dediščine. Za uporabe, ki niso zajete v izjemah ali omejitvah iz te direktive, bi morale še naprej veljati izjeme in omejitve iz prava Unije. Zato bi morale biti obstoječe dobro delujoče izjeme na teh področjih v državah članicah še naprej dovoljene, dokler ne omejujejo področja uporabe izjem ali omejitev iz te direktive. Direktivi 96/9/ES in 2001/29/ES bi bilo treba prilagoditi.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Cilj izjem in omejitev iz te direktive je doseči pravično ravnotežje med pravicami in interesi avtorjev in drugih imetnikov pravic na eni ter uporabnikov na drugi strani. Uporabijo se lahko samo v določenih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem del ali drugih predmetov urejanja in ne pomenijo nerazumnega posega v legitimne interese imetnikov pravic.

(Ne zadeva slovenske različice.)  

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Nove tehnologije omogočajo avtomatizirano računalniško analizo informacij v digitalni obliki, na primer besedil, zvočnega ali slikovnega gradiva ali podatkov, za kar se v splošnem uporablja izraz besedilno in podatkovno rudarjenje. Te tehnologije raziskovalcem omogočajo obdelavo velikih količin informacij, s čimer lahko pridobijo nova znanja in odkrijejo nove trende. Tehnologije za besedilno in podatkovno rudarjenje so razširjene v vseh vejah digitalnega gospodarstva, vendar se v splošnem priznava, da lahko besedilno in podatkovno rudarjenje v splošnem koristi predvsem raziskovalni skupnosti in pri tem spodbuja inovativnost. Vendar se v Uniji raziskovalne organizacije, kot so univerze in raziskovalni inštituti, soočajo s pravno negotovostjo v zvezi s tem, v kolikšni meri lahko izvajajo besedilno in podatkovno rudarjenje po vsebinah. V nekaterih primerih lahko besedilno in podatkovno rudarjenje vključuje dejanja, zaščitena z avtorsko pravico, in/ali podatkovne zbirke, zaščitene s pravico sui generis, zlasti reproduciranje del in drugih predmetov urejanja in/ali pridobivanje izvlečkov vsebine podatkovnih zbirk. Če ni nobene veljavne izjeme ali omejitve, morajo takšna dejanja odobriti imetniki pravic. Kadar se besedilno in podatkovno rudarjenje opravi na podlagi golih dejstev ali podatkov, ki niso zaščiteni z avtorskimi pravicami, odobritev ni potrebna.

(8)  Nove tehnologije omogočajo avtomatizirano računalniško analizo informacij v digitalni obliki, na primer besedil, zvočnega ali slikovnega gradiva ali podatkov, za kar se v splošnem uporablja izraz besedilno in podatkovno rudarjenje. Besedilno in podatkovno rudarjenje omogočata branje in analiziranje velikih količin digitalno shranjenih informacij za pridobivanje novih znanj in odkrivanje novih trendov. Tehnologije za besedilno in podatkovno rudarjenje so razširjene v vseh vejah digitalnega gospodarstva, vendar se v splošnem priznava, da lahko besedilno in podatkovno rudarjenje v splošnem koristi predvsem raziskovalni skupnosti in pri tem spodbuja inovativnost. Vendar se v Uniji raziskovalne organizacije, kot so univerze in raziskovalni inštituti, soočajo s pravno negotovostjo v zvezi s tem, v kolikšni meri lahko izvajajo besedilno in podatkovno rudarjenje po vsebinah. V nekaterih primerih lahko besedilno in podatkovno rudarjenje vključuje dejanja, zaščitena z avtorsko pravico, in/ali podatkovne zbirke, zaščitene s pravico sui generis, zlasti reproduciranje del in drugih predmetov urejanja in/ali pridobivanje izvlečkov vsebine podatkovnih zbirk. Če ni nobene veljavne izjeme ali omejitve, morajo takšna dejanja odobriti imetniki pravic. Kadar se besedilno in podatkovno rudarjenje opravi na podlagi golih dejstev ali podatkov, ki niso zaščiteni z avtorskimi pravicami, odobritev ni potrebna.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  Da lahko pride do besedilnega in podatkovnega rudarjenja, sta v večini primerov potrebna najprej dostop do informacij in nato njihova reprodukcija. Obdelava podatkov z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem se lahko na splošno začne šele po njihovi normalizaciji. Ko obstaja zakonit dostop do informacij, gre pri normalizaciji teh informacij za avtorsko zaščiteno uporabo, saj gre za reprodukcijo s spremembo formata informacij ali pridobivanje izvlečkov iz podatkovnih zbirk v formatu, ki je lahko predmet besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Z avtorskimi pravicami povezani postopki pri uporabi tehnologije za besedilno in podatkovno rudarjenje zato ne pomenijo samega postopka besedilnega in podatkovnega rudarjenja, ki vključuje branje in analizo digitalno shranjenih normaliziranih informacij, temveč postopek dostopanja in proces, s katerim se informacija normalizira, da se omogoči njena avtomatizirana računalniška analiza, če ta proces vključuje pridobivanje izvlečkov iz zbirke podatkov ali reprodukcije. Izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje iz te direktive je treba razumeti kot sklicevanje na z avtorskimi pravicami povezane postopke, potrebne za omogočanje besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Ta direktiva ne bi smela vplivati na tiste uporabe, ko se veljavno pravo o avtorskih pravicah ne uporablja za besedilno in podatkovno rudarjenje.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  To pravno negotovost bi bilo treba odpraviti z zagotovitvijo obvezne izjeme v zvezi s pravico reproduciranja in pravico do preprečitve pridobivanja izvlečkov iz podatkovnih zbirk. Nova izjema ne bi smela posegati v veljavno obvezno izjemo v zvezi z začasnimi dejanji reproduciranja iz člena 5(1) Direktive 2001/29/ES, ki bi se morala še naprej uporabljati za tehnike besedilnega in podatkovnega rudarjenja, ki ne vključujejo izdelave kopij, ki bi presegale področje uporabe navedene izjeme. Izjemo lahko izkoristijo tudi raziskovalne organizacije ob sklepanju javno-zasebnih partnerstev.

(10)  To pravno negotovost bi bilo treba odpraviti z zagotovitvijo obvezne izjeme za raziskovalne organizacije v zvezi s pravico reproduciranja in pravico do preprečitve pridobivanja izvlečkov iz podatkovnih zbirk. Nova izjema ne bi smela posegati v veljavno obvezno izjemo v zvezi z začasnimi dejanji reproduciranja iz člena 5(1) Direktive 2001/29/ES, ki bi se morala še naprej uporabljati za tehnike besedilnega in podatkovnega rudarjenja, ki ne vključujejo izdelave kopij, ki bi presegale področje uporabe navedene izjeme. Izobraževalne ustanove in ustanove za varstvo kulturne dediščine, ki izvajajo znanstvene raziskave, bi bilo prav tako treba zajeti v izjemo v zvezi z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem, če rezultati raziskav ne koristijo podjetju, ki izvaja odločilen vpliv posebej na take organizacije. Če se raziskave izvajajo v okviru javno-zasebnega partnerstva, mora imeti podjetje, ki sodeluje v javno-zasebnem partnerstvu, tudi zakonit dostop do del in drugih predmetov urejanja. Reprodukcije in pridobivanje izvlečkov za namene besedilnega in podatkovnega rudarjenja bi bilo treba shranjevati na varen način in tako, da je zagotovljeno, da se kopije uporabljajo samo za namen znanstvenega raziskovanja.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  Za spodbujanje inovacij tudi v zasebnem sektorju bi morale države članice imeti možnost, da zagotovijo izjemo, ki presega obvezno izjemo, pod pogojem da uporaba del in drugih predmetov urejanja v skladu z njo ni izključno rezervirana za imetnike pravic, vključno prek sredstev za strojno branje.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Učenje na daljavo in čezmejni izobraževalni programi se razvijajo predvsem na visokošolski ravni, digitalna orodja in viri pa se vse pogosteje uporabljajo na vseh ravneh izobraževanja, zlasti z namenom izboljšanja in oplemenitenja učne izkušnje. Izjema ali omejitev iz te direktive bi zato morala koristiti vsem osnovnošolskim, srednješolskim, poklicnim in visokošolskim izobraževalnim ustanovam pri izobraževalnih dejavnostih, ki jih izvajajo v nekomercialne namene. Organizacijska struktura in način financiranja izobraževalne ustanove nista odločilna dejavnika pri določanju, ali je dejavnost komercialne narave ali ne.

(15)  Učenje na daljavo in čezmejni izobraževalni programi se razvijajo predvsem na visokošolski ravni, digitalna orodja in viri pa se vse pogosteje uporabljajo na vseh ravneh izobraževanja, zlasti z namenom izboljšanja in oplemenitenja učne izkušnje. Izjema ali omejitev iz te direktive bi zato morala koristiti vsem osnovnošolskim, srednješolskim, poklicnim in visokošolskim izobraževalnim ustanovam pri izobraževalnih dejavnostih, ki jih izvajajo v nekomercialne namene. Organizacijska struktura in način financiranja izobraževalne ustanove nista odločilna dejavnika pri določanju, ali je dejavnost komercialne narave ali ne. Če imajo ustanove za varstvo kulturne dediščine izobraževalni cilj in so vključene v učne dejavnosti, bi morale imeti države članice možnost, da te institucije štejejo za izobraževalno ustanovo v okviru te izjeme, kadar gre za njihove učne dejavnosti.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Izjema ali omejitev bi morala zajemati digitalne uporabe del in drugih predmetov urejanja, kot je na primer uporaba delov ali izvlečkov iz del v podporo, oplemenitenje ali dopolnitev poučevanja, vključno s povezanimi učnimi dejavnostmi. Uporaba del ali drugih predmetov urejanja, zajeta v izjemi ali omejitvi, bi morala biti omejena na dejavnost poučevanja in učne dejavnosti, za izvajanje katerih so odgovorne izobraževalne ustanove, vključno s preverjanji znanja, ter na tisto, kar je potrebno za doseganje cilja teh dejavnosti. Izjema ali omejitev bi morala zajemati tako uporabo z digitalnimi pripomočki v učilnici kot tudi spletne uporabe preko varne elektronske mreže izobraževalne ustanove, do katere bi moral biti dostop zaščiten, po možnosti z avtentikacijskimi postopki. Izjema ali omejitev bi se morala razumeti kot izpolnjevanje specifičnih potreb invalidnih oseb po dostopnosti v kontekstu ilustracij pri poučevanju.

(16)  Izjema ali omejitev bi morala zajemati digitalne uporabe del in drugih predmetov urejanja v podporo, oplemenitenje ali dopolnitev poučevanja, vključno s povezanimi učnimi dejavnostmi. Izjema ali omejitev uporabe bi se morala odobriti, če se pri delu ali drugem predmetu urejanja navede vir, vključno z imenom avtorja, razen če to zaradi praktičnosti ne bi bilo mogoče. Uporaba del ali drugih predmetov urejanja, zajeta v izjemi ali omejitvi, bi morala biti omejena na dejavnost poučevanja in učne dejavnosti, za izvajanje katerih so odgovorne izobraževalne ustanove, vključno s preverjanji znanja, ter na tisto, kar je potrebno za doseganje cilja teh dejavnosti. Izjema ali omejitev bi morala zajemati tako uporabo z digitalnimi pripomočki na kraju, kjer se zagotavlja poučevanje, vključno kadar to poteka zunaj prostorov izobraževalne ustanove, na primer v knjižnicah ali ustanovah za varstvo kulturne dediščine, če je za uporabo odgovorna izobraževalna ustanova, kot tudi spletne uporabe preko varnega elektronskega okolja izobraževalne ustanove, do katerega bi moral biti dostop zaščiten, po možnosti z avtentikacijskimi postopki. Izjema ali omejitev bi se morala razumeti kot izpolnjevanje specifičnih potreb invalidnih oseb po dostopnosti v kontekstu ilustracij pri poučevanju.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a)  Varno elektronsko okolje bi bilo treba razumeti kot digitalno okolje za poučevanje in učenje, do katerega je dostop z ustreznim avtentikacijskim postopkom omejen na učiteljsko osebje izobraževalne ustanove ter učence ali študente, vpisane v študijski program.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Za lažjo uporabo del in drugih predmetov urejanja v izobraževalne namene so v številnih državah članicah vzpostavljene različne ureditve, ki temeljijo na izvajanju izjeme iz Direktive 2001/29/ES ali sporazumih o licenciranju, ki zajemajo nadaljnje uporabe. Takšne ureditve so bile običajno razvite ob upoštevanju potreb izobraževalnih ustanov in na različnih ravneh izobraževanja. Ker je bistvenega pomena harmonizirati področje uporabe nove obvezne izjeme ali omejitve glede digitalne uporabe in dejavnosti čezmejnega poučevanja, se načini izvajanja lahko med posameznimi državami članicami razlikujejo, kolikor ne ovirajo učinkovite uporabe izjeme ali omejitve ali čezmejne uporabe. To bi moralo državam članicam omogočiti, da nadgradijo obstoječe dogovore, sklenjene na nacionalni ravni. Zlasti bi se države članice lahko odločile, da uporabo izjeme ali omejitve v celoti ali delno pogojujejo z razpoložljivostjo ustreznih licenc, ki zajemajo najmanj enake uporabe kakor tiste, ki so dovoljene na podlagi izjeme. Ta mehanizem bi na primer omogočil dajanje prednosti licencam za gradiva, ki so v prvi vrsti namenjena izobraževalnemu trgu. Da se prepreči, da bi tak mehanizem povzročil pravno negotovost ali upravno breme za izobraževalne ustanove, bi morale države članice, ki sprejmejo takšen pristop, sprejeti konkretne ukrepe, da se zagotovi, da so sheme licenciranja, ki omogočajo digitalne uporabe del ali drugih predmetov urejanja za namene ilustracij pri poučevanju, na voljo na preprost način in da so izobraževalne ustanove seznanjene z obstojem takih shem licenciranja.

(17)  Za lažjo uporabo del in drugih predmetov urejanja v izobraževalne namene so v številnih državah članicah vzpostavljene različne ureditve, ki temeljijo na izvajanju izjeme iz Direktive 2001/29/ES ali sporazumih o licenciranju, ki zajemajo nadaljnje uporabe. Takšne ureditve so bile običajno razvite ob upoštevanju potreb izobraževalnih ustanov in na različnih ravneh izobraževanja. Ker je bistvenega pomena harmonizirati področje uporabe nove obvezne izjeme ali omejitve glede digitalne uporabe in dejavnosti čezmejnega poučevanja, se načini izvajanja lahko med posameznimi državami članicami razlikujejo, kolikor ne ovirajo učinkovite uporabe izjeme ali omejitve ali čezmejne uporabe. To bi moralo državam članicam omogočiti, da nadgradijo obstoječe dogovore, sklenjene na nacionalni ravni. Zlasti bi se države članice lahko odločile, da uporabo izjeme ali omejitve v celoti ali delno pogojujejo z razpoložljivostjo ustreznih licenc. Take licence so lahko v obliki sporazumov o kolektivnem licenciranju, sporazumov o razširjenem kolektivnem licenciranju in licenc, o katerih so potekala skupna pogajanja, kot so „krovne licence“, da se izobraževalnim ustanovam ne bi bilo treba individualno pogajati z imetniki pravic. Take licence bi morale biti cenovno dostopne in zajemati najmanj enake uporabe kakor tiste, ki so dovoljene na podlagi izjeme. Ta mehanizem bi na primer omogočil dajanje prednosti licencam za gradiva, ki so v prvi vrsti namenjena izobraževalnemu trgu ali poučevanju v izobraževalnih ustanovah ali za notne zapise. Da se prepreči, da bi tak mehanizem povzročil pravno negotovost ali upravno breme za izobraževalne ustanove, bi morale države članice, ki sprejmejo takšen pristop, sprejeti konkretne ukrepe, da se zagotovi, da so take sheme licenciranja, ki omogočajo digitalne uporabe del ali drugih predmetov urejanja za namene ilustracij pri poučevanju, na voljo na preprost način in da so izobraževalne ustanove seznanjene z obstojem takih shem licenciranja. Države članice bi morale imeti možnost, da zagotovijo sisteme, ki imetnikom pravic omogočajo pravično nadomestilo za uporabo v okviru teh izjem ali omejitev. Države članice bi bilo treba spodbujati k uporabi sistemov, ki ne povzročajo upravnega bremena, kot so sistemi, ki predvidevajo enkratna plačila.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a)  Če se država članica odloči, da bo uporaba izjeme odvisna od razpoložljivosti ustreznih licenc, je treba za zagotovitev pravne varnosti določiti, pod kakšnimi pogoji lahko izobraževalna ustanova uporablja zaščitena dela ali drug predmet urejanja v okviru te izjeme in kdaj bi morala delovati v okviru sheme licenciranja.

Obrazložitev

Predlog spremembe je potreben, da se zagotovi pravna varnost v primerih, ko se država članica odloči, da bo uporaba izjeme odvisna od razpoložljivosti ustreznih licenc.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Dejanje ohranjanja lahko zahteva reprodukcijo dela ali drugega predmeta urejanja v zbirki ustanove za varstvo kulturne dediščine in torej dovoljenje ustreznega imetnika pravic. Ustanove za varstvo kulturne dediščine se ukvarjajo z ohranjanjem svojih zbirk za prihodnje rodove. Digitalne tehnologije ponujajo nove načine za ohranjanje kulturne dediščine v navedenih zbirkah, ustvarjajo pa tudi nove izzive. Glede na te nove izzive je treba prilagoditi obstoječi pravni okvir z določitvijo obvezne izjeme od pravice reproduciranja, da se omogočijo navedena dejanja ohranjanja.

(18)  Dejanje ohranjanja dela ali drugega predmeta urejanja v zbirki ustanove za varstvo kulturne dediščine lahko zahteva reprodukcijo in torej zahteva dovoljenje ustreznega imetnika pravic. Ustanove za varstvo kulturne dediščine se ukvarjajo z ohranjanjem svojih zbirk za prihodnje rodove. Digitalne tehnologije ponujajo nove načine za ohranjanje kulturne dediščine v navedenih zbirkah, ustvarjajo pa tudi nove izzive. Glede na te nove izzive je treba prilagoditi obstoječi pravni okvir z določitvijo obvezne izjeme od pravice reproduciranja, da se tem institucijam omogočijo navedena dejanja ohranjanja.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Različni pristopi ustanov za varstvo kulturne dediščine v državah članicah glede dejanj ohranjanja kulturne dediščine ovirajo čezmejno sodelovanje in izmenjavo sredstev za ohranjanje ustanov za varstvo kulturne dediščine na notranjem trgu, kar povzroča neučinkovito uporabo virov.

(19)  Različni pristopi držav članic glede dejanj reproduciranja za namene ohranjanja kulturne dediščine ovirajo čezmejno sodelovanje, izmenjavo sredstev in ustanovitev čezmejnih omrežij za ohranjanje v organizacijah na notranjem trgu, ki se ukvarjajo z ohranjanjem, kar povzroča neučinkovito uporabo virov. To lahko negativno vpliva na ohranjanje kulturne dediščine.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Države članice bi zato morale zagotoviti izjemo, s katero bi ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovolile trajno reproduciranje del in drugih predmetov urejanja v svojih zbirkah za namene ohranjanja, na primer za reševanje tehnološke zastarelosti ali razkroja prvotnih nosilcev. Takšna izjema bi morala omogočiti izdelavo izvodov z ustreznim orodjem, sredstvom ali tehnologijo za ohranjanje v zahtevanem številu in kadar koli v življenjskem ciklu dela ali drugega predmeta urejanja v zahtevanem obsegu izključno za izdelavo izvoda za namene ohranjanja.

(20)  Države članice bi zato morale zagotoviti izjemo, s katero bi ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovolile trajno reproduciranje del in drugih predmetov urejanja v svojih zbirkah za namene ohranjanja za reševanje tehnološke zastarelosti ali razkroja prvotnih nosilcev ali za zavarovanje del. Takšna izjema bi morala omogočiti izdelavo izvodov z ustreznim orodjem, sredstvom ali tehnologijo za ohranjanje v vseh formatih ali medijih v zahtevanem številu kadar koli v življenjskem ciklu dela ali drugega predmeta urejanja in v zahtevanem obsegu izključno za izdelavo izvoda za namene ohranjanja. Arhive raziskovalnih organizacij ali javnih radiodifuzijskih hiš bi bilo treba obravnavati kot ustanove za varstvo kulturne dediščine in zato upravičence do te izjeme. Države članice bi morale imeti možnost, da za namen te izjeme ohranijo določbe, na podlagi katerih se javno dostopne galerije obravnavajo kot muzeji.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Za namene te direktive bi se moralo šteti, da so dela in drugi predmeti urejanja trajno v zbirki ustanove za kulturno dediščino, kadar so izvodi v lasti ali trajni hrambi ustanove za varstvo kulturne dediščine, na primer kot posledica prenosa lastništva ali licenčnih sporazumov.

(21)  Za namene te direktive bi se moralo šteti, da so dela in drugi predmeti urejanja trajno v zbirki ustanove za kulturno dediščino, kadar so izvodi teh del ali drugih predmetov urejanja v lasti ali trajni hrambi teh organizacij, na primer kot posledica prenosa lastništva, licenčnih pogodb, obveznega deponiranja, ali so dolgoročno posojeni. Šteje se, da dela ali drugi predmeti urejanja, do katerih ustanove za varstvo kulturne dediščine dostopajo začasno prek strežnika tretjih strani, niso stalno v njihovih zbirkah.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a)  Tehnološki razvoj je omogočil storitve informacijske družbe, ki uporabnikom omogočajo, da naložijo vsebino in jo dajo na voljo v različnih oblikah ter za različne namene, vključno za ilustracijo zamisli, kritiko, parodijo ali pastiš. Takšna vsebina lahko vključuje kratke izvlečke že obstoječih zaščitenih del ali predmetov urejanja, ki so jih ti uporabniki morda spremenili, združili ali kako drugače preoblikovali.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 21 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21b)  Kljub prekrivanju z obstoječimi izjemami ali omejitvami, kot so tiste za citiranje in parodijo, vse vsebine, ki jih naloži ali da na razpolago uporabnik in ki razumno vključujejo izvlečke iz zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, niso zajete v členu 5 Direktive 2001/29/ES. Tak položaj ustvarja pravno negotovost za uporabnike in imetnike pravic. Zato je treba zagotoviti novo posebno izjemo, ki bo omogočala zakonito uporabo odlomkov iz predhodno obstoječih zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja v vsebinah, ki jih naložijo ali ustvarijo uporabniki. Kadar vsebine, ki jih ustvarijo ali dajo na razpolago uporabniki, vključujejo kratko in sorazmerno uporabo citata ali odlomka zaščitenega dela ali drugega predmeta urejanja za legitimne namene, bi bilo treba to uporabo zaščititi z izjemo iz te Direktive. Ta izjema se lahko uporabi samo v določenih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z normalno uporabo dela ali drugih zadevnih predmetov urejanja in ne pomenijo nesmiselnega posega v legitimne interese imetnika pravic. Za oceno tega posega je po potrebi treba proučiti raven izvirnosti zadevnih vsebin, dolžino/obseg uporabljenega citata ali odlomka, poklicno naravo zadevne vsebine ali stopnjo ekonomske škode, pri čemer se ne izključi legitimna raba izjeme. Ta izjema ne bi smela posegati v moralne pravice avtorjev del ali drugih predmetov urejanja.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 21 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21c)  Ponudniki storitev informacijske družbe, ki spadajo v področje uporabe člena 13 te direktive, se ne bi smeli v svojo korist sklicevati na izjemo pri uporabi izvlečkov iz že obstoječih del, predvideno v tej direktivi, za uporabo citatov ali izvlečkov iz zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja v vsebini, ki jo naložijo ali dajo na voljo uporabniki teh storitev informacijske družbe, da bi zmanjšali obseg svojih obveznosti iz člena 13 te direktive.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Ustanove za varstvo kulturne dediščine bi morale imeti koristi od jasnega okvira za digitalizacijo in razširjanje razprodanih del ali drugih predmetov urejanja, tudi čezmejno. Vendar posebne značilnosti zbirk razprodanih del pomenijo, da bi bila pridobitev predhodnega soglasja posameznih imetnikov pravic lahko zelo težavna. Razlog je lahko na primer v starosti del ali drugih predmetov urejanja, njihovi omejeni komercialni vrednosti ali dejstvu, da nikoli niso bile namenjene za komercialno uporabo. Zato je treba zagotoviti ukrepe za lažje licenciranje pravic pri razprodanih delih, ki so v zbirkah ustanov za kulturno dediščino in zato omogočajo sklenitev sporazumov s čezmejnim učinkom na notranjem trgu.

(22)  Ustanove za varstvo kulturne dediščine bi morale imeti koristi od jasnega okvira za digitalizacijo in razširjanje razprodanih del ali drugih predmetov urejanja, tudi čezmejno. Vendar posebne značilnosti zbirk razprodanih del pomenijo, da bi bila pridobitev predhodnega soglasja posameznih imetnikov pravic lahko zelo težavna. Razlog je lahko na primer v starosti del ali drugih predmetov urejanja, njihovi omejeni komercialni vrednosti ali dejstvu, da nikoli niso bile namenjene za komercialno uporabo ali bile komercialno dostopne. Zato je treba zagotoviti ukrepe za lažjo uporabo razprodanih del, ki so v zbirkah ustanov za kulturno dediščino in zato omogočajo sklenitev sporazumov s čezmejnim učinkom na notranjem trgu.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(22a)  Več držav članic je že sprejelo razširjeno ureditev kolektivnega licenciranja, zakonita pooblastila ali pravne domneve, ki lajšajo licenciranje za razprodana dela. Vendar glede na raznolikost del in drugih predmetov urejanja v zbirkah ustanov za varstvo kulturne dediščine ter glede na razlike v praksah kolektivnega upravljanja med državami članicami in sektorji kulturne produkcije taki ukrepi ne morejo zagotoviti rešitve v vseh primerih, na primer kadar za določeno vrsto del ali predmetov urejanja ni prakse kolektivnega upravljanja. V takšnih posebnih primerih je zato treba ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovoliti, da razprodana dela iz njihove stalne zbirke dajo na voljo prek spleta z izjemo pri avtorskih in sorodnih pravicah. Čeprav je bistveno, da se področje uporabe nove obvezne izjeme uskladi, da bi omogočili čezmejno uporabo razprodanih del, bi bilo treba državam članicam vseeno dovoliti, da uporabljajo ali še naprej uporabljajo razširjene dogovore kolektivnega licenciranja, sklenjene z ustanovami za varstvo kulturne dediščine na nacionalni ravni za kategorije del, ki so v stalnih zbirkah ustanov za varstvo kulturne dediščine. Neobstoj dogovora o pogojih licence se to ne bi smel razlagati kot neobstoj rešitev, ki temeljijo na licencah. Za uporabe v okviru te izjeme bi morale veljati enake zahteve glede izvzetja in obveščanja kot za uporabe, ki jih dovoljuje mehanizem licenciranja. Da bi zagotovili, da se izjema uporablja le, če so izpolnjeni nekateri pogoji, in da se zagotovi pravna varnost, bi morale države članice po posvetovanju z imetniki pravic, organizacijami za kolektivno upravljanje in ustanovami za varstvo kulturne dediščine ter v ustreznih časovnih obdobjih določiti, za katere sektorje in katere vrste del ne obstajajo ustrezne rešitve, ki temeljijo na licencah, in bi bilo torej treba uporabiti to izjemo.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Države članice bi morale v skladu s svojimi pravnimi običaji, praksami ali okoliščinami v okviru iz te direktive imeti prožnost pri izbiranju posebne vrste mehanizma, ki omogoča razširitev licenc za razprodana dela na pravice imetnikov pravic, ki jih ne zastopa organizacija za kolektivno upravljanje. Taki mehanizmi lahko vključujejo razširjeno kolektivno licenciranje in domneve glede zastopanja.

(23)  Države članice bi morale v skladu s svojimi pravnimi običaji, praksami ali okoliščinami v okviru iz te direktive imeti prožnost pri izbiranju posebne vrste mehanizma, ki omogoča razširitev licenc za razprodana dela na pravice imetnikov pravic, ki jih ne zastopa ustrezna organizacija za kolektivno upravljanje. Taki mehanizmi lahko vključujejo razširjeno kolektivno licenciranje in domneve glede zastopanja.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Za te mehanizme licenciranja je pomemben temeljit in dobro delujoč sistem kolektivnega upravljanja. Navedeni sistem zlasti vključuje pravila glede dobrega upravljanja, preglednosti in poročanja ter redno, skrbno in natančno razdeljevanje in plačilo zneskov, do katerih so upravičeni posamezni imetniki pravic, kot jih določa Direktiva 2014/26/EU. Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi bi morali biti na voljo za vse imetnike pravic, ki bi morali imeti možnost izključitve takih mehanizmov za svoja dela ali druge predmete urejanja. Pogoji, povezani z navedenimi mehanizmi, ne bi smeli vplivati na njihovo praktični pomen za ustanove za kulturno dediščino.

(24)  Za te mehanizme licenciranja je pomemben temeljit in dobro delujoč sistem kolektivnega upravljanja, ki bi ga morale spodbujati države članice. Navedeni sistem zlasti vključuje pravila glede dobrega upravljanja, preglednosti in poročanja ter redno, skrbno in natančno razdeljevanje in plačilo zneskov, do katerih so upravičeni posamezni imetniki pravic, kot jih določa Direktiva 2014/26/EU. Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi bi morali biti na voljo za vse imetnike pravic, ki bi morali imeti možnost izključitve takih mehanizmov licenciranja ali takih izjem za svoja dela ali druge predmete urejanja. Pogoji, povezani z navedenimi mehanizmi, ne bi smeli vplivati na njihovo praktični pomen za ustanove za kulturno dediščino.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Ob upoštevanju raznolikosti del in drugih predmetov urejanja v zbirkah ustanov za kulturno dediščino , ki se nahajajo v zbirkah institucij, je pomembno, da se mehanizmi licenciranja, ki jih uvaja ta direktiva, so na voljo in jih je mogoče uporabiti v praksi za različne vrste del in druge predmete urejanja, vključno s fotografijami, zvočnimi posnetki in avdiovizualnimi deli. Da bi se odrazile posebnosti različnih kategorij del in drugih predmetov urejanja v zvezi z načini objave in distribucije ter olajšala uporabnost navedenih mehanizmov, bi države članice morda morale uvesti posebne zahteve in postopke za praktično uporabo navedenih mehanizmov licenciranja. Primerno je, da se države članice pri tem posvetujejo z imetniki pravic, uporabniki in organizacijami za kolektivno upravljanje.

(25)  Ob upoštevanju raznolikosti del in drugih predmetov urejanja v zbirkah ustanov za kulturno dediščino , ki se nahajajo v zbirkah institucij, je pomembno, da se mehanizmi licenciranja, ki jih uvaja ta direktiva, so na voljo in jih je mogoče uporabiti v praksi za različne vrste del in druge predmete urejanja, vključno s fotografijami, zvočnimi posnetki in avdiovizualnimi deli. Da bi se odrazile posebnosti različnih kategorij del in drugih predmetov urejanja v zvezi z načini objave in distribucije ter olajšala uporabnost rešitev za uporabo razprodanih del, uvedeno s to direktivo, bi države članice morda morale uvesti posebne zahteve in postopke za praktično uporabo navedenih mehanizmov licenciranja. Primerno je, da se države članice pri tem posvetujejo z imetniki pravic, ustanovami za kulturno dediščino in organizacijami za kolektivno upravljanje.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Zaradi mednarodne pravne kurtoazije se mehanizmi licenciranja za digitalizacijo in razširjanje razprodanih del iz te direktive ne bi smeli uporabljati za dela ali druge predmete urejanja, ki so bila najprej objavljena ali – če niso bila objavljena – predvajana, v tretji državi ali v primeru kinematografskih ali avdiovizualnih del za dela, katerih producent ima svoj sedež ali običajno prebivališče v tretji državi. Navedeni mehanizmi se prav tako ne bi smeli uporabljati za dela ali druge predmete urejanja državljanov tretjih držav, razen če so bila najprej objavljena ali – če niso bila objavljena – predvajana, na ozemlji države članice ali v primeru kinematografskih ali avdiovizualnih del za dela, katerih producent ima svoj sedež ali običajno prebivališče v tretji državi.

(26)  Zaradi mednarodne pravne kurtoazije se mehanizmi licenciranja in izjema za digitalizacijo in razširjanje razprodanih del iz te direktive ne bi smeli uporabljati za dela ali druge predmete urejanja, ki so bila najprej objavljena ali – če niso bila objavljena – predvajana, v tretji državi ali v primeru kinematografskih ali avdiovizualnih del za dela, katerih producent ima svoj sedež ali običajno prebivališče v tretji državi. Navedeni mehanizmi se prav tako ne bi smeli uporabljati za dela ali druge predmete urejanja državljanov tretjih držav, razen če so bila najprej objavljena ali – če niso bila objavljena – predvajana, na ozemlji države članice ali v primeru kinematografskih ali avdiovizualnih del za dela, katerih producent ima svoj sedež ali običajno prebivališče v tretji državi.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  ker projekti masovne digitalizacije lahko pomenijo znatne naložbe za ustanove za kulturno dediščino, jim licence, odobrene v okviru mehanizmov, predvidenih v tej direktivi, ne bi smele preprečiti ustvarjanja razumnih prihodkov za kritje stroškov in stroškov za digitalizacijo in razširjanje del in drugih predmetov urejanja, ki jih zajema dovoljenje.

(27)  ker projekti masovne digitalizacije lahko pomenijo znatne naložbe za ustanove za kulturno dediščino, jim licence, odobrene v okviru mehanizmov, predvidenih v tej direktivi, ne bi smele preprečiti kritja stroškov in stroškov za digitalizacijo in razširjanje del in drugih predmetov urejanja, ki jih zajema dovoljenje.

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Informacije o prihodnji in tekoči uporabi razprodanih del in drugih predmetov urejanja s strani ustanov za kulturno dediščino na podlagi mehanizmov licenciranja iz te direktive in ureditvah, ki so vzpostavljene za vse imetnike pravic, da bi lahko izključili uporabo licenc za njihova dela ali druge predmete urejanja, bi morale biti ustrezno objavljene. To je zlasti pomembno, kadar uporaba poteka prek meja na notranjem trgu. Zato je primerno zagotoviti enoten, javno dostopen spletni portal za Unijo, da bi bile takšne informacije na voljo javnosti v razumnem roku pred začetkom čezmejne uporabe. Z Uredbo (EU) št. 386/2012 Evropskega parlamenta in Sveta je Urad Evropske unije za intelektualno lastnino pooblaščen za nekatere naloge in dejavnosti, ki se financirajo iz njegovih lastnih proračunskih sredstev in katerih namen je olajšati in podpirati dejavnosti nacionalnih organov, zasebnega sektorja in institucij Unije pri boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, vključno s preprečevanjem teh kršitev. Zato se je ustrezno zaupati navedenemu uradu nalogo vzpostavitve in upravljanja evropskega portala, ki bi take informacije dal na voljo.

(28)  Informacije o prihodnji in tekoči uporabi razprodanih del in drugih predmetov urejanja s strani ustanov za kulturno dediščino na podlagi mehanizmov licenciranja ali izjeme iz te direktive in ureditvah, ki so vzpostavljene za vse imetnike pravic, da bi lahko izključili uporabo licenc ali izjeme za njihova dela ali druge predmete urejanja, bi morale biti ustrezno objavljene. To je zlasti pomembno, kadar uporaba poteka prek meja na notranjem trgu. Zato je primerno zagotoviti enoten, javno dostopen spletni portal za Unijo, da bi bile takšne informacije na voljo javnosti v razumnem roku pred začetkom čezmejne uporabe. Z Uredbo (EU) št. 386/2012 Evropskega parlamenta in Sveta je Urad Evropske unije za intelektualno lastnino pooblaščen za nekatere naloge in dejavnosti, ki se financirajo iz njegovih lastnih proračunskih sredstev in katerih namen je olajšati in podpirati dejavnosti nacionalnih organov, zasebnega sektorja in institucij Unije pri boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, vključno s preprečevanjem teh kršitev. Zato se je ustrezno zaupati navedenemu uradu nalogo vzpostavitve in upravljanja evropskega portala, ki bi take informacije dal na voljo.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28a)  Države članice bi morale spodbujati dialog med deležniki v posameznih sektorjih, da bi zagotovile, da so mehanizmi licenciranja, vzpostavljeni za razprodana dela, ustrezni in primerno delujejo, da so imetniki pravic s temi mehanizmi ustrezno zaščiteni, licence ustrezno objavljene in je pravna jasnost, kar zadeva reprezentativnost organizacij za kolektivno upravljanje pravic in kategorizacijo del, zagotovljena.

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Za lažje licenciranje pravic v avdiovizualnih delih na platformah videa na zahtevo ta direktiva od držav članic zahteva, da vzpostavijo pogajalski mehanizem, ki stranem, ki so pripravljene skleniti sporazum, omogoča, da uporabijo pomoč nepristranskega organa. Organ bi se moral sestati z obema stranema in pomagati pri pogajanjih s strokovnim in zunanjim svetovanjem. Glede na navedeno bi morale države članice določiti pogoje delovanja mehanizma pogajanja, vključno s časovnim razporedom in trajanjem pomoči za pogajanja in nošenja stroškov. Države članice bi morale zagotoviti sorazmernost upravnih in finančnih obremenitev, da se zagotovi učinkovitost pogajalskega foruma.

(30)  Za lažje licenciranje pravic v avdiovizualnih delih na platformah videa na zahtevo bi morale države članice vzpostaviti pogajalski mehanizem, ki ga upravlja obstoječi ali novo ustanovljeni nacionalni organ in ki stranem, ki so pripravljene skleniti sporazum, omogoča, da uporabijo pomoč nepristranskega organa. Sodelovanje v tem pogajalskem mehanizmu in izhajajoča sklenitev sporazumov bi morali biti prostovoljni. Če pogajanja vključujejo strani iz različnih držav članic, naj se te predhodno dogovorijo o pristojni državi članici, če bi se odločile za pogajalski mehanizem. Organ bi se moral sestati z obema stranema in pomagati pri pogajanjih s strokovnim, nepristranskim in zunanjim svetovanjem. Glede na navedeno bi morale države članice določiti pogoje delovanja mehanizma pogajanja, vključno s časovnim razporedom in trajanjem pomoči za pogajanja, delitvijo morebitnih nastalih stroškov in sestavo teh organov. Države članice bi morale zagotoviti sorazmernost upravnih in finančnih obremenitev, da se zagotovi učinkovitost pogajalskega foruma.

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Uvodna izjava 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(30a)  Ohranjanje dediščine Unije je nadvse pomembno in bi ga bila treba okrepiti v korist prihodnjih generacij. To bi bilo treba doseči predvsem z zaščito objavljene dediščine. Zato bi bilo treba uvesti deponiranje obveznega izvoda Unije, da bi zagotovili sistematično zbiranje publikacij o Uniji, kot so pravo Unije, njena zgodovina in povezovanje, politika Unije ter njena demokracija, institucionalne in parlamentarne zadeve in politike, s tem pa intelektualnih dosežkov Unije in prihodnje objavljene dediščine. Tovrstno dediščino bi bilo treba ohraniti z ustanovitvijo arhiva Unije za publikacije, ki obravnavajo zadeve v zvezi z Unijo, na voljo pa bi jo bilo treba dati tudi državljanom Unije in prihodnjim generacijam. Knjižnico Evropskega parlamenta naj se kot knjižnica edine institucije Unije, ki neposredno zastopa državljane Unije, bi bilo treba imenovati za depozitno knjižnico Unije. Da ne bi pretirano obremenili založnikov, tiskarjev in uvoznikov, naj bi se v knjižnici Evropskega parlamenta deponirale le elektronske publikacije, kot so e-knjige, e-časopisi in e-revije. Knjižnica Evropskega parlamenta bi morala bralcem ponujati publikacije, ki jih deponira kot obvezne izvode Unije, za namene raziskav ali študija in pod svojim nadzorom. Tovrstne publikacije ne bi smele biti na voljo prek spleta izven institucije.

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)  Svobodni in pluralni mediji so bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostnega novinarstva in dostopa državljanov do informacij. Temeljno prispevajo k javni razpravi in pravilnemu delovanju demokratične družbe. Pri prehodu iz tiskanih v digitalne medije se založniki medijskih publikacij soočajo s težavami pri izdajanju licenc za spletno uporabo svojih publikacij in povrnitvi naložb. Ker založniki medijskih publikacij niso priznani kot imetniki pravic, sta licenciranje in izvrševanje v digitalnem okolju pogosto kompleksna in neučinkovita.

(31)  Svobodni in pluralni mediji so bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostnega novinarstva in dostopa državljanov do informacij. Temeljno prispevajo k javni razpravi in pravilnemu delovanju demokratične družbe. Zaradi vse večjega neravnovesja med močnimi platformami in medijskimi hišami, ki so lahko tudi tiskovne agencije, je že prišlo do opaznega nazadovanja v medijskem okolju na regionalni ravni. Pri prehodu iz tiskanih v digitalne medije se založniki tiskovne agencije za medijske publikacije soočajo s težavami pri izdajanju licenc za spletno uporabo svojih publikacij in povrnitvi naložb. Ker založniki medijskih publikacij niso priznani kot imetniki pravic, sta licenciranje in izvrševanje v digitalnem okolju pogosto kompleksna in neučinkovita.

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32)  Priznati je treba organizacijski in finančni prispevek založnikov pri proizvodnji tiskanih publikacij ter ju dodatno spodbujati, da se zagotovi trajnost založniške panoge. Zato je treba na ravni Unije zagotoviti harmonizirano pravno varstvo za tiskane publikacije v zvezi z digitalnimi uporabami. Tako varstvo bi bilo treba uspešno zagotoviti tako, da bi v pravo Unije uvedli avtorskim sorodne pravice za reproduciranje in dajanje na voljo tiskanih publikacij v zvezi z digitalnimi uporabami.

(32)  Priznati je treba organizacijski in finančni prispevek založnikov pri proizvodnji tiskanih publikacij ter ju dodatno spodbujati, da se zagotovi trajnost založniške panoge in s tem dostopnost zanesljivih informacij. Zato morajo države članice na ravni Unije zagotoviti pravno varstvo za tiskane publikacije v Uniji za digitalno uporabo. Tako varstvo bi bilo treba uspešno zagotoviti tako, da bi v pravo Unije uvedli avtorskim sorodne pravice za reproduciranje in dajanje na voljo tiskanih publikacij v zvezi z digitalnimi uporabami, da bi za take uporabe zagotovili pravično in sorazmerno nadomestilo. Iz te navedbe bi bilo treba izključiti zasebne uporabe. Poleg tega navedbe v iskalniku ne bi smeli obravnavati kot pravično in sorazmerno nadomestilo.

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)  Za namene te direktive je treba opredeliti pojem tiskane publikacije tako, da zajema le medijske publikacije, ki jih objavi ponudnik storitve, ki se občasno ali redno posodabljajo v vseh medijih za obveščanje ali zabavo. Take publikacije bi na primer vključevale dnevne časopise, tedenske ali mesečne revije splošnega ali posebnega interesa in spletne strani z aktualno-informativnimi vsebinami. Periodičnih publikacije, ki se objavijo v znanstvene ali akademske namene, na primer znanstvene revije, ne bi smela zajemati zaščita, ki se prizna medijskih publikacijam na podlagi te direktive. Ta zaščita ne zajema dejanj v zvezi z vstavljanjem hiperpovezav, ki ne predstavljajo priobčitve javnosti.

(33)  Za namene te direktive je treba opredeliti pojem tiskane publikacije tako, da zajema le medijske publikacije, ki jih objavi ponudnik storitve, ki se občasno ali redno posodabljajo v vseh medijih za obveščanje ali zabavo. Take publikacije bi na primer vključevale dnevne časopise, tedenske ali mesečne revije splošnega ali posebnega interesa in spletne strani z aktualno-informativnimi vsebinami. Periodičnih publikacije, ki se objavijo v znanstvene ali akademske namene, na primer znanstvene revije, ne bi smela zajemati zaščita, ki se prizna medijskih publikacijam na podlagi te direktive. Ta zaščita ne zajema dejanj v zvezi z vstavljanjem hiperpovezav.

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Pravice, ki se s to direktivo dajejo založnikom medijskih publikacij, bi morale imeti enako področje uporabe kakor pravice do reproduciranja in dajanja na voljo javnosti, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, kar zadeva digitalno uporabo. Zanje bi morale veljati tudi enake določbe o izjemah in omejitvah kot za tiste, ki se uporabljajo za pravice, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, vključno z izjemo za namene citiranja, kot je kritika ali ocena, določena v členu 5(3)(d) navedene direktive.

(34)  Pravice, ki se s to direktivo dajejo založnikom medijskih publikacij, bi morale imeti enako področje uporabe kakor pravice do reproduciranja in dajanja na voljo javnosti, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, kar zadeva digitalno uporabo. Države članice bi morale imeti možnost, da za te pravice uvedejo enake določbe o izjemah in omejitvah kot za tiste, ki se uporabljajo za pravice, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, vključno z izjemo za namene citiranja, kot je kritika ali ocena, določena v členu 5(3)(d) navedene direktive.

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Zaščita, ki je s to direktivo zagotovljena založnikom medijskih publikacij, ne bi smela vplivati na pravice avtorjev in drugih imetnikov pravic v delih in drugih predmetih urejanja, ki so zajete v njih, vključno glede obsega, v katerem lahko avtorji in drugi imetniki pravic izkoriščajo svoja dela ali druge predmete urejanja neodvisno od medijske publikacije, katere del so. Zato založnikom medijskih publikacij ne bi smelo biti omogočeno, da prekličejo zaščito, ki jih je bila priznana, napram avtorjem in drugim imetnikom pravic. To ne posega v pogodbene ureditve, sklenjene med založniki medijskih publikacij na eni strani in avtorji ter drugimi imetniki pravic na drugi strani.

(35)  Zaščita, ki je s to direktivo zagotovljena založnikom medijskih publikacij, ne bi smela vplivati na pravice avtorjev in drugih imetnikov pravic v delih in drugih predmetih urejanja, ki so zajete v njih, vključno glede obsega, v katerem lahko avtorji in drugi imetniki pravic izkoriščajo svoja dela ali druge predmete urejanja neodvisno od medijske publikacije, katere del so. Zato založnikom medijskih publikacij ne bi smelo biti omogočeno, da prekličejo zaščito, ki jih je bila priznana, napram avtorjem in drugim imetnikom pravic. To ne posega v pogodbene ureditve, sklenjene med založniki medijskih publikacij na eni strani in avtorji ter drugimi imetniki pravic na drugi strani. Ne glede na to, da avtorji del, vključenih v medijsko publikacijo, prejmejo ustrezno plačilo za uporabo svojih del na podlagi pogojev licenciranja dela medijski hiši, bi morali imeti ti avtorji, katerih delo je vključeno v medijsko publikacijo, pravico do ustreznega deleža novih dodatnih dohodkov, ki jih medijske hiše prejmejo od ponudnikov storitev informacijske družbe za nekatere oblike sekundarne uporabe njihovih medijskih publikacij glede pravic iz člena 11(1) te direktive. Pri znesku nadomestila za avtorje bi bilo treba upoštevati posebne standarde licenciranja v tem sektorju za dela, vključena v medijske publikacije, ki jih posamezna država članica sprejme kot ustrezne; nadomestilo avtorjem ne bi smelo vplivati na pogoje licenciranja, dogovorjene med avtorjem in medijsko hišo, da lahko medijska hiša uporabi avtorjev članek.

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  Založniki, tudi založniki medijskih publikacij, knjig ali znanstvenih publikacij, pogosto delujejo na podlagi prenosa avtorjevih pravic s pogodbenimi dogovori ali zakonskimi določbami. V tej zvezi založniki vlagajo z namenom izkoriščanja del, ki jih vsebujejo njihove publikacije, in lahko v nekaterih primerih izgubijo prihodke, če se taka dela uporabljajo v okviru izjem ali omejitev, kot so izjeme ali omejitve za zasebno kopiranje in reprografijo. V več državah članicah si nadomestilo za uporabo v okviru teh izjem delijo avtorji in založniki. Da bi lahko države članice upoštevale ta položaj in izboljšale pravno varnost za vse udeležene strani, bi jim moralo biti dovoljeno določiti, da imajo založniki takrat, kadar je avtor prenesel svoje pravice založniku ali mu zanje podelil licenco oziroma s svojimi deli kako drugače prispeva k publikaciji in so vzpostavljeni sistemi za zagotavljanje nadomestila za škodo, ki jo je utrpel zaradi izjeme ali omejitve, pravico zahtevati del takega nadomestila, pri čemer breme za založnika, da utemelji svoj zahtevek, ne sme presegati bremena, ki je določeno v veljavnem sistemu.

(36)  Založniki, tudi založniki medijskih publikacij, knjig ali znanstvenih in glasbenih publikacij , delujejo na podlagi pogodbenih dogovorov z avtorji. V tej zvezi založniki vlagajo in pridobijo pravice, na nekaterih področjih tudi pravice, da zahtevajo delež nadomestila v okviru skupnih organizacij avtorjev in založnikov za kolektivno upravljanje, z namenom izkoriščanja del in v nekaterih primerih se jim lahko zgodi, da izgubijo prihodke, če se taka dela uporabljajo v okviru izjem ali omejitev, kot so izjeme ali omejitve za zasebno kopiranje in reprografijo. V številnih državah članicah si nadomestilo za uporabo v okviru teh izjem delijo avtorji in založniki. Da bi lahko države članice upoštevale ta položaj in izboljšale pravno varnost za vse udeležene strani, bi jim bilo treba omogočiti, da zagotovijo enakovreden sistem delitve nadomestil, če je tak sistem v državi članici deloval pred 12. novembrom 2015. Delež takega nadomestila za avtorje in založnike bi lahko določili v internih pravilih o distribuciji organizacije za kolektivno upravljanje, ki deluje v imenu avtorjev in založnikov, ali pa bi jih določile države članice z zakonom ali pravilnikom v skladu z enakovrednim sistemom, ki je v tej državi članici deloval pred 12. novembrom 2015. Ta določba ne posega v ureditve držav članic v zvezi s pravicami do javnega posojanja, upravljanjem pravic, ki ne temeljijo na izjemah ali omejitvah avtorske pravice, kot so razširjene sheme kolektivnega licenciranja, ali v zvezi s pravicami do nadomestila na podlagi nacionalne zakonodaje.

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Uvodna izjava 36 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(36a)  Kulturni in ustvarjalni sektor ima osrednjo vlogo pri ponovni industrializaciji Evrope, je gonilna sila rasti ter ima strateški položaj, da spodbudi inovativne učinke prelivanja v druge panoge. Polega tega je ta sektor gonilo inovacij in razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije v Evropi. Kulturni in ustvarjalni sektor v Evropi zagotavlja več kot 12 milijonov delovnih mest s polnim delovnim časom, kar je 7,5 % delovne sile Unije, pri čemer ustvarja dodano vrednost k BDP v višini približno 509 milijard EUR (5,3 % skupne bruto dodane vrednosti EU). Varstvo avtorskih in sorodnih pravic je jedro dohodka kulturnega in ustvarjalnega sektorja.

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  V zadnjih letih je postalo delovanje trga s spletno vsebino kompleksnejše. Spletne storitve, ki omogočajo dostop do avtorsko zaščitenih vsebin, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ne da bi se obrnili na imetnike pravic, so se razširile in postale glavni viri spletnega dostopa do vsebin. To vpliva na možnosti imetnikov pravic, da ugotovijo, ali in pod katerimi pogoji se uporabljajo njihovo delo ali drugi predmeti urejanja, ter kakšne so njihove možnosti, da bodo zanje dobili ustrezno nadomestilo.

(37)  V zadnjih letih je postalo delovanje trga s spletno vsebino kompleksnejše. Spletne storitve, ki omogočajo dostop do avtorsko zaščitenih vsebin, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ne da bi se obrnili na imetnike pravic, so se razširile in postale glavni viri spletnega dostopa do avtorsko zaščitenih vsebin. Spletne storitve so sredstvo za zagotavljanje širšega dostopa do kulturnih in ustvarjalnih del, kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju pa ponujajo odlične priložnosti za razvoj novih poslovnih modelov. Storitve sicer omogočajo raznolikost in lahek dostop do vsebin, vendar ustvarjajo tudi izzive, če je avtorsko zaščitena vsebina naložena brez predhodnega dovoljenja imetnikov pravic. To vpliva na možnosti imetnikov pravic, da ugotovijo, ali in pod katerimi pogoji se uporabljajo njihovo delo ali drugi predmeti urejanja, ter kakšne so njihove možnosti, da bodo zanje dobili ustrezno nadomestilo, saj nekatere storitve za vsebino, ki jo naložijo uporabniki, niso vključene v sporazume o licenciranju, ker naj bi bile vključene v izjemo „varnega pristana“ iz Direktive 2000/31/ES.

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Uvodna izjava 37 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(37a) Nekatere storitve informacijske družbe so že v okviru običajne uporabe zasnovane tako, da javnosti omogočajo dostop do avtorsko zaščitene vsebine ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo uporabniki. Opredelitev ponudnikov storitev skupne rabe spletnih vsebin na podlagi te direktive zajema ponudnike storitev informacijske družbe, ki se ukvarjajo predvsem s hrambo in zagotavljanjem dostopa javnosti ali s pretočnim predvajanjem avtorsko zaščitenih vsebin, ki so jih naložili/dali na voljo uporabniki, in ki optimizirajo vsebino in med drugim tudi spodbujajo prikazovanje, označevanje, pripravljanje in sekvenciranje naloženih del ali drugih predmetov urejanja ne glede na uporabljena sredstva, s čimer je njihovo ravnanje aktivno. Opredelitev ponudnikov storitev skupne rabe spletnih vsebin na podlagi te direktive ne zajema ponudnikov storitev, ki delujejo v nekomercialne namene, kot je spletna enciklopedija, in ponudnikov spletnih storitev, kjer se vsebina naloži z dovoljenjem vseh zadevnih imetnikov pravic, kot so znanstveni ali izobraževalni repozitoriji. Ponudniki storitev v oblaku za individualno uporabo, ki javnosti ne zagotavljajo neposrednega dostopa, platforme za razvoj odprtokodne programske opreme in spletni trgi, katerih glavna dejavnost je trgovina na drobno s fizičnim blagom, ne bi smeli veljati za ponudnike storitev skupne rabe spletnih vsebin v smislu te direktive.

Predlog spremembe    42

Predlog direktive

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38)  Če izvajalci storitev informacijske družbe hranijo avtorsko zaščitena dela ali druge predmete urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, s tem pa njihova dejavnost presega zgolj zagotavljanje fizičnih zmogljivosti in gre pri njej za priobčitev javnosti, so dolžni skleniti licenčne sporazume z imetniki pravic, če niso upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

(38)   Ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin opravljajo dejanje komunikacije z javnostjo in so zato odgovorni za vsebino. Posledično bi morali sklepati poštene in ustrezne sporazume o licenciranju z imetniki pravic. Zanje tudi ne more veljati izjema glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

 

Imetniki pravic ne bi smeli biti dolžni sklepati sporazume o licenciranju.

Glede na člen 14 je treba preveriti, ali ima ponudnik storitev dejavno vlogo, tudi z optimizacijo predstavitve naloženih del ali predmetov urejanja ali njihove promocije, ne glede na naravo sredstev, ki jih v ta namen uporablja.

Glede na člen14 Direktive 2000/31/ES je treba preveriti, ali ima ponudnik storitev dejavno vlogo, tudi z optimizacijo predstavitve naloženih del ali predmetov urejanja ali njihove promocije, ne glede na naravo sredstev, ki jih v ta namen uporablja.

 

Kjer se sklenejo licenčni dogovori, bi morali v enakem obsegu in področju uporabe zajemati tudi odgovornost uporabnikov, kadar ravnajo v nekomercialni zmogljivosti.

Da bi kakršen koli licenčni dogovor lahko deloval, bi morali ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo velike količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, sprejeti primerne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev zaščite del ali drugih predmetov urejanja, kot je uporaba učinkovitih tehnologij. Ta obveznost bi morala veljati tudi, če so ponudniki storitev informacijske družbe upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES.

Da bi kakršen koli licenčni dogovor lahko deloval, bi morali ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin sprejeti primerne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev zaščite del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, kot je uporaba učinkovitih tehnologij. Ta obveznost bi morala veljati tudi, če so ponudniki storitev informacijske družbe upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES.

 

Če dogovori z imetniki pravic niso sklenjeni, je razumno pričakovati, da ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin sprejmejo ustrezne in sorazmerne ukrepe, na podlagi katerih v okviru teh storitev ne bodo na voljo dela ali drugi predmeti urejanja, s katerimi so kršene avtorske ali druge sorodne pravice. Taki ponudniki storitev so pomembni distributerji vsebin, zato vplivajo na izkoriščanje avtorsko zaščitenih vsebin. Taki ponudniki storitev bi morali uvesti ustrezne in sorazmerne ukrepe, na podlagi katerih dela ali drugi predmeti urejanja, kot jih bodo opredelili imetniki pravic, ne bodo na voljo. Vendar zaradi teh ukrepov ne bi smelo priti do nedostopnosti del ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo uporabniki in s katerimi pravice niso kršene.

Predlog spremembe    43

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Sodelovanje med izvajalci storitev informacijske družbe, ki hranijo velike količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, in imetniki pravic, je bistvenega pomena za delovanje tehnologij, kot so tehnologije za prepoznavanje vsebine. V takih primerih bi morali imetniki pravic zagotoviti potrebne podatke, s katerimi bi omogočili, da storitve prepoznajo njihovo vsebino, storitve pa bi morale biti pregledne za imetnike pravic glede uporabljenih tehnologij, da bi bila omogočena ocena njihove ustreznosti. Storitve bi morale imetnikom pravic zagotoviti predvsem informacije o vrsti uporabljene tehnologije, načinu njenega upravljanja in stopnji njihove uspešnosti pri prepoznavanju vsebin imetnikov pravic. Te tehnologije bi morale imetnikom pravic omogočati tudi, da od ponudnikov storitev informacijske družbe pridobijo informacije o uporabi njihovih vsebin, za katere velja dogovor.

(39)  Sodelovanje med ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin in imetniki pravic je bistvenega pomena za delovanje teh ukrepov. Zlasti imetniki pravic bi morali zagotoviti ustrezne informacije ponudnikom storitev skupne rabe spletnih vsebin, da bodo lahko pri izvajanju ukrepov prepoznali njihove vsebine. Ponudniki storitev bi morali biti pregledni za imetnike pravic glede uporabljenih ukrepov, da bi bila omogočena ocena njihove ustreznosti. Pri ocenjevanju sorazmernosti in učinkovitosti izvajanih ukrepov je treba ustrezno upoštevati tehnološke ovire in omejitve ter obseg ali vrsto del ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo uporabniki storitev. V skladu s členom 15 Direktive 2000/31/ES izvajanje ukrepov s strani ponudnikov storitev, kjer je ustrezno, ne bi smelo obsegati obveznosti splošnega spremljanja in bi ga bilo treba omejiti na preprečevanje nedovoljene uporabe posebnih in izrecno opredeljenih avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja pri njihovih storitvah. Ponudniki storitev bi morali pri izvajanju takih ukrepov vzpostaviti ravnotežje med pravicami uporabnikov in pravicami imetnikov pravic na podlagi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Pri izvajanih ukrepih se ne bi smela zahtevati identifikacija posameznih uporabnikov, ravno tako pa ne bi smeli vključevati obdelave podatkov o posameznih uporabnikih v skladu z Uredbo (EU) 2016/6791a in Direktivo 2002/58/EC1b. Ker bi lahko ukrepi, ki jih uporabljajo ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin pri uporabi te direktive negativno ali nesorazmerno vplivali na zakonite vsebine, ki jih naložijo ali prikažejo uporabniki, zlasti kadar je ta vsebina zajeta v izjemi ali omejitvi, bi bilo treba od ponudnikov storitev skupne rabe spletnih vsebin zahtevati, da vzpostavijo mehanizem za pritožbe v korist uporabnikov, katerih vsebine so prizadeli ukrepi. Tak mehanizem bi moral uporabniku omogočati, da ugotovi, zakaj je bila posamezna vsebina predmet ukrepov, in vključevati osnovne informacije o ustreznih izjemah in omejitvah, ki se uporabljajo. Določiti bi moral minimalne standarde za pritožbe, da bi se imetnikom pravic zagotovile zadostne informacije za oceno pritožb in odgovor nanje. Imetniki pravic ali predstavnik bi morali na prejete pritožbe odgovoriti v razumnem roku. Če se ukrepi izkažejo za neupravičene, bi morale platforme ali verodostojna tretja oseba, pristojna za mehanizem za pritožbe, nemudoma sprejeti popravne ukrepe.

 

__________

 

1a Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

 

1bDirektiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Uvodna izjava 39 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(39a)  Države članice bi morale zagotoviti posredniški mehanizem, s pomočjo katerega bi lahko ponudniki storitev in imetniki pravici našli sporazumno rešitev v sporih zaradi pogojev v sporazumih o sodelovanju. V ta namen bi morale države članice imenovati nepristranski organ z ustrezno pristojnostjo in potrebnimi izkušnjami za pomoč stranem pri reševanju spora.

Predlog spremembe    45

Predlog direktive

Uvodna izjava 39 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(39b)  Trg tehnologije za prepoznavanje vsebin je že dobro razvit in bo predvidoma še rasel v gospodarstvu, temelječem na podatkih. Zato bi se moral s tovrstnimi tehnologijami in konkurenco med njihovimi ponudniki oblikovati trg, ki bo pravičen do vseh podjetij ne glede na njihovo velikost ter bo malim in srednjim podjetjem zagotavljal cenovno dostopen in preprost dostop. Ker pa ni jasnih pravnih obveznosti za uporabo teh tehnologij, lahko zlasti vodilni subjekti na trgu zavračajo uporabo teh orodij, ki so primerna za licenciranje in upravljanje pravic.

Predlog spremembe    46

Predlog direktive

Uvodna izjava 39 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(39c)   Načeloma bi morali imetniki pravic vedno prejeti pošteno in ustrezno nadomestilo. Avtorji in izvajalci, ki so sklenili pogodbe s posredniki, kot so znamke in producenti, bi morali od njih prejeti pošteno in ustrezno nadomestilo, in sicer na podlagi individualnih pogodb in/ali kolektivnih pogodb, pogodb o kolektivnem upravljanju ali pravil s podobnim učinkom, na primer skupnih pravil o nadomestilu. V pogodbah bi moralo biti nadomestilo izrecno omenjeno glede na posamezen način izkoriščanja, vključno s spletnim izkoriščanjem. Države članice bi morale preučiti posebnosti vsakega sektorja ter imeti možnost zagotoviti, da nadomestilo velja za pošteno in ustrezno, če se določi v skladu s kolektivno pogodbo ali skupno pogodbo o nadomestilu.

Predlog spremembe    47

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  Nekateri imetniki pravic, kot so avtorji in izvajalci, informacije potrebujejo za oceno gospodarske vrednosti svojih pravic, ki so harmonizirane s pravom Unije. To še posebej velja, če taki imetniki pravic podeljujejo licenco ali prenos pravic v zameno za nadomestilo. Avtorji in izvajalci so pri podeljevanju licenc ali prenosu svojih pravic navadno v podrejenem pogodbenem položaju, zato potrebujejo informacije, da bi lahko ocenili nadaljnjo gospodarsko vrednost svojih pravic v primerjavi z nadomestilom, ki so ga prejeli za licenco ali prenos teh pravic, vendar pogosto naletijo na pomanjkljivo preglednost. Deljenje ustreznih informacij s strani nasprotnih pogodbenih strank ali njihovih pravnih naslednikov je zato pomembno za preglednost in uravnoteženost sistema, ki ureja nadomestilo za avtorje in izvajalce.

(40)   Nekateri imetniki pravic, kot so avtorji in izvajalci, informacije potrebujejo za oceno gospodarske vrednosti svojih pravic, ki so harmonizirane s pravom Unije. To še posebej velja, če taki imetniki pravic podeljujejo licenco ali prenos pravic v zameno za nadomestilo. Avtorji in izvajalci so pri podeljevanju licenc ali prenosu svojih pravic navadno v podrejenem pogodbenem položaju, zato potrebujejo informacije, da bi lahko ocenili nadaljnjo gospodarsko vrednost svojih pravic v primerjavi z nadomestilom, ki so ga prejeli za licenco ali prenos teh pravic, vendar pogosto naletijo na pomanjkljivo preglednost. Deljenje celovitih in ustreznih informacij s strani nasprotnih pogodbenih strank ali njihovih pravnih naslednikov je zato pomembno za preglednost in uravnoteženost sistema, ki ureja nadomestilo za avtorje in izvajalce. Informacije, ki jih imajo avtorji in izvajalci pravico pričakovati, bi morale biti sorazmerne in se nanašati na vse načine izkoriščanja, ustvarjene neposredne in posredne prihodke, vključno s prihodki iz prodaje, ter pripadajoče nadomestilo. Med informacije o izkoriščanju bi morale biti vključene tudi informacije o identiteti morebitnih pridobiteljev podlicence ali prevzemnikov. Obveznost glede preglednosti pa se uporablja samo pri pravicah, povezanih z avtorsko pravico.

Predlog spremembe    48

Predlog direktive

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42)  Nekatere pogodbe za izkoriščanje pravic, harmoniziranih na ravni Unije so dolgotrajne in nudijo avtorjem in izvajalcem le malo možnosti, da bi se o njih ponovno pogajali s svojimi nasprotnimi pogodbenimi strankami ali njihovimi pravimi nasledniki. Zato bi moral brez poseganja v zakonodajo, ki se za pogodbe uporablja v državah članicah, obstajati mehanizem za prilagoditev nadomestila za primere, ko je nadomestilo, ki je bilo prvotno dogovorjeno v okviru licence ali prenosa pravic, nesorazmerno nizko v primerjavi z zadevnimi prihodki in koristmi, ki izhajajo iz izkoriščanja dela ali posnetka izvedbe, tudi glede na preglednost, ki jo zagotavlja ta direktiva. Pri oceni položaja bi bilo treba upoštevati posebne okoliščine vsakega primera ter posebnosti in prakse različnih vsebinskih sektorjev. Če se stranki ne dogovorita za prilagoditev nadomestila, bi moral imeti avtor ali izvajalec pravico do uveljavljanja zahtevka po sodni poti ali pri drugem pristojnem organu.

(42)   Nekatere pogodbe za izkoriščanje pravic, harmoniziranih na ravni Unije so dolgotrajne in nudijo avtorjem in izvajalcem le malo možnosti, da bi se o njih ponovno pogajali s svojimi nasprotnimi pogodbenimi strankami ali njihovimi pravimi nasledniki. Zato bi moral brez poseganja v zakonodajo, ki se za pogodbe uporablja v državah članicah, obstajati mehanizem za prilagoditev nadomestila za primere, ko je nadomestilo, ki je bilo prvotno dogovorjeno v okviru licence ali prenosa pravic, nesorazmerno nizko v primerjavi z zadevnimi neposrednimi ali posrednimi prihodki in koristmi, ki izhajajo iz izkoriščanja dela ali posnetka izvedbe, tudi glede na preglednost, ki jo zagotavlja ta direktiva. Pri oceni položaja bi bilo treba upoštevati posebne okoliščine vsakega primera, posebnosti in prakse različnih vsebinskih sektorjev, pa tudi naravo in prispevek dela avtorja ali izvajalca. Tako zahtevo za prilagoditev pogodbe lahko vloži tudi organizacija v imenu avtorja ali izvajalca, ki ga zastopa, razen če bi zahteva škodila interesom avtorja ali izvajalca. Če se stranki ne dogovorita za prilagoditev nadomestila, bi moral imeti avtor ali izvajalec ali na njegovo zahtevo predstavniška organizacija, ki jo je avtor ali izvajalec imenoval, pravico do uveljavljanja zahtevka po sodni poti ali pri drugem pristojnem organu.

Predlog spremembe    49

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43)  Avtorji in izvajalci svoje pravice napram svojim pogodbenim partnerje pogosto neradi uveljavljajo pred sodiščem. Zato bi morale države članice zagotoviti alternativen postopek reševanja sporov, ki bi obravnaval zahtevke, povezane z obveznostjo glede preglednosti, in mehanizem prilagoditve pogodbe.

(43) Avtorji in izvajalci svoje pravice v razmerju do svojih pogodbenih partnerjev pogosto neradi uveljavljajo pred sodiščem. Zato bi morale države članice zagotoviti alternativen postopek reševanja sporov, ki bi obravnaval zahtevke, povezane z obveznostjo glede preglednosti, in mehanizem prilagoditve pogodbe. Predstavniške organizacije avtorjev in izvajalcev, vključno z organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in sindikati, bi morale imeti možnost, da na zahtevo avtorjev in izvajalcev začnejo tovrstne postopke. Podrobnosti o tem, kdo je začel postopek, bi morale ostati tajne.

Predlog spremembe    50

Predlog direktive

Uvodna izjava 43 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(43a) Kadar avtorji in izvajalci prenesejo svoje pravice ali zanje podelijo licenco, pričakujejo, da se bo njihovo delo ali izvedba izkoristila. Vendar se dogaja, da se dela ali izvedbe, ki so bila prenesena ali se je zanje podelila licenca, sploh ne izkoriščajo. Če se te pravice prenesejo izključno, se avtorji in izvajalci za izkoriščanje svojega dela ne morejo obrniti na drugega partnerja. V takem primeru in po poteku razumnega obdobja bi morali avtorji in izvajalci imeti pravico do preklica, ki bi jim morala omogočiti, da prenesejo svojo pravico na drugo osebo ali drugi osebi zanjo podelijo licenco. Preklic bi moral biti mogoč tudi, če prevzemnik pravic ali pridobitelj licence ni izpolnil obveznosti glede poročanja/preglednosti iz člena 14 te direktive. Preklic bi moral biti na razpolago šele potem, ko se izčrpajo vse vrste alternativnega reševanja sporov, zlasti v zvezi s poročanjem. Ker je izkoriščanje del med sektorji lahko različno, bi se lahko na nacionalni ravni sprejele posebne določbe, da bi se upoštevale posebnosti sektorjev (kot je avdiovizualni sektor) ali del in predvidenih obdobij izkoriščanja, zlasti z določitvijo rokov za pravico do preklica. Da bi se preprečile zlorabe ter bi se upoštevalo, da je potreben določen čas, preden se delo dejansko izkoristi, bi morali avtorji in izvajalci imeti možnost uveljavljati pravico do preklica šele po določenem obdobju po sklenitvi sporazuma o prenosu ali licenci. Nacionalno pravo bi moralo urejati uveljavljanje pravice do preklica v primeru del, ki vključujejo več avtorjev ali izvajalcev, ob upoštevanju sorazmerne pomembnosti posameznih prispevkov.

Predlog spremembe    51

Predlog direktive

Uvodna izjava 43 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(43b)  Komisija bi morala v sodelovanju z državami članicami spodbujati izmenjavo dobre prakse in dialog na ravni Unije, da bi podprla učinkovito izvajanje ustreznih določb te direktive v vseh državah članicah.

Predlog spremembe    52

Predlog direktive

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46)  Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov na podlagi te direktive bi se morale spoštovati temeljne pravice, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, taka obdelava pa mora biti v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

(46)  Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi se morale spoštovati temeljne pravice, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, taka obdelava pa mora biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES8. Spoštovati bi bilo treba določbe splošne uredbe EU o varstvu podatkov, vključno s „pravico do pozabe“.

Predlog spremembe    53

Predlog direktive

Uvodna izjava 46 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(46a)  Poudariti je treba, kako pomembna je anonimnost pri obdelavi osebnih podatkov v komercialne namene. Poleg tega je treba spodbuditi privzeto možnost neposredovanja osebnih podatkov pri uporabi vmesnikov spletnih platform.

Predlog spremembe    54

Predlog direktive

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 1

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta direktiva določa pravila, katerih namen je nadaljnja harmonizacija prava Unije, ki se uporablja za avtorske in sorodne pravice v okviru notranjega trga ob upoštevanju zlasti digitalnih in čezmejnih uporab zaščitene vsebine. Določa tudi pravila o izjemah in omejitvah, o olajšanju licenciranja ter pravila, katerih namen je zagotavljati dobro delujoč trg za izkoriščanje del in drugih predmetov urejanja.

1.  Ta direktiva določa pravila, katerih namen je nadaljnja harmonizacija prava Unije, ki se uporablja za avtorske in sorodne pravice v okviru notranjega trga ob upoštevanju zlasti digitalnih in čezmejnih uporab zaščitene vsebine. Določa tudi pravila o izjemah in omejitvah, o olajšanju licenciranja ter pravila, katerih namen je zagotavljati dobro delujoč trg za izkoriščanje del in drugih predmetov urejanja.

2.   Razen v primerih iz člena 6 ta direktiva ne posega v obstoječa pravila iz trenutno veljavnih direktiv na tem področju, zlasti direktiv 96/9/ES, 2001/29/ES, 2006/115/ES, 2009/24/ES, 2012/28/EU in 2014/26/EU, ter nanje v ničemer ne vpliva.

2.   Razen v primerih iz člena 6 ta direktiva ne posega v obstoječa pravila iz trenutno veljavnih direktiv na tem področju, zlasti direktiv 96/9/ES, 2000/31/ES, 2001/29/ES, 2006/115/ES, 2009/24/ES, 2012/28/EU in 2014/26/EU, ter nanje v ničemer ne vpliva.

Predlog spremembe    55

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  „raziskovalna organizacija“ pomeni univerzo, raziskovalno ustanovo ali drugo organizacijo, katere glavni cilj je izvajati znanstvene raziskave ali izvajati znanstvene raziskave ter opravljati izobraževalne storitve:

(1)   „raziskovalna organizacija“ pomeni univerzo in njene knjižnice, raziskovalno ustanovo ali drugo organizacijo, katere glavni cilj je izvajati znanstvene raziskave ali izvajati znanstvene raziskave ter opravljati izobraževalne storitve:

Predlog spremembe    56

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  na nepridobitni osnovi ali z reinvestiranjem vsega dobička v svoje znanstvene raziskave; or

(Ne zadeva slovenske različice.)  

Predlog spremembe    57

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

na način, da dostopa do rezultatov znanstvenih raziskav ne more prednostno uživati podjetje, ki izvaja odločilen vpliv na tako organizacijo;

na način, da dostopa do rezultatov znanstvenih raziskav ne more prednostno uživati podjetje, ki ima velik vpliv na tako organizacijo;

Predlog spremembe    58

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  „besedilno in podatkovno rudarjenje“ pomeni vsako avtomatsko analitično tehniko, katere namen je analiza besedila in podatkov v digitalni obliki, da se ustvarijo informacije, kot so vzorci, trendi in korelacije;

(2)  „besedilno in podatkovno rudarjenje“ pomeni vsako avtomatsko analitično tehniko, ki analizira dela in druge predmete urejanja v digitalni obliki, da se ustvarijo informacije, ki med drugim vključujejo vzorce, trende in korelacije;

Predlog spremembe    59

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  „medijska publikacija“ pomeni postavitev zbirke književnih del novinarske narave, ki lahko zajema tudi druga dela ali predmete urejanja ter predstavlja posamezni del v periodični ali redno posodabljani publikaciji pod istim naslovom, kot je časopis ali revija splošnega ali posebnega interesa, ki ima namen obveščanja o novicah ali drugih temah ter je objavljena v katerem koli mediju na pobudo ponudnika storitev, za katero je uredniško odgovoren in jo nadzira.

(4) „medijska publikacija“ pomeni zbirko književnih del novinarske narave, ki jo postavijo založniki ali tiskovne agencije in ki lahko zajema tudi druga dela ali predmete urejanja ter predstavlja posamezni del v periodični ali redno posodabljani publikaciji pod istim naslovom, kot je časopis ali revija splošnega ali posebnega interesa, ki ima namen obveščanja o novicah ali drugih temah ter je objavljena v katerem koli mediju na pobudo ponudnika storitev, za katero je uredniško odgovoren in jo nadzira. Ta opredelitev ne obsega periodičnih publikacij, ki se objavijo v znanstvene ali akademske namene, na primer znanstvene revije;

Predlog spremembe    60

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) „razprodano delo“ pomeni:

 

(a) celotno delo ali drug predmet urejanja v kakršni koli različici ali obliki, ki ni več na voljo javnosti v državi članici prek običajnih trgovskih tokov;

 

(b) delo ali drug predmet urejanja, ki v državi članici ni bil nikoli na trgu, razen če je iz okoliščin v tej zadevi očitno, da je njegov avtor nasprotoval temu, da bi bil dan na voljo javnosti;

Predlog spremembe    61

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b) „ponudnik storitve skupne rabe spletnih vsebin“ pomeni ponudnika storitve informacijske družbe, katerega glavni namen je shranjevanje avtorsko zaščitenih del ali drugega zaščitenega predmeta urejanja, ki jih naložijo uporabniki, storitev pa jih optimizira, in ponujanje dostopa javnosti do njih. Storitve, ki delujejo v nekomercialne namene, kot so spletna enciklopedija, in ponudniki spletnih storitev, pri katerih je vsebina naložena z dovoljenjem vseh zadevnih imetnikov pravic, kot so izobraževalni ali znanstveni arhivi, ne bi smeli veljati za ponudnike storitev skupne rabe spletnih vsebin v smislu te direktive. Ponudniki storitev v oblaku za individualno uporabo, ki javnosti ne zagotavljajo neposrednega dostopa, platforme za razvoj odprtokodne programske opreme in spletne tržnice, katerih glavna dejavnost je trgovina na drobno s fizičnim blagom, ne bi smeli veljati za ponudnike storitev skupne rabe spletnih storitev v smislu te direktive;

Predlog spremembe    62

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4c) „storitev informacijske družbe“ pomeni storitev v smislu člena 1(1)(b) Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta1a;

 

___________

 

1a Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

Predlog spremembe    63

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4d) „storitev samodejnega referenciranja podob“ pomeni vsako spletno storitev, ki reproducira ali da na voljo javnosti za namene indeksiranja in referenciranja grafična, umetniška ali fotografska dela, ki se zbirajo z avtomatiziranimi sredstvi prek spletne storitve tretje strani;

Predlog spremembe    64

Predlog direktive

Člen 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 3

Člen 3

Tekstovno in podatkovno rudarjenje

Tekstovno in podatkovno rudarjenje

1.  Države članice določijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES in člena 11(1) te direktive za reprodukcije in pridobivanje izvlečkov vsebine, ki jih opravijo raziskovalne organizacije, da bi izvajale besedilno in podatkovno rudarjenje na delih ali drugih predmetih urejanja, do katerih imajo zakonit dostop za namene znanstvenega raziskovanja.

1.  Države članice določijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES in člena 11(1) te direktive za reprodukcije in pridobivanje izvlečkov vsebine del ali drugih predmetov urejanja, do katerih imajo raziskovalne organizacije zakonit dostop in ki se uporabijo za tekstovno in podatkovno rudarjenje za namene znanstvenega raziskovanja, ki ga opravljajo te organizacije.

 

Države članice zagotovijo, da izobraževalne ustanove in ustanove za varstvo kulturne dediščine, ki opravljajo znanstvene raziskave v smislu člena 2(1)(a) ali (b), tako da podjetje, ki ima odločilen vpliv na take organizacije, ne more imeti preferenčnega dostopa do rezultatov znanstvenih raziskav, prav tako uživajo ugodnosti izjeme, predvidene v tem členu.

 

1a.   Reprodukcije in pridobivanje izvlečkov vsebine, ki se uporabijo za tekstovno in podatkovno rudarjenje, se hranijo na varen način, na primer pri zanesljivih organih, ki se imenujejo v ta namen.

2.  Vsako pogodbeno določilo, ki nasprotuje izjemi iz odstavka 1, je neizvršljivo.

2.  Vsako pogodbeno določilo, ki nasprotuje izjemi iz odstavka 1, je neizvršljivo.

3.  Imetniki pravic imajo pravico, da uporabijo ukrepe za zagotovitev varnosti in celovitosti omrežij in podatkovnih zbirk, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Taki ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

3.  Imetniki pravic imajo pravico, da uporabijo ukrepe za zagotovitev varnosti in celovitosti omrežij in podatkovnih zbirk, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Taki ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

4.  Države članice spodbujajo imetnike pravic in raziskovalne organizacije k opredelitvi skupno dogovorjenih najboljših praks o uporabi ukrepov iz odstavka 3.

4   Države članice lahko še naprej zagotavljajo izjeme za tekstovno in podatkovno rudarjenje v skladu s členom 5(3)(a) Direktive 2001/29/ES.

Predlog spremembe    65

Predlog direktive

Člen 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 3a

 

Neobvezna izjema ali omejitev za besedilno in podatkovno rudarjenje

 

1.  Brez poseganja v člen 3 te direktive lahko države članice določijo izjemo ali omejitev za pravice iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES in člena 11(1) te direktive za reprodukcije in pridobivanje izvlečkov, tudi prek sredstev za strojno branje, zakonito dostopnih del in drugih predmetov urejanja, ki so del postopka tekstovnega in podatkovnega rudarjenja, pod pogojem, da imetniki pravic uporabe teh del in drugih predmetov urejanja niso izrecno rezervirali.

 

2.  Reprodukcije in izvlečki iz odstavka 1 se ne uporabijo za druge namene kot za tekstovno in podatkovno rudarjenje.

 

3.  Države članice lahko še naprej zagotavljajo izjeme za tekstovno in podatkovno rudarjenje v skladu s členom 5(3)(a) Direktive 2001/29/ES.

Predlog spremembe    66

Predlog direktive

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 4

Člen 4

Uporaba del in drugih predmetov urejanja v dejavnostih digitalnega in čezmejnega poučevanja

Uporaba del in drugih predmetov urejanja v dejavnostih digitalnega in čezmejnega poučevanja

1.  Države članice uredijo izjemo ali omejitev pravic iz členov 2 in 3 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, da bi omogočile digitalno uporabo del in drugih predmetov urejanja izključno za namen ilustracije pri poučevanju, kolikor to upravičuje nekomercialni namen, ki ga je treba doseči, pod pogojem da:

1.  Države članice uredijo izjemo ali omejitev pravic iz členov 2 in 3 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, da bi omogočile digitalno uporabo del in drugih predmetov urejanja izključno za namen ilustracije pri poučevanju, kolikor to upravičuje nekomercialni namen, ki ga je treba doseči, pod pogojem da:

(a) uporaba poteka v prostorih izobraževalne ustanove ali prek varnega elektronskega omrežja, ki je dostopno zgolj učencem ali študentom izobraževalne ustanove in učiteljskemu osebju;

(a) uporaba poteka v prostorih izobraževalne ustanove ali na drugem mestu, kjer poteka učenje v pristojnosti izobraževalne ustanove, ali prek varnega elektronskega okolja, ki je dostopno zgolj učencem ali študentom izobraževalne ustanove in učiteljskemu osebju;

(b) uporabo spremlja navedba vira, vključno z avtorjevim imenom, razen če se to izkaže za nemogoče.

(b) uporabo spremlja navedba vira, vključno z avtorjevim imenom, razen če se to izkaže za nemogoče iz praktičnih razlogov.

2.  Države članice lahko določijo, da se sprejeta izjema skladno z odstavkom 1 ne uporablja na splošno ali v zvezi s posebnimi vrstami del ali drugih predmetov urejanja, če so ustrezne licence, ki dovoljujejo opisana dejanja v odstavku 1, na enostaven način na voljo na trgu.

2.  Države članice lahko določijo, da se sprejeta izjema skladno z odstavkom 1 ne uporablja na splošno ali v zvezi s posebnimi vrstami del ali drugih predmetov urejanja, kot so gradivo, ki je namenjeno predvsem v izobraževalne namene, in notni zapisi, in če so ustrezne licenčne pogodbe, ki dovoljujejo opisana dejanja v odstavku 1 in so prilagojene potrebam in posebnostim izobraževalnih ustanov, na enostaven način na voljo na trgu.

Države članice, ki izkoristijo določbo iz prvega pododstavka, sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo ustrezno razpoložljivost in vidnost licenc, ki dovoljujejo dejanja, opisana v odstavku 1, za izobraževalne ustanove.

Države članice, ki izkoristijo določbo iz prvega pododstavka, sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo ustrezno razpoložljivost in vidnost licenc, ki dovoljujejo dejanja, opisana v odstavku 1, za izobraževalne ustanove.

3.  Za uporabo del ali drugih predmetov urejanja izključno za ilustracije pri poučevanju prek varnih elektronskih omrežij, opravljeno v skladu z določbami nacionalne zakonodaje, sprejetimi skladno s tem členom, se šteje, da je potekala izključno v državi članici, v kateri ima izobraževalna ustanova sedež.

3.  Za uporabo del ali drugih predmetov urejanja izključno za ilustracije pri poučevanju prek varnih elektronskih okolij, opravljeno v skladu z določbami nacionalne zakonodaje, sprejetimi skladno s tem členom, se šteje, da je potekala izključno v državi članici, v kateri ima izobraževalna ustanova sedež.

4.  Države članice lahko določijo pravično nadomestilo za škodo, ki jo utrpijo imetniki pravic zaradi uporabe njihovih del ali drugih predmetov urejanja skladno z odstavkom 1.

4.  Države članice lahko določijo pravično nadomestilo za škodo, ki jo utrpijo imetniki pravic zaradi uporabe njihovih del ali drugih predmetov urejanja skladno z odstavkom 1.

 

4a.  Brez poseganja v odstavek 2 je vsako pogodbeno določilo, ki nasprotuje izjemi ali omejitvi, sprejeti na podlagi odstavka 1, neizvršljivo. Države članice zagotovijo, da lahko imetniki pravic odobrijo brezplačne licence, ki dovoljujejo dejanja, opisana v odstavku 1, na splošno ali v zvezi s posebnimi vrstami del ali drugih predmetov urejanja, ki jih sami določijo.

Predlog spremembe    67

Predlog direktive

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 5

Člen 5

Ohranjanje kulturne dediščine:

Ohranjanje kulturne dediščine:

Države članice uredijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1)(a) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, ki ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovoljuje izdelavo izvodov vseh del ali predmetov urejanja, ki so trajno v njihovih zbirkah, v vseh formatih ali medijih, izključno za namen ohranjanja takih del ali drugih predmetov urejanja in kolikor je to za tako ohranjanje potrebno.

1.  Države članice uredijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1)(a) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, ki ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovoljuje izdelavo izvodov vseh del ali predmetov urejanja, ki so trajno v njihovih zbirkah, v vseh formatih ali medijih, za namen ohranjanja takih del ali drugih predmetov urejanja in kolikor je to za tako ohranjanje potrebno.

 

1a.  Države članice zagotovijo, da za vse gradivo, ki nastane z reprodukcijo gradiva v javni domeni, ne veljajo avtorske ali sorodne pravice, pod pogojem, da je taka reprodukcija zvesta in za namene ohranitve izvirnega gradiva.

 

1b.  Vsako pogodbeno določilo, ki nasprotuje izjemi iz odstavka 1, je neizvršljivo.

Predlog spremembe    68

Predlog direktive

Člen 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 6

Člen 6

Skupne določbe

Skupne določbe

Člen 5(5) in prvi, tretji ter peti pododstavek člena 6(4) Direktive 2001/29/ES se uporabljajo za izjeme in omejitev iz tega naslova.

1.   Dostop do vsebin, za katere velja izjema iz te direktive, uporabnikom ne daje pravice do dostopa v skladu z drugo izjemo.

 

2.   Člen 5(5) ter prvi, tretji, četrti in peti pododstavek člena 6(4) Direktive 2001/29/ES se uporabljajo za izjeme in omejitev iz tega naslova.

Predlog spremembe    69

Predlog direktive

Člen 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 7

Člen 7

Uporaba razprodanih del s strani ustanov za varstvo kulturne dediščine

Uporaba razprodanih del s strani ustanov za varstvo kulturne dediščine

1.  Države članice zagotovijo, da kadar organizacija za kolektivno upravljanje pravic v imenu svojih članov sklene neizključno licenco za nekomercialne namene z ustanovo za varstvo kulturne dediščine za digitalizacijo, distribucijo, priobčitev javnosti ali dajanje na voljo razprodanih del ali drugih predmetov urejanja, ki so trajno v zbirkah ustanove, se uporaba take neizključne licence lahko razširi, ali pa se zanjo to lahko domneva, na imetnike pravic iste kategorije, kot so tisti, ki jih zajema licenca, in ki jih ne zastopa kolektivna organizacija za upravljanje pravic, pod pogojem, da:

1.  Države članice zagotovijo, da kadar organizacija za kolektivno upravljanje pravic v imenu svojih članov sklene neizključno licenco za nekomercialne namene z ustanovo za varstvo kulturne dediščine za digitalizacijo, distribucijo, priobčitev javnosti ali dajanje na voljo razprodanih del ali drugih predmetov urejanja, ki so trajno v zbirkah ustanove, se uporaba take neizključne licence lahko razširi, ali pa se zanjo to lahko domneva, na imetnike pravic iste kategorije, kot so tisti, ki jih zajema licenca, in ki jih ne zastopa kolektivna organizacija za upravljanje pravic, pod pogojem, da:

(a)  je kolektivna organizacija za upravljanje pravic na podlagi pooblastil imetnikov pravic široko reprezentativna glede na imetnike pravic v tej kategoriji del ali drugih predmetov urejanja ter pravic, ki so predmet licence;

(a)  je kolektivna organizacija za upravljanje pravic na podlagi pooblastil imetnikov pravic široko reprezentativna glede na imetnike pravic v tej kategoriji del ali drugih predmetov urejanja ter pravic, ki so predmet licence;

(b)  je vsem imetnikom pravic zagotovljeno enako obravnavanje v zvezi s pogoji iz licence;

(b)  je vsem imetnikom pravic zagotovljeno enako obravnavanje v zvezi s pogoji iz licence;

(c)  vsi imetniki pravic lahko kadar koli vložijo ugovor v zvezi s svojimi deli ali drugimi predmeti urejanja, za katere se šteje, da so razprodana, in izključijo uporabo licence za svoja dela ali druge predmete urejanja.

(c)  vsi imetniki pravic lahko kadar koli vložijo ugovor v zvezi s svojimi deli ali drugimi predmeti urejanja, za katere se šteje, da so razprodana, in izključijo uporabo licence za svoja dela ali druge predmete urejanja.

 

1a.  Države članice določijo izjemo od ali omejitev pravic iz členov 2 in 3 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, s katero ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovolijo dajanje na voljo razprodanih del, ki so v trajni zbirki ustanove, v spletu in za nekomercialne namene, pod naslednjimi pogoji:

 

(a)  navedeno je ime avtorja ali drugega prepoznavnega imetnika pravic, razen če se to izkaže za nemogoče;

 

(b)  vsi imetniki pravic lahko kadar koli vložijo ugovor v zvezi s svojimi deli ali drugimi predmeti urejanja, za katere se šteje, da so razprodana, in izključijo uporabo licence za svoja dela ali druge predmete urejanja.

 

1b.  Države članice lahko določijo, da se izjema, sprejeta v skladu z odstavkom 1a, ne uporablja v sektorjih ali za vrste del, če so na voljo rešitve, ki temeljijo na licencah in med drugim vključujejo rešitve iz odstavka 1. Države članice po posvetovanju z avtorji, drugimi imetniki pravic, organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in ustanovami za varstvo kulturne dediščine opredelijo razpoložljivost rešitev na podlagi razširjenega kolektivnega licenciranja za določene sektorje ali vrste del.

2.  Delo ali predmet urejanja se šteje za razprodano, kadar celotno delo ali drug predmet urejanja v vseh svojih prevodih, različicah in pojavitvah ni na voljo javnosti po običajnih trgovinskih kanalih ter ni mogoče razumno pričakovati, da bo postalo na voljo javnosti.

2.   Države članice lahko določijo presečni datum za ugotavljanje, ali se za delo, ki je bilo prej na trgu, šteje, da je razprodano.

Država članica po posvetovanju z imetniki pravic, kolektivnimi organizacijami za upravljanje pravic in ustanovami za varstvo kulturne dediščine zagotovi, da zahteve, ki se uporabljajo za ugotavljanje, ali se dela in drugi predmeti urejanja lahko licencirajo v skladu z odstavkom 1, ne presegajo tistega, kar je potrebno in razumno, ter ne preprečuje možnosti, da se za zbirko kot celoto ugotovi status razprodanega dela, kadar se lahko razumno domneva, da so vsa dela ali drugi predmeti urejanja v zbirki razprodani.

Država članica po posvetovanju z imetniki pravic, organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in ustanovami za varstvo kulturne dediščine zagotovi, da zahteve, ki se uporabljajo za ugotavljanje, ali se dela in drugi predmeti urejanja lahko licencirajo v skladu z odstavkom 1 ali uporabljajo v skladu z odstavkom 1a, ne presegajo tistega, kar je potrebno in razumno, ter ne preprečuje možnosti, da se za zbirko kot celoto ugotovi status razprodanega dela, kadar se lahko razumno domneva, da so vsa dela ali drugi predmeti urejanja v zbirki razprodani.

3.  Države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za obveščanje javnosti o:

3.  Države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za obveščanje javnosti o:

(a)  označitvi del ali drugih predmetov urejanja kot razprodanih;

(a)  označitvi del ali drugih predmetov urejanja kot razprodanih;

(b)  licenci in zlasti njeni uporabi za nezastopane imetnike pravic;

(b)   kakršni koli licenci in zlasti njeni uporabi za nezastopane imetnike pravic;

(c)  možnosti ugovora imetnikov pravic iz točke (c) odstavka 1;

(c)   možnosti ugovora imetnikov pravic iz točke (c) odstavka 1 in točke (b) odstavka 1a;

tudi v razumnem roku, preden se dela ali drugi predmeti urejanja digitalizirajo, distribuirajo, priobčijo javnosti ali dajo na voljo.

tudi v roku najmanj šestih mesecev, preden se dela ali drugi predmeti urejanja digitalizirajo, distribuirajo, priobčijo javnosti ali dajo na voljo.

4.  Države članice zagotovijo, da licence iz odstavka 1 pridobiva organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki je reprezentativna v državi članici, kjer:

4.   Države članice zagotovijo, da licence iz odstavka 1 pridobiva organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki je reprezentativna v državi članici, kjer:

(a)  so bila dela ali fonogrami prvič objavljeni, oziroma če niso bila, kjer so bila prvič predvajana, razen kinematografskih in avdiovizualnih del;

(a)   so bila dela ali fonogrami prvič objavljeni, oziroma če niso bila, kjer so bila prvič predvajana, razen kinematografskih in avdiovizualnih del;

(b)  imajo producenti del svoj sedež ali običajno prebivališče v primerih kinematografskih in avdiovizualnih del; or

(b)   imajo producenti del svoj sedež ali običajno prebivališče v primerih kinematografskih in avdiovizualnih del; or

(c)  ima sedež ustanova za varstvo kulturne dediščine, kadar države članice ali tretje države po razumnih prizadevanjih ni bilo mogoče določiti v skladu s točkama (a) in (b).

(c)   ima sedež ustanova za varstvo kulturne dediščine, kadar države članice ali tretje države po razumnih prizadevanjih ni bilo mogoče določiti v skladu s točkama (a) in (b).

5.  Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za dela ali druge predmete urejanja državljanov tretjih držav, razen kadar se uporabljata točki (a) in (b) odstavka 4.

5.   Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za dela ali druge predmete urejanja državljanov tretjih držav, razen kadar se uporabljata točki (a) in (b) odstavka 4.

Predlog spremembe    70

Predlog direktive

Člen 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 8

Člen 8

Čezmejne uporabe

Čezmejne uporabe

1.  Dela ali drugi predmeti urejanja, ki jih zajemajo izdane licence v skladu s členom 7, lahko uporablja ustanova za varstvo kulturne dediščine v skladu z licenčnimi pogoji v vseh državah članicah.

1.  Razprodana dela ali druge predmete urejanja, ki jih zajema člen 7, lahko uporablja ustanova za varstvo kulturne dediščine v skladu s tem členom v vseh državah članicah.

2.  Države članice zagotovijo, da so informacije, ki omogočajo identifikacijo del ali drugih predmetov urejanja, ki jih zajema licenca, izdana v skladu s členom 7, in informacije o možnosti ugovora imetnikov pravic iz člena 7(1)(c) javno dostopne na enotnem spletnem portalu najmanj šest mesecev, preden so dela ali drugi predmeti urejanja digitalizirani, distribuirani, priobčeni javnosti ali dani na voljo v državah članicah razen tiste, kjer je bila licenca izdana, in sicer za celotno obdobje trajanje licence.

2.  Države članice zagotovijo, da so informacije, ki omogočajo identifikacijo del ali drugih predmetov urejanja, ki jih zajema člen 7, in informacije o možnosti ugovora imetnikov pravic iz točke (c) člena 7(1) in točke (b) člena (7a) stalno, zlahka in učinkovito dostopne na enotnem javnem spletnem portalu najmanj šest mesecev, preden so dela ali drugi predmeti urejanja digitalizirani, distribuirani, priobčeni javnosti ali dani na voljo v državah članicah razen tiste, kjer je bila licenca izdana, ali v primerih iz člena 7(1a), kjer ima ustanova za varstvo kulturne dediščine sedež, in sicer za celotno obdobje trajanje licence.

3.  Portal iz odstavka 2 vzpostavi in upravlja Urad Evropske unije za intelektualno lastnino v skladu z Uredbo (EU) št. 386/2012.

3.  Portal iz odstavka 2 vzpostavi in upravlja Urad Evropske unije za intelektualno lastnino v skladu z Uredbo (EU) št. 386/2012.

Predlog spremembe    71

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo reden dialog med reprezentativnimi organizacijami uporabnikov in imetnikov pravic ter vseh drugih relevantnih organizacij, da bi na ravni posameznega sektorja spodbudile relevantnost in uporabnost mehanizmov licenciranja iz člena 7(1), zagotovile učinkovitost zaščitnih ukrepov za imetnike pravic iz tega poglavja, zlasti glede ukrepov za obveščanje javnosti, in, kadar se uporablja, pripomogle k določitvi zahtev iz drugega pododstavka člena 7(2).

Države članice zagotovijo reden dialog med reprezentativnimi organizacijami uporabnikov in imetnikov pravic ter vseh drugih relevantnih organizacij, da bi na ravni posameznega sektorja spodbudile relevantnost in uporabnost mehanizmov licenciranja iz člena 7(1) ter izjeme iz člena 7(1a), zagotovile učinkovitost zaščitnih ukrepov za imetnike pravic iz tega poglavja, zlasti glede ukrepov za obveščanje javnosti, in, kadar se uporablja, pripomogle k določitvi zahtev iz drugega pododstavka člena 7(2).

Predlog spremembe    72

Predlog direktive

Člen 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 10

Člen 10

Mehanizem pogajanja

Mehanizem pogajanja

Kadar se strani, ki želita skleniti sporazum za namen dajanja na voljo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, soočata s težavami v zvezi z licenciranjem pravic, države članice zagotovijo, da se strani lahko opreta na pomoč nepristranskega organa z ustreznimi izkušnjami. Navedeni organ zagotovi pomoč pri pogajanjih in doseganju sporazumov.

Kadar se strani, ki želita skleniti sporazum za namen dajanja na voljo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, soočata s težavami v zvezi z licenciranjem avdiovizualnih pravic, države članice zagotovijo, da se strani lahko opreta na pomoč nepristranskega organa z ustreznimi izkušnjami. Nepristranski organ, ki ga država članica ustanovi ali imenuje za namene tega člena, zagotovi pomoč strankam pri pogajanjih in doseganju sporazuma.

Najpozneje do [datum iz člena 21(1)] države članice Komisijo uradno obvestijo o organu iz odstavka 1.

Najpozneje do [datum iz člena 21(1)] države članice Komisijo obvestijo o organu, ki ga ustanovijo ali imenujejo v skladu s prvim odstavkom.

 

Države članice za okrepitev razpoložljivosti avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo spodbujajo dialog med predstavniškimi organizacijami avtorjev, producentov, platform videa na zahtevo in drugih ustreznih deležnikov.

Predlog spremembe    73

Predlog direktive

Naslov III – Poglavje 2 a (novo) – člen 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

POGLAVJE 2a

 

Dostop do objav Unije

 

Člen 10 a

 

Deponiranje obveznega izvoda Unije

 

1.  Deponiranje obveznega izvoda Unije velja za vsako elektronsko publikacijo, ki obravnava zadeve v zvezi z Unijo, kot so pravo Unije, njena zgodovina in povezovanje, politika Unije ter njena demokracija, institucionalne zadeve in politike, in se da na voljo javnosti v Uniji.

 

2.  Knjižnica Evropskega parlamenta je upravičena do brezplačne dostave enega izvoda vsake publikacije iz odstavka 1.

 

3.  Obveznost iz odstavka 1 se uporablja za založnike, tiskarne in uvoznike publikacij za dela, ki jih objavijo, natisnejo ali uvozijo v Unijo.

 

4.  Publikacije iz odstavka 1 od datuma, ko se dostavijo knjižnici Evropskega parlamenta, postanejo del njene stalne zbirke. Dajo se na voljo uporabnikom v prostorih knjižnice Evropskega parlamenta izključno za namene raziskav ali študija akreditiranih raziskovalcev in pod nadzorom knjižnice Evropskega parlamenta.

 

5.   Komisija sprejme akte, s katerimi podrobno opredeli načine dostave publikacij iz odstavka 1 knjižnici Evropskega parlamenta.

Predlog spremembe    74

Predlog direktive

Člen 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 11

Člen 11

Zaščita medijskih publikacij v zvezi z digitalnimi uporabami

Zaščita medijskih publikacij v zvezi z digitalnimi uporabami

1.  Države članice založnikom medijskih publikacij zagotovijo pravice iz člena 2 in člena 3(2) Direktive 2001/29/ES za digitalno uporabo njihovih medijskih publikacij.

1.  Države članice založnikom medijskih publikacij zagotovijo pravice iz člena 2 in člena 3(2) Direktive 2001/29/ES, da bi ti lahko pridobili pravično in sorazmerno nadomestilo za digitalno uporabo njihovih medijskih publikacij s strani ponudnikov storitev informacijske družbe.

 

1a.  Pravice iz odstavka 1 posameznim uporabnikom ne preprečujejo zakonite uporabe medijskih publikacij v zasebne in nekomercialne namene.

2.  Pravice iz odstavka 1 ne krnijo pravic iz prava Unije za avtorje in druge imetnike pravic v zvezi z deli in drugimi predmeti urejanja, vključenimi v medijsko publikacijo, in v nobenem pogledu ne vplivajo nanje. Na take pravice se ni dovoljeno sklicevati napram navedenim avtorjem in drugim imetnikom pravic ter se jih zlasti ne sme prikrajšati za pravico izkoriščanja njihovih del in drugih predmetov urejanja, neodvisno od medijske publikacije, v katero so vključeni.

2.  Pravice iz odstavka 1 ne krnijo pravic iz prava Unije za avtorje in druge imetnike pravic v zvezi z deli in drugimi predmeti urejanja, vključenimi v medijsko publikacijo, in v nobenem pogledu ne vplivajo nanje. Na take pravice se ni dovoljeno sklicevati napram navedenim avtorjem in drugim imetnikom pravic ter se jih zlasti ne sme prikrajšati za pravico izkoriščanja njihovih del in drugih predmetov urejanja, neodvisno od medijske publikacije, v katero so vključeni.

 

2a.  Pravice iz odstavka 1 ne zajemajo vstavljanja hiperpovezav.

3.  Členi 5 do 8 Direktive 2001/29/ES in Direktive 2012/28/EU se smiselno uporabljajo za pravice iz odstavka 1.

3.  Členi 5 do 8 Direktive 2001/29/ES in Direktive 2012/28/EU se smiselno uporabljajo za pravice iz odstavka 1.

4.  Pravice iz odstavka 1 prenehajo veljati 20 let po objavi medijske publikacije. Ta rok začne teči prvega januarja tistega leta, ki sledi datumu objave.

4.  Pravice iz odstavka 1 prenehajo veljati 20 let po objavi medijske publikacije. Ta rok začne teči prvega januarja tistega leta, ki sledi datumu objave.

 

Pravica iz odstavka 1 se ne uporablja z retroaktivnim učinkom.

 

4a.  Države članice zagotovijo, da avtorji prejmejo ustrezen del dodatnih prihodkov, ki jih medijske hiše prejmejo za uporabo medijske publikacije s strani ponudnikov storitev informacijske družbe.

Predlog spremembe    75

Predlog direktive

Člen 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 12

Člen 12

Zahtevki za pravično nadomestilo

Zahtevki za pravično nadomestilo

Kadar je avtor prenesel na založnika ali jo pri njem licenciral, lahko države članice določijo, da tak prenos ali licenca pomeni zadostno pravno podlago za založnika, da zahteva delež nadomestila za uporabe dela na podlagi izjeme ali omejitve prenesene ali licencirane pravice.

Kadar je avtor pravico prenesel na založnika ali jo pri njem licenciral, lahko države članice s sistemi delitve nadomestil med avtorji in založniki za izjeme in omejitve določijo, da tak prenos ali licenca pomeni zadostno pravno podlago za založnika, da zahteva delež nadomestila za uporabe dela na podlagi izjeme ali omejitve prenesene ali licencirane pravice, če je v tej državi članici pred 12. novembrom 2015 deloval enakovreden sistem delitve nadomestil.

 

Prvi odstavek ne posega v ureditve držav članic v zvezi s pravicami do javnega posojanja, upravljanjem pravic, ki ne temeljijo na izjemah ali omejitvah avtorske pravice, kot so razširjene sheme kolektivnega licenciranja, ali v zvezi s pravicami do nadomestila na podlagi nacionalne zakonodaje.

Predlog spremembe    76

Predlog direktive

Title IV – Poglavje 1 a (novo) – člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

POGLAVJE 1 a

 

Zaščita organizatorjev športnih prireditev

 

Člen 12 a

 

Zaščita organizatorjev športnih prireditev

 

Države članice organizatorjem športnih prireditev zagotovijo pravice iz člena 2 in člena 3(2) Direktive 2001/29/ES ter člena 7 Direktive 2006/115/ES.

Obrazložitev

Člen 165(1) PDEU določa, da Unija prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu. Varstvo intelektualne lastnine organizatorjev športnih prireditev je bilo predvideno že v uvodni izjavi 52 Direktive 2010/13/EU in Evropski parlament ga je podprl v več poročilih o športu. Sodišče je v združenih zadevah C-403/08 in C-429/08, FAPL, EU:C:2011:631, razsodilo, da so športne prireditve edinstvene in izvirne ter si zaslužijo varstvo, primerljivo z varstvom del. Do danes je pet držav članic organizatorjem športnih prireditev podelilo sorodno pravico.

Predlog spremembe    77

Predlog direktive

Člen 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 13

Člen 13

Uporaba zaščitene vsebine s strani ponudnikov storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in dajejo dostop do obsežnih količin del in drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki

Uporaba zaščitene vsebine s strani ponudnikov storitev skupne rabe spletnih vsebin

 

-1.   Ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin brez poseganja v člen 3(1) in (2) Direktive 2001/29/ES opravljajo priobčitev javnosti in sklenejo pravične in ustrezne sporazume o licenciranju z imetniki pravic, razen če imetnik pravic ne želi podeliti licence ali licence niso na voljo. Sporazumi o licenciranju, ki jih ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin sklenejo z imetniki pravic, zajemajo odgovornost za dela, ki jih naložijo uporabniki njihovih storitev v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o licenciranju, pod pogojem, da ti uporabniki ne delujejo v komercialne namene ali niso imetnik pravic ali njegov zastopnik.

1.   Ponudniki storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in javnosti zagotavljajo dostop do obsežnih količin del ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki, v sodelovanju z imetniki pravic sprejmejo ukrepe za zagotovitev izvajanja sporazumov za uporabo njihovih del ali predmetov urejanja, sklenjenih z imetniki pravic, ali za preprečitev razpoložljivosti del ali drugih predmetov urejanja v okviru njihovih storitev, ki so bili ugotovljeni v sodelovanju s ponudniki storitev. Navedeni ukrepi, kot je na primer uporaba učinkovitih tehnologij za prepoznavanje vsebine, so ustrezni in sorazmerni. Ponudniki storitev imetnikom pravic zagotavljajo ustrezne informacije o delovanju in izvajanju ukrepov ter, kadar je to ustrezno, ustrezno poročajo o prepoznavanju in uporabi del in drugih predmetov urejanja.

1.  Ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin iz odstavka -1 v sodelovanju z imetniki pravic sprejmejo ustrezne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev izvajanja sporazumov o licenciranju, sklenjenih z imetniki pravic za uporabo njihovih del ali drugih predmetov urejanja v okviru teh storitev.

 

Če sporazumi o licenciranju z imetniki pravic niso sklenjeni, ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin v sodelovanju z imetniki pravic sprejmejo ustrezne in sorazmerne ukrepe, na podlagi katerih v okviru teh storitev ne bodo na voljo dela ali drugi predmeti urejanja, s katerimi so kršene avtorske ali druge sorodne pravice, medtem ko bodo ostala na voljo dela ali drugi predmeti urejanja, s katerimi niso kršene.

 

1a.   Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin iz odstavka -1 uporabljajo ukrepe iz odstavka 1 na podlagi upoštevnih informacij, ki jih zagotovijo imetniki pravic.

 

Ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin v odnosu do imetnikov pravic ravnajo pregledno in jih obveščajo o uporabljenih ukrepih, njihovem izvajanju, ter po potrebi redno poročajo o uporabi del in drugih predmetov urejanja.

 

1b.  Države članice zagotovijo, da je izvajanje takih ukrepov sorazmerno, vzpostavijo ravnovesje med temeljnimi pravicami uporabnikov in imetnikov pravic ter v skladu s členom 15 Direktive 2000/31/ES, kadar je primerno, ne uvedejo splošne obveznosti za ponudnike storitev skupne rabe spletnih vsebin, da spremljajo informacije, ki jih prenašajo ali shranjujejo.

2.  Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev iz odstavka 1 vzpostavijo mehanizme za pritožbe in odškodnine, ki so na voljo uporabnikom v primeru sporov glede uporabe ukrepov iz odstavka 1.

2.   Države članice za preprečitev zlorab ali omejitev pri uveljavljanju izjem in omejitev avtorske pravice zagotovijo, da ponudniki storitev iz odstavka 1 vzpostavijo učinkovite in hitre mehanizme za pritožbe in odškodnine, ki so na voljo uporabnikom v primeru sporov glede uporabe ukrepov iz odstavka 1. Vsaka pritožba, vložena v okviru takih mehanizmov, se obravnava brez nepotrebnega odlašanja. Imetniki pravic razumno utemeljijo svoje odločitve, da ne bi bile pritožbe samovoljno zavrnjene.

 

Poleg tega v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES ukrepi iz odstavka 1 ne zahtevajo identifikacije posameznih uporabnikov in obdelave njihovih osebnih podatkov.

 

Države članice tudi zagotovijo, da imajo uporabniki v okviru uporabe ukrepov iz odstavka 1 dostop do sodišča ali drugega pristojnega sodnega organa za uveljavljanje izjeme ali omejitve avtorske pravice.

3.  Države članice po potrebi olajšajo sodelovanje med ponudniki storitev informacijske družbe in imetniki pravic v okviru dialoga zainteresiranih strani, da bi se s tem določile najboljše prakse, kot so na primer ustrezne in sorazmerne tehnologije prepoznavanja vsebin, pri čemer se med drugim upošteva narava storitev, razpoložljivost tehnologij in njihova učinkovitost glede na tehnološki razvoj.

3.  Države članice po potrebi olajšajo sodelovanje med ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin, uporabniki in imetniki pravic v okviru dialoga zainteresiranih strani, da bi se s tem določile najboljše prakse za sorazmerno in učinkovito izvajanje ukrepov iz odstavka 1, pri čemer se med drugim upošteva narava storitev, razpoložljivost tehnologij in njihova učinkovitost glede na tehnološki razvoj.

Predlog spremembe    78

Predlog direktive

Člen 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 13a

 

Države članice zagotovijo, da se lahko za spore med pravnimi nasledniki in ponudniki storitev informacijske družbe v zvezi z uporabo člena 13(1) uporablja sistem za alternativno reševanje sporov.

 

Države članice ustanovijo ali imenujejo nepristranski organ s potrebnim strokovnim znanjem, katerega namen je pomagati strankam pri reševanju njihovih sporov v okviru tega sistema.

 

Države članice obvestijo Komisijo o ustanovitvi tega organa najpozneje do (datum iz člena 21(1)).

Predlog spremembe    79

Predlog direktive

Člen 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 13b

 

Uporaba zaščitenih vsebin s strani ponudnikov storitev informacijske družbe, ki zagotavljajo samodejno sklicevanje na podobe

 

Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev informacijske družbe, ki samodejno reproducirajo ali se sklicujejo na znatne količine avtorsko zaščitenih vizualnih del in jih dajejo na voljo javnosti za namene indeksacije in sklicevanja, sklenejo pravične in uravnotežene sporazume o licenciranju z vsemi imetniki pravic, ki za to zaprosijo, da bi zagotovilo pravično nadomestilo za te imetnike pravic. Taka nadomestila lahko upravlja organizacija zadevnih imetnikov pravic za kolektivno upravljanje.

Predlog spremembe    80

Predlog direktive

Poglavje 3 – Člen -14 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen -14

 

Načelo pravičnega in sorazmernega nadomestila

 

1.   Države članice zagotovijo, da avtorji in izvajalci prejmejo pravično in sorazmerno nadomestilo za izkoriščanje njihovih del in drugih predmetov urejanja, vključno z njihovim spletnim izkoriščanjem. To se lahko doseže v vsakem sektorju s kombinacijo sporazumov, vključno s kolektivnimi pogodbami, in z obveznimi mehanizmi nadomestil.

 

2.  Odstavek 1 se ne uporablja, kadar avtor ali izvajalec brezplačno podeli neizključno pravico do uporabe v korist vseh uporabnikov.

 

3.  Države članice upoštevajo posebnosti vsakega sektorja pri spodbujanju sorazmernega nadomestila za pravice, ki jih podelijo avtorji in izvajalci.

 

4.  Pogodbe določijo nadomestilo, ki se uporabi za vsak način izkoriščanja.

Predlog spremembe    81

Predlog direktive

Člen 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 14

Člen 14

Obveznost glede preglednosti

Obveznost glede preglednosti

1.  Države članice zagotovijo, da avtorji in izvajalci redno in ob upoštevanju posebnosti vsakega sektorja prejmejo pravočasne, ustrezne in zadostne informacije o izkoriščanju njihovih del in izvedb od tistih, pri katerih so licencirali svoje pravice ali jih nanje prenesli, zlasti o načinih izkoriščanja, ustvarjenih prihodkih in nadomestilu, ki jim pripada.

1.  Države članice zagotovijo, da avtorji in izvajalci redno vsaj enkrat na leto in ob upoštevanju posebnosti vsakega sektorja in relativnega pomena vsakega posameznega prispevka prejmejo pravočasne, točne, upoštevne in izčrpne informacije o izkoriščanju njihovih del in izvedb od tistih, pri katerih so licencirali svoje pravice ali jih nanje prenesli, zlasti o načinih izkoriščanja, ustvarjenih neposrednih in posrednih prihodkih in nadomestilu, ki jim pripada.

 

1a.   Države članice zagotovijo, da če pridobitelj licence ali prevzemnik pravic avtorjev in izvajalcev pozneje za te pravice podeli licenco drugi stranki, ta stranka vse informacije iz odstavka 1 deli s pridobiteljem licence ali prevzemnikom.

 

Glavni pridobitelj licence ali prevzemnik prenese vse informacije iz prvega pododstavka na avtorja ali izvajalca. Te informacije se ne spremenijo, razen v primeru poslovno občutljivih informacij, kot so opredeljene v pravu Unije ali nacionalnem pravu, ki so brez poseganja v člena 15 in 16a lahko predmet sporazuma o nerazkrivanju podatkov za namene ohranjanja poštene konkurence. Če glavni pridobitelj licence ali prevzemnik ne zagotovi pravočasno informacij iz tega pododstavka, ima avtor ali izvajalec pravico zahtevati te informacije neposredno od pridobitelja podlicence.

2.  Obveznost iz odstavka 1 je sorazmerna in učinkovita ter v vsakem sektorju zagotavlja primerno raven preglednosti. Kadar pa bi bilo upravno breme zaradi obveznosti nesorazmerno glede na prihodke, ustvarjene z izkoriščanjem dela ali izvedbe, lahko države članice obveznost iz odstavka 1 prilagodijo, če ostane učinkovita in zagotavlja ustrezno stopnjo preglednosti.

2.  Obveznost iz odstavka 1 je sorazmerna in učinkovita ter v vsakem sektorju zagotavlja visoko raven preglednosti. Kadar pa bi bilo upravno breme zaradi obveznosti nesorazmerno glede na prihodke, ustvarjene z izkoriščanjem dela ali izvedbe, lahko države članice obveznost iz odstavka 1 prilagodijo, če ostane učinkovita in zagotavlja visoko stopnjo preglednosti.

3.  Države članice lahko odločijo, da se obveznost iz odstavka 1 ne uporablja, če avtorjev ali izvajalčev prispevek glede na celotno delo ali izvedbo ni znaten.

 

4.  Odstavek 1 se ne uporablja za subjekte, za katere veljajo obveznosti glede preglednosti iz Direktive 2014/26/EU.

4.  Odstavek 1 se ne uporablja za subjekte, za katere veljajo obveznosti glede preglednosti iz Direktive 2014/26/EU ali kolektivne pogodbe, če te obveznosti ali pogodbe določajo zahteve glede preglednosti, ki so primerljive s tistimi iz odstavka 2.

Predlog spremembe    82

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da so avtorji in izvajalci upravičeni, da zahtevajo dodatno, primerno nadomestilo od druge strani, s katero so sklenili pogodbo za izkoriščanje pravic, kadar je prvotno dogovorjeno nadomestilo nesorazmerno nizko v primerjavi z naknadnimi relevantnimi prihodki in koristmi, ki izvirajo iz izkoriščanja del ali izvedb.

Države članice zagotovijo, da če niso sklenjene kolektivne pogodbe, ki določajo primerljiv mehanizem, so avtorji in izvajalci ali katera koli predstavniška organizacija, ki deluje v njihovem imenu, upravičeni, da zahtevajo dodatno, primerno in pravično nadomestilo od druge strani, s katero so sklenili pogodbo za izkoriščanje pravic, kadar je prvotno dogovorjeno nadomestilo nesorazmerno nizko v primerjavi z naknadnimi relevantnimi neposrednimi ali posrednimi prihodki in koristmi, ki izvirajo iz izkoriščanja del ali izvedb.

Predlog spremembe    83

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da se spori v zvezi z obveznostjo glede preglednosti na podlagi člena 14 in mehanizma prilagoditve pogodbe na podlagi člena 15 lahko predložijo v postopku prostovoljnega, alternativnega reševanja sporov.

Države članice zagotovijo, da se spori v zvezi z obveznostjo glede preglednosti na podlagi člena 14 in mehanizma prilagoditve pogodbe na podlagi člena 15 lahko predložijo v postopku prostovoljnega, alternativnega reševanja sporov. Države članice zagotovijo, da lahko reprezentativne organizacije avtorjev in izvajalcev na zahtevo enega ali več avtorjev in izvajalcev začnejo take postopke.

Predlog spremembe    84

Predlog direktive

Člen 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 16 a

 

Pravica do preklica

 

1.  Države članice zagotovijo, da ima avtor ali izvajalec, ki je podelil izključno licenco ali opravil izključen prenos svojih pravic v zvezi z delom ali drugim zaščitenim predmetom urejanja, pravico do preklica v primeru neizkoriščanja dela ali drugega zaščitenega predmeta urejanja ali v primeru nenehnega opuščanja rednega poročanja v skladu s členom 14. Države članice lahko ob upoštevanju posebnosti različnih sektorjev in del ter predvidenega obdobja izkoriščanja sprejmejo posebne določbe, zlasti lahko določijo roke za pravico do preklica.

 

2.   Pravica do preklica, določena v odstavku 1, se uveljavi šele po razumnem času od sklenitve sporazuma ali sporazuma o licenciranju ali prenosu, in šele po pisnem obvestilu, s katerim je določen ustrezen rok za začetek izkoriščanja licenciranih ali prenesenih pravic. Po izteku tega roka se lahko avtor ali izvajalec odloči, da bo odpravil izključnost pogodbe, namesto da bi preklical pravice. Kadar delo ali drug predmet urejanja vsebuje prispevek več avtorjev ali izvajalcev, se uveljavljanje individualne pravice takih avtorjev ali izvajalcev do preklica ureja z nacionalno zakonodajo, ki določa pravila o pravici do preklica za kolektivna dela, pri čemer se upošteva relativen pomen posameznih prispevkov.

 

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je neuveljavljanje pravic pretežno posledica okoliščin, za katere je mogoče razumno pričakovati, da jih bo avtor ali izvajalec odpravil.

 

4.  Pogodbene ali druge ureditve, s katerimi se odstopa od pravice do preklica, so zakonite samo, če so sklenjene s sporazumom, ki temelji na kolektivni pogodbi.

Predlog spremembe    85

Predlog direktive

Člen 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 17 a

 

Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo v veljavi širše določbe, skladne z izjemami in omejitvami, ki obstajajo v pravu Unije, za uporabe, zajete z izjemami in omejitvami iz te direktive.

Predlog spremembe    86

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Določbe iz člena 11 se uporabljajo tudi za medijske publikacije, objavljene pred [datum iz člena 21(1)].

črtano

(1)

Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)

Še ni objavljeno v Uradnem listu.


MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV (*) (14.6.2017)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu

(COM(2016)0593 – C8-0383/2016 – 2016/0280(COD))

Pripravljavka mnenja (*): Catherine Stihler

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Čeprav so različne direktive in obstoječi pravni okvir EU na področju avtorskega prava v zadnjih letih prispevali k boljšemu delovanju notranjega trga ter spodbudili inovacije, ustvarjalnost, naložbe in produkcijo novih vsebin, so se zaradi posledične digitalne revolucije in hitrega tehnološkega razvoja pojavili veliki izzivi na tem področju.

Zaradi trenutnega razvoja trga se je v nekaterih primerih radikalno spremenil način ustvarjanja, produciranja, distribucije in izkoriščanja avtorsko zaščitenih del. Zaradi nastanka različnih poslovnih modelov in nastajajočih zahtev se mora trenutni okvir za avtorske pravice ustrezno odzvati na te izzive, da bo primeren za prihodnost ter da bo ustrezal novim realnim tržim razmeram in potrebam državljanom.

Zato pripravljavka mnenja pozdravlja predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki ga je pripravila Evropska komisija, njegov namen pa je določitev novih pravil za obravnavo teh potreb, kot so sprejetje nekaterih izjem in omejitev za digitalna in čezmejna okolja, poenostavitev praks licenciranja, zagotovitev širšega dostopa do vsebine za potrošnike ter zaščita boljše preglednosti pogodb in nadomestil za avtorje in izvajalce.

Vendar pripravljavka mnenja meni, da se lahko besedilo predloga pri številnih vidikih izboljša, pri drugih pa dopolni s podrobnejšimi ali ambicioznejšimi predlogi. Zato so v njenem predlogu za osnutek mnenja predstavljene številne ciljno usmerjene spremembe, s katerimi bi lahko izboljšali, pojasnili in razširili besedilo, ki ga je predlagala Komisija.

Izjeme in omejitve na področju raziskav, izobraževanja in ohranjanja kulturne dediščine

Pripravljavka mnenja pozdravlja namero Komisije, da bi obravnavala nove izzive na tem področju, vendar meni, da bi moral biti njen pristop ambicioznejši. Zlasti kar zadeva izjemo v zvezi z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem iz člena 3 Direktive, pripravljavka mnenja meni, da bi bila omejitev predlagane izjeme EU na ozko opredelitev raziskovalnih organizacij neproduktivna, zato uvaja preprosto pravilo, ki ne diskriminira med uporabniki ali nameni ter po potrebi zagotavlja strogo omejeno in pregledno uporabo tehnoloških zaščitnih ukrepov.

Po mnenju pripravljavke mnenja bi morala tudi na področju uporabe del in drugih predmetov urejanja v dejavnostih poučevanja (člen 4) izjema koristiti ne le vsem formalnim osnovnošolskim, srednješolskim, poklicnim in visokošolskim izobraževalnim ustanovam, temveč tudi organizacijam, kot so knjižnice in druge ustanove za varstvo kulturne dediščine, ki zagotavljajo neformalno izobraževanje ali omogočajo priložnostno učenje. Po njenem mnenju je najboljša rešitev enotna in obvezna izjema za vse vrste poučevanja, tako za digitalno in nedigitalno kot formalno in priložnostno.

Kar zadeva izjemo glede ohranjanja kulturne dediščine iz člena 5, pripravljavka mnenja predlaga ambiciozno razširitev področja uporabe tega člena z uvedbo več novih elementov. V osnutku mnenja je predlagana sprememba izjeme, s katero bi ustanovam za varstvo kulturne dediščine in izobraževalnim ustanovam dovolili trajno reproduciranje del in drugih vsebin v njihovih zbirkah za izvajanje njihove naloge v javnem interesu na področju ohranjanja, raziskav, izobraževanja, kulture in poučevanja.

Poleg tega so predlagane tri nove izjeme, ki dajejo prednost razvoju evropskega raziskovalnega prostora ter spodbujajo znanstvene raziskave in uporabo znanja in kulturne dediščine ter dostop do njiju. Zato sta bili uvedeni nova izjema glede dokumentov, ki jih zagotavljajo ustanove za varstvo kulturne dediščine ali izobraževalne ustanove, in izjema o dostopu za namene raziskav ali zasebnega študija v prostorih ustanov za varstvo kulturne dediščine ali izobraževalnih ustanov. Poleg tega je uvedena izjema glede javnega posojanja literarnih del, da bi vsem državljanom Evropske unije zagotovili dostop do celotne ponudbe knjig in drugih virov.

Razprodana dela

Pripravljavka mnenja uvaja izjemo v členu 7, s katero bi ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovolili distribucijo, priobčitev javnosti ali dajanje na voljo razprodanih del ali drugih predmetov urejanja, ki so trajno v zbirki ustanove za nekomercialne namene, pri čemer se ustrezno upoštevajo sheme nadomestil, na podlagi katerih se plača nadomestilo zaradi kakršnih koli nerazumnih posegov v legitimne interese imetnikov pravic. V vseh primerih bi morali imeti ustvarjalci in imetniki pravic pravico, da nasprotujejo dajanju teh del na voljo in da se njihova dela odstranijo s spleta.

Zaščita medijskih publikacij v zvezi z digitalnimi uporabami

Po mnenju pripravljavke mnenja uvedba pravice medijskih hiš iz člena 11 ni dovolj utemeljena. Res je, da se založniki lahko srečujejo z izzivi pri uveljavljanju avtorskih pravic na podlagi licenc, vendar bi bilo treba to vprašanje obravnavati z uredbo o uveljavljanju pravic. S preprostimi spremembami člena 5 Direktive 2004/48/ES o uveljavljanju pravic, da se bo uporabljala tudi za medijske hiše, se bo zagotovil potreben in primeren način za rešitev tega vprašanja. Po njenem mnenju ni treba ustvariti nove pravice, saj imajo založniki polno pravico, da so kadar koli s preprostimi tehničnimi načini izvzeti iz ekosistema. Zaskrbljena je tudi zaradi učinka, ki bi ga ta nova pravica lahko imela na trg, saj je zelo verjetno, da bi ta pravica dodatno zapletla posle v zvezi z licenciranjem. Prav tako ni zagotovljeno, da bi povečanje izplačil nadomestil založnikom potekalo prek avtorjev. Morda obstajajo učinkovitejši načini za spodbujanje visokokakovostnega novinarstva in založništva, in sicer z davčnimi spodbudami, namesto da se doda dodatna raven zakonodaje o avtorskih pravicah.

Določene uporabe zaščitene vsebine s strani spletnih storitev

V zvezi s členom 13 (in ustreznimi uvodnimi izjavami 37, 38 in 39) pripravljavka mnenja meni, da je sedanje besedilo nezdružljivo z režimom omejene odgovornosti iz Direktive 2000/31/ES (Direktiva o elektronskem poslovanju), ki se je izkazala za izjemno koristen zakonodajni akt za notranji trg v digitalnem okolju. Zelo podpira idejo, da je treba obravnavati vrzel v vrednosti, in poudarja, da morajo ustvarjalci in imetniki pravic od ponudnikov spletnih storitev prejeti pošteno in uravnoteženo nadomestilo za izkoriščanje njihovih del. Vendar bi bilo to treba doseči brez negativnih učinkov na digitalno gospodarstvo ali internetne svoboščine potrošnikov. Sedanje besedilo člena 13 tega ne zagotavlja. Stroge zahteve, opisane v navedenem členu, bi lahko ovirale vstop novih in nastajajočih podjetij na trg. Prav tako je besedilo tehnološko specifično in trg bi se lahko odzval tako, da bi se preprosto spremenili tehnični procesi ali zasnovali novi poslovni modeli, ki bi kljubovali temu opisanemu načinu kategorizacije. Uporaba filtriranja bi lahko škodila interesom uporabnikov, saj se avtorsko zaščitene vsebine lahko uporabljajo na številne legitimne načine, ki jih tehnologije filtriranja pogosto ne omogočajo, ker še niso dovolj napredne.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Direktive, ki so bile sprejete na področju avtorske in sorodnih pravic, zagotavljajo visoko stopnjo varstva imetnikov pravic in vzpostavljajo okvir, v katerem lahko pride do izkoriščanja del in drugih zaščitenih predmetov urejanja. Ta harmonizirani pravni okvir prispeva k dobremu delovanju notranjega trga, saj spodbuja inovacije, ustvarjalnost, naložbe in produciranje novih vsebin, tudi v digitalnem okolju. Zaščita, ki jo zagotavlja ta pravni okvir prispeva tudi k doseganju cilja Unije glede spoštovanja in spodbujanja kulturne raznolikosti ter hkrati skupno kulturno dediščino postavlja v ospredje. V skladu s členom 167(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) mora Unija pri svoji dejavnosti upoštevati kulturne vidike.

(2)  Direktive, ki so bile sprejete na področju avtorske in sorodnih pravic, zagotavljajo visoko stopnjo varstva imetnikov pravic in vzpostavljajo okvir, v katerem lahko pride do izkoriščanja del in drugih zaščitenih predmetov urejanja. Ta harmonizirani pravni okvir prispeva k dobremu delovanju resnično povezanega notranjega trga, saj spodbuja inovacije, ustvarjalnost, naložbe in produciranje novih vsebin, tudi v digitalnem okolju. Zaščita, ki jo zagotavlja ta pravni okvir prispeva tudi k doseganju cilja Unije glede spoštovanja in spodbujanja kulturne raznolikosti ter hkrati skupno kulturno dediščino postavlja v ospredje. V skladu s členom 167(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) mora Unija pri svoji dejavnosti upoštevati kulturne vidike.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  S hitrim tehnološkim razvojem se še naprej spreminja tudi način ustvarjanja, produciranja, distribucije in izkoriščanja del in drugih predmetov urejanja. Še naprej se pojavljajo novi poslovni modeli in novi akterji. Cilji in načela okvira Unije za avtorske pravice še vedno veljajo. Vendar tako za imetnike pravic kot za uporabnike ostaja prisotna pravna negotovost v zvezi z nekaterimi, vključno s čezmejnimi, uporabami del in drugih predmetov urejanja v digitalnem okolju. Kot je zapisano v sporočilu Komisije z naslovom „Na poti k sodobnemu, bolj evropskemu okviru za avtorske pravice“26, je trenutni okvir Unije za avtorske pravice na nekaterih področjih treba prilagoditi in dopolniti. Ta direktiva določa pravila za prilagoditev nekaterih izjem in omejitev digitalnemu in čezmejnemu okolju ter ukrepe za poenostavitev nekaterih postopkov licenciranja v zvezi z razširjanjem razprodanih del in spletno razpoložljivostjo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, s čimer bi se zagotovil širši dostop do vsebin. Za oblikovanje dobro delujočega trga za avtorske pravice bi morala biti določena tudi pravila glede pravic v publikacijah, glede uporabe del in drugih predmetov urejanja s strani ponudnikov spletnih storitev, ki shranjujejo in zagotavljajo dostop do vsebin, ki jih naložijo uporabniki teh storitev, ter glede preglednosti pogodb z avtorji in izvajalci. Ta direktiva temelji na pravilih iz trenutno veljavnih direktiv s teh področij in jih dopolnjuje;

(3)  S hitrim tehnološkim razvojem se še naprej spreminja tudi način ustvarjanja, produciranja, distribucije in izkoriščanja del in drugih predmetov urejanja, pri čemer mora zadevna zakonodaja ustrezati tudi prihodnjim razmeram, tako da ne bo omejevala tehnološkega razvoja. Še naprej se pojavljajo novi poslovni modeli in novi akterji. Cilji in načela okvira Unije za avtorske pravice še vedno veljajo. Vendar tako za imetnike pravic kot za uporabnike ostaja prisotna pravna negotovost v zvezi z nekaterimi, vključno s čezmejnimi, uporabami del in drugih predmetov urejanja v digitalnem okolju. Kot je zapisano v sporočilu Komisije z naslovom „Na poti k sodobnemu, bolj evropskemu okviru za avtorske pravice“26, je trenutni okvir Unije za avtorske pravice na nekaterih področjih treba prilagoditi in dopolniti. Ta direktiva določa pravila za prilagoditev nekaterih izjem in omejitev digitalnemu in čezmejnemu okolju ter ukrepe za poenostavitev nekaterih postopkov licenciranja v zvezi z razširjanjem razprodanih del in spletno razpoložljivostjo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, s čimer bi se zagotovil širši dostop do vsebin. Za oblikovanje dobro delujočega in pravičnega trga za avtorske pravice bi morala biti določena tudi pravila glede uporabe del in drugih predmetov urejanja, glede ponudnikov spletnih storitev ter glede preglednosti pogodb z avtorji in izvajalci in glede računovodenja, ki izhaja iz izkoriščanja zaščitenih del, v skladu s temi pogodbami.

__________________

__________________

26 COM(2015)0626.

26 COM(2015)0626.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Ta direktiva temelji na pravilih iz trenutno veljavnih direktiv s teh področij in jih dopolnjuje; zlasti gre za pravila iz Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta27, Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta28, Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta29, Direktive 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta30, Direktive 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta31 ter Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta32.

(4)  Ta direktiva temelji na pravilih iz trenutno veljavnih direktiv s teh področij in jih dopolnjuje; zlasti gre za pravila iz Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta27, Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta27a, Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta28, Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta29, Direktive 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta30, Direktive 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta31 ter Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta32.

_________________

_________________

27 Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20–28).

27 Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20–28).

 

27a Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

28 Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10–19).

28 Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10–19).

29 Direktiva 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (UL L 376, 27.12.2006, str. 28–35)

29 Direktiva 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (UL L 376, 27.12.2006, str. 28–35)

30 Direktiva 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov, UL L 111, 5.5.2009, str. 16–22.

30 Direktiva 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov, UL L 111, 5.5.2009, str. 16–22.

31 Direktiva 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (UL L 299, 27.10.2012, str. 5–12).

31 Direktiva 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (UL L 299, 27.10.2012, str. 5–12).

32 Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L 84, 20.3.2014, str. 72–98).

32 Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L 84, 20.3.2014, str. 72–98).

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Cilj izjem in omejitev iz te direktive je doseči pravično ravnotežje med pravicami in interesi avtorjev in drugih imetnikov pravic na eni ter uporabnikov na drugi strani. Uporabijo se lahko samo v določenih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem del ali drugih predmetov urejanja in ne pomenijo nerazumnega posega v legitimne interese imetnikov pravic.

(6)  Cilj izjem in omejitev iz te direktive je doseči pravično ravnotežje med pravicami in interesi avtorjev in drugih imetnikov pravic na eni ter uporabnikov na drugi strani. Uporabijo se lahko samo v določenih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem del ali drugih predmetov urejanja in ne pomenijo nerazumnega posega v legitimne interese imetnikov pravic. Nanašajo se zlasti na dostop do izobrazbe, znanja in kulturne dediščine ter so kot taki v javnem interesu.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Nove tehnologije omogočajo avtomatizirano računalniško analizo informacij v digitalni obliki, na primer besedil, zvočnega ali slikovnega gradiva ali podatkov, za kar se v splošnem uporablja izraz besedilno in podatkovno rudarjenje. Te tehnologije raziskovalcem omogočajo obdelavo velikih količin informacij, s čimer lahko pridobijo nova znanja in odkrijejo nove trende. Tehnologije za besedilno in podatkovno rudarjenje so razširjene v vseh vejah digitalnega gospodarstva, vendar se v splošnem priznava, da lahko besedilno in podatkovno rudarjenje v splošnem koristi predvsem raziskovalni skupnosti in pri tem spodbuja inovativnost. Vendar se v Uniji raziskovalne organizacije, kot so univerze in raziskovalni inštituti, soočajo s pravno negotovostjo v zvezi s tem, v kolikšni meri lahko izvajajo besedilno in podatkovno rudarjenje po vsebinah. V nekaterih primerih lahko besedilno in podatkovno rudarjenje vključuje dejanja, zaščitena z avtorsko pravico, in/ali podatkovne zbirke, zaščitene s pravico sui generis, zlasti reproduciranje del in drugih predmetov urejanja in/ali pridobivanje izvlečkov vsebine podatkovnih zbirk. Če ni nobene veljavne izjeme ali omejitve, morajo takšna dejanja odobriti imetniki pravic. Kadar se besedilno in podatkovno rudarjenje opravi na podlagi golih dejstev ali podatkov, ki niso zaščiteni z avtorskimi pravicami, odobritev ni potrebna.

(8)  Nove tehnologije omogočajo avtomatizirano računalniško analizo informacij v digitalni obliki, na primer besedil, zvočnega ali slikovnega gradiva ali katere koli druge vrste podatkov, za kar se v splošnem uporablja izraz besedilno in podatkovno rudarjenje. Te tehnologije omogočajo obdelavo velikih količin digitalno shranjenih informacij, s čimer lahko pridobijo nova znanja in odkrijejo nove trende. Tehnologije za besedilno in podatkovno rudarjenje so razširjene v vseh vejah digitalnega gospodarstva, vendar se v splošnem priznava, da lahko besedilno in podatkovno rudarjenje v splošnem koristi predvsem raziskovalni skupnosti in pri tem spodbuja inovativnost. Vendar se v Uniji posamezniki, javni in zasebni subjekti z zakonitim dostopom do vsebin soočajo s pravno negotovostjo v zvezi s tem, v kolikšni meri lahko izvajajo besedilno in podatkovno rudarjenje po vsebinah. V nekaterih primerih lahko besedilno in podatkovno rudarjenje vključuje dejanja, zaščitena z avtorsko pravico, in/ali podatkovne zbirke, zaščitene s pravico sui generis, zlasti reproduciranje del in drugih predmetov urejanja in/ali pridobivanje izvlečkov vsebine podatkovnih zbirk. Če ni nobene veljavne izjeme ali omejitve, morajo takšna dejanja odobriti imetniki pravic. Odobritev ni potrebna v primerih, kadar se besedilno in podatkovno rudarjenje opravi na podlagi golih dejstev ali podatkov, ki niso zaščiteni z avtorskimi pravicami. Pravica do branja je dejansko enaka pravici do rudarjenja.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Pravo Unije že določa nekaj izjem in omejitev, ki zajemajo uporabe za namene znanstvenih raziskav in bi se lahko uporabljale tudi za dejanja v okviru besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Vendar te izjeme in omejitve niso obvezne in niso v celoti prilagojene uporabi tehnologij v okviru znanstvenih raziskav. Poleg tega lahko v primerih, ko imajo raziskovalci zakonit dostop do vsebin, na primer z naročnino na publikacije ali z licenco za odprt dostop, licenčni pogoji izključujejo besedilno in podatkovno rudarjenje. Raziskave se vse pogosteje izvajajo s pomočjo digitalne tehnologije, zato obstaja tveganje, da bi bil ogrožen konkurenčni položaj Unije kot raziskovalnega območja, če ne bodo sprejeti ukrepi za odpravo pravne negotovosti v zvezi z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem.

(9)  Pravo Unije že določa nekaj izjem in omejitev, ki zajemajo uporabe za namene znanstvenih raziskav in bi se lahko uporabljale tudi za dejanja v okviru besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Vendar te izjeme in omejitve niso obvezne in niso v celoti prilagojene uporabi tehnologij besedilnega in podatkovnega rudarjenja, katerih pomen daleč presega področje znanstvenih raziskav. Poleg tega lahko v primerih, ko je dostop do vsebin pridobljen zakonito, na primer z naročnino na publikacije ali z licenco za odprt dostop, licenčni pogoji izključujejo besedilno in podatkovno rudarjenje. Raziskave se vse pogosteje izvajajo s pomočjo digitalne tehnologije, zato obstaja tveganje, da bi bili ogroženi konkurenčni položaj Unije kot raziskovalnega območja in načrtovani ukrepi v okviru evropske agende za odprto znanost, če ne bodo sprejeti ukrepi za odpravo pravne negotovosti v zvezi z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem za vse potencialne uporabnike. Pravo Unije mora priznati, da se besedilno in podatkovno rudarjenje čedalje bolj uporablja zunaj uradnih raziskovalnih organizacij in za namene, ki niso znanstvene raziskave, ki pa vendar prispevajo k inovacijam, prenosu tehnologij in javnemu interesu.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  To pravno negotovost bi bilo treba odpraviti z zagotovitvijo obvezne izjeme v zvezi s pravico reproduciranja in pravico do preprečitve pridobivanja izvlečkov iz podatkovnih zbirk. Nova izjema ne bi smela posegati v veljavno obvezno izjemo v zvezi z začasnimi dejanji reproduciranja iz člena 5(1) Direktive 2001/29/ES, ki bi se morala še naprej uporabljati za tehnike besedilnega in podatkovnega rudarjenja, ki ne vključujejo izdelave kopij, ki bi presegale področje uporabe navedene izjeme. Izjemo lahko izkoristijo tudi raziskovalne organizacije ob sklepanju javno-zasebnih partnerstev.

(10)  To pravno negotovost bi bilo treba odpraviti z zagotovitvijo obvezne izjeme v zvezi s pravico reproduciranja in pravico do preprečitve pridobivanja izvlečkov iz podatkovnih zbirk. Dodatna obvezna izjema bi morala raziskovalnim organizacijam omogočati dostop do informacij v formatu, ki omogoča besedilno in podatkovno rudarjenje. Izjemo lahko izkoristijo tudi raziskovalne organizacije ob sklepanju javno-zasebnih partnerstev, če dobiček spet vložijo v raziskave. Nove izjeme ne bi smele posegati v veljavno obvezno izjemo v zvezi z začasnimi dejanji reproduciranja iz člena 5(1) Direktive 2001/29/ES, ki bi se morala še naprej uporabljati za tehnike besedilnega in podatkovnega rudarjenja, ki ne vključujejo izdelave kopij, ki bi presegale področje uporabe navedene izjeme.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Raziskovalne organizacije po vsej Uniji zajemajo širok spekter subjektov, katerih prvotni cilj je opravljanje znanstvenih raziskav ali opravljanje znanstvenih raziskav v kombinaciji z nudenjem izobraževalnih storitev. Zaradi raznolikosti teh subjektov je pomembno, da se sprejme enotno razumevanje, kdo so lahko upravičenci izjeme. Raziskovalnim organizacijam v vseh državah članicah je kljub različnim pravnim oblikam in strukturam v splošnem skupno to, da delujejo bodisi nepridobitno ali v javnem interesu, priznanem s strani države. Takšen javni interes se lahko odraža na primer v javnem financiranju ali v določbah nacionalne zakonodaje ali javnih pogodb. Hkrati pa se organizacije, na katere imajo odločilen vpliv komercialna podjetja, kar jim omogoča, da izvajajo nadzor zaradi strukturnih okoliščin, kot so vloga delničarjev ali članov, in zaradi česar lahko pridobijo prednostni dostop do rezultatov raziskav, ne bi smele šteti za raziskovalne organizacije za namene te direktive.

(11)  Raziskovalne organizacije po vsej Uniji zajemajo širok spekter subjektov, ki izvajajo raziskave, vključno z javnim sektorjem in ustanovami za varstvo kulturne dediščine, katerih prvotni cilj je opravljanje znanstvenih raziskav ali opravljanje znanstvenih raziskav v kombinaciji z nudenjem izobraževalnih storitev. Zaradi raznolikosti teh subjektov je pomembno, da se sprejme enotno razumevanje, kdo so lahko upravičenci izjeme. Raziskovalnim organizacijam v vseh državah članicah je kljub različnim pravnim oblikam in strukturam v splošnem skupno to, da delujejo bodisi nepridobitno ali v javnem interesu, priznanem s strani države. Takšen javni interes se lahko odraža na primer v javnem financiranju ali v določbah nacionalne zakonodaje ali javnih pogodb. Hkrati pa se organizacije, na katere imajo odločilen vpliv komercialna podjetja, kar jim omogoča, da izvajajo nadzor zaradi strukturnih okoliščin, kot so vloga delničarjev ali članov, in zaradi česar lahko pridobijo prednostni dostop do rezultatov raziskav, ne bi smele šteti za raziskovalne organizacije za namene te direktive.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Glede na potencialno visoko število zahtevkov za dostop do njihovih del in drugih predmetov urejanja ter prenašanja le-teh bi bilo treba imetnikom pravic omogočiti sprejetje ukrepov, kadar obstaja tveganje za varnost in celovitost sistema ali podatkovne zbirke, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Ti ukrepi ne bi smeli presegati tistega, kar je potrebno za zagotovitev varnosti in celovitosti sistema, in ne bi smeli ogroziti učinkovite uporabe izjeme.

(12)  Glede na potencialno visoko število zahtevkov za dostop do njihovih del in drugih predmetov urejanja ter prenašanja le-teh bi bilo treba imetnikom pravic omogočiti sprejetje ukrepov, kadar obstaja tveganje za varnost sistema ali podatkovne zbirke, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Ti ukrepi ne bi smeli presegati tistega, kar je potrebno, sorazmerno in učinkovito za zagotovitev varnosti sistema, in ne bi smeli ogroziti učinkovite uporabe izjeme ali ovirati ponovljivosti rezultatov raziskav.

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  Proces besedilnega in podatkovnega rudarjenja vključuje prenos zaščitenih del in drugih predmetov urejanja. Zato bi morala biti hramba in kopiranje vsebin strogo omejena na to, kar je potrebno za preverjanje rezultatov. Vse shranjene kopije bi bilo treba po razumnem obdobju izbrisati, da se preprečijo druge uporabe, ki jih izjema ne zajema.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Člen 5(3)(a) Direktive 2001/29/ES državam članicam omogoča, da uvedejo izjemo od ali omejitev pravice reproduciranja, priobčitve javnosti in dajanja na voljo javnosti, katerih edini namen je, med drugim, podajanje ilustracij pri poučevanju. Poleg tega člen 6(2)(b) in člen 9(b) Direktive 96/9/ES dovoljujeta uporabo podatkovne zbirke in pridobivanje izvlečkov ali ponovno uporabo bistvenega dela njene vsebine za namen ilustracij pri poučevanju. Področje uporabe teh izjem ali omejitev pri digitalnih uporabah ni jasno določeno. Poleg tega ni povsem jasno, ali naj bi se te izjeme ali omejitve uporabljale tudi pri poučevanju preko spleta in s tem na daljavo. Prav tako v obstoječem okviru ni določb o čezmejnem učinku. Ta situacija bi lahko ovirala razvoj digitalno podprtih dejavnosti poučevanja in učenja na daljavo. Zato je potrebna uvedba nove obvezne izjeme ali omejitve, s katero bi se izobraževalnim ustanovam zagotovila popolna pravna varnost glede uporabe del ali drugih predmetov urejanja pri digitaliziranih dejavnostih poučevanja, vključno s spletnim in čezmejnim poučevanjem.

(14)  Člen 5(3)(a) Direktive 2001/29/ES državam članicam omogoča, da uvedejo izjemo od ali omejitev pravice reproduciranja, priobčitve javnosti in dajanja na voljo javnosti, katerih edini namen je, med drugim, podajanje ilustracij pri poučevanju. Poleg tega člen 6(2)(b) in člen 9(b) Direktive 96/9/ES dovoljujeta uporabo podatkovne zbirke in pridobivanje izvlečkov ali ponovno uporabo bistvenega dela njene vsebine za namen ilustracij pri poučevanju. Poleg tega ni povsem jasno, ali naj bi se te izjeme ali omejitve uporabljale tudi pri poučevanju preko spleta in s tem na daljavo. Prav tako v obstoječem okviru ni določb o čezmejnem učinku. Ta situacija bi lahko ovirala razvoj digitalno podprtih dejavnosti poučevanja in učenja na daljavo. Zato je potrebna uvedba nove obvezne izjeme ali omejitve, s katero bi se zagotovila popolna pravna varnost glede uporabe del ali drugih predmetov urejanja pri vseh dejavnostih poučevanja, vključno s spletnim in čezmejnim poučevanjem.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Učenje na daljavo in čezmejni izobraževalni programi se razvijajo predvsem na visokošolski ravni, digitalna orodja in viri pa se vse pogosteje uporabljajo na vseh ravneh izobraževanja, zlasti z namenom izboljšanja in oplemenitenja učne izkušnje. Izjema ali omejitev iz te direktive bi zato morala koristiti vsem osnovnošolskim, srednješolskim, poklicnim in visokošolskim izobraževalnim ustanovam pri izobraževalnih dejavnostih, ki jih izvajajo v nekomercialne namene. Organizacijska struktura in način financiranja izobraževalne ustanove nista odločilna dejavnika pri določanju, ali je dejavnost komercialne narave ali ne.

(15)  Učenje na daljavo, e-učenje in čezmejni izobraževalni programi se razvijajo predvsem na visokošolski ravni, digitalna orodja in viri pa se vse pogosteje uporabljajo na vseh ravneh izobraževanja, zlasti z namenom izboljšanja in oplemenitenja učne izkušnje. Izjema ali omejitev iz te direktive bi zato morala koristiti vsem izobraževalnim dejavnostim in ustanovam, tudi osnovnošolskim, srednješolskim, poklicnim in visokošolskim, ter organizacijam, ki sodelujejo v dejavnostih poučevanja, tudi v okviru neformalnega in priložnostnega izobraževanja, ki ga priznava država članica, če izvajajo te izobraževalne dejavnosti v nekomercialne namene. V skladu s sklepi Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) bi bilo treba poleg formalnega izobraževanja priznati in razvijati prispevek neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja, da se dosežejo cilji Unije. Organizacijska struktura in način financiranja izobraževalne ustanove nista odločilna dejavnika pri določanju, ali je dejavnost komercialne narave ali ne.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Izjema ali omejitev bi morala zajemati digitalne uporabe del in drugih predmetov urejanja, kot je na primer uporaba delov ali izvlečkov iz del v podporo, oplemenitenje ali dopolnitev poučevanja, vključno s povezanimi učnimi dejavnostmi. Uporaba del ali drugih predmetov urejanja, zajeta v izjemi ali omejitvi, bi morala biti omejena na dejavnost poučevanja in učne dejavnosti, za izvajanje katerih so odgovorne izobraževalne ustanove, vključno s preverjanji znanja, ter na tisto, kar je potrebno za doseganje cilja teh dejavnosti. Izjema ali omejitev bi morala zajemati tako uporabo z digitalnimi pripomočki v učilnici kot tudi spletne uporabe preko varne elektronske mreže izobraževalne ustanove, do katere bi moral biti dostop zaščiten, po možnosti z avtentikacijskimi postopki. Izjema ali omejitev bi se morala razumeti kot izpolnjevanje specifičnih potreb invalidnih oseb po dostopnosti v kontekstu ilustracij pri poučevanju.

(16)  Izjema ali omejitev bi morala zajemati vse uporabe del in drugih predmetov urejanja, digitalne ali drugačne, kot je na primer uporaba delov ali izvlečkov iz del v podporo, oplemenitenje ali dopolnitev poučevanja, vključno s povezanimi učnimi dejavnostmi. Pojem „ilustracije pri poučevanju“ se običajno razume kot uporaba dela za dajanje primerov ter pojasnjevanje ali podporo prim pouku. Uporaba del ali drugih predmetov urejanja, zajeta v izjemi ali omejitvi, bi morala biti omejena na dejavnost poučevanja in učne dejavnosti, vključno s preverjanji znanja, ter na tisto, kar je potrebno za doseganje cilja teh dejavnosti. Izjema ali omejitev bi morala zajemati tako nespletno uporabo, na primer v učilnici ali v organizacijah, kot so knjižnice in druge ustanove za varstvo kulturne dediščine, ki sodelujejo v dejavnostih poučevanja, kot tudi spletne uporabe preko varne elektronske mreže izobraževalne ustanove, do katere bi moral biti dostop zaščiten, po možnosti z avtentikacijskimi postopki. Izjema ali omejitev bi se morala razumeti kot izpolnjevanje specifičnih potreb invalidnih oseb po dostopnosti v kontekstu ilustracij pri poučevanju.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Za lažjo uporabo del in drugih predmetov urejanja v izobraževalne namene so v številnih državah članicah vzpostavljene različne ureditve, ki temeljijo na izvajanju izjeme iz Direktive 2001/29/ES ali sporazumih o licenciranju, ki zajemajo nadaljnje uporabe. Takšne ureditve so bile običajno razvite ob upoštevanju potreb izobraževalnih ustanov in na različnih ravneh izobraževanja. Ker je bistvenega pomena harmonizirati področje uporabe nove obvezne izjeme ali omejitve glede digitalne uporabe in dejavnosti čezmejnega poučevanja, se načini izvajanja lahko med posameznimi državami članicami razlikujejo, kolikor ne ovirajo učinkovite uporabe izjeme ali omejitve ali čezmejne uporabe. To bi moralo državam članicam omogočiti, da nadgradijo obstoječe dogovore, sklenjene na nacionalni ravni. Zlasti bi se države članice lahko odločile, da uporabo izjeme ali omejitve v celoti ali delno pogojujejo z razpoložljivostjo ustreznih licenc, ki zajemajo najmanj enake uporabe kakor tiste, ki so dovoljene na podlagi izjeme. Ta mehanizem bi na primer omogočil dajanje prednosti licencam za gradiva, ki so v prvi vrsti namenjena izobraževalnemu trgu. Da se prepreči, da bi tak mehanizem povzročil pravno negotovost ali upravno breme za izobraževalne ustanove, bi morale države članice, ki sprejmejo takšen pristop, sprejeti konkretne ukrepe, da se zagotovi, da so sheme licenciranja, ki omogočajo digitalne uporabe del ali drugih predmetov urejanja za namene ilustracij pri poučevanju, na voljo na preprost način in da so izobraževalne ustanove seznanjene z obstojem takih shem licenciranja.

(17)  Za lažjo uporabo vsaj kratkih delov ali izvlečkov iz del in drugih predmetov urejanja v izobraževalne namene so v številnih državah članicah vzpostavljene različne ureditve, ki temeljijo na izvajanju izjeme iz Direktive 2001/29/ES ali sporazumih o razširjenem kolektivnem licenciranju. Takšne ureditve so bile običajno razvite ob upoštevanju omejitev, določenih z zaprtim seznamom prostovoljnih izjem na ravni Unije, potreb izobraževalnih ustanov in na različnih ravneh izobraževanja. Ker je bistvenega pomena harmonizirati področje uporabe nove obvezne izjeme ali omejitve nespletne in spletne uporabe in zlasti dejavnosti čezmejnega poučevanja, se načini izvajanja lahko med posameznimi državami članicami razlikujejo, kolikor ne ovirajo učinkovite uporabe izjeme ali omejitve ali čezmejne uporabe. To bi moralo državam članicam omogočiti, da nadgradijo obstoječe dogovore, sklenjene na nacionalni ravni. Zlasti bi se države članice lahko odločile, da uporabo izjeme ali omejitve v celoti ali delno pogojujejo z razpoložljivostjo ustreznih licenc, ki zajemajo najmanj enake uporabe kakor tiste, ki so dovoljene na podlagi izjeme. Vsi drugi mehanizmi nadomestil bi morali biti omejeni na primere, pri katerih obstaja tveganje nerazumnega posega v legitimne interese imetnikov pravic. V teh primerih bi bilo treba državam članicam omogočiti, da zahtevajo nadomestilo za uporabo pod to izjemo. Ta mehanizem bi na primer omogočil dajanje prednosti licencam za gradiva, ki so v prvi vrsti namenjena izobraževalnemu trgu. Da se prepreči, da bi tak mehanizem povzročil pravno negotovost ali upravno breme za izobraževalne ustanove, bi morale države članice, ki sprejmejo takšen pristop, sprejeti konkretne ukrepe, da se zagotovi, da so sheme licenciranja, ki omogočajo digitalne uporabe del ali drugih predmetov urejanja za namene ilustracij pri poučevanju, na voljo na preprost način, so ugodne ter zajemajo vse uporabe, ki so dovoljene v okviru izjeme, in da so izobraževalne ustanove seznanjene z obstojem takih shem licenciranja.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Dejanje ohranjanja lahko zahteva reprodukcijo dela ali drugega predmeta urejanja v zbirki ustanove za varstvo kulturne dediščine in torej dovoljenje ustreznega imetnika pravic. Ustanove za varstvo kulturne dediščine se ukvarjajo z ohranjanjem svojih zbirk za prihodnje rodove. Digitalne tehnologije ponujajo nove načine za ohranjanje kulturne dediščine v navedenih zbirkah, ustvarjajo pa tudi nove izzive. Glede na te nove izzive je treba prilagoditi obstoječi pravni okvir z določitvijo obvezne izjeme od pravice reproduciranja, da se omogočijo navedena dejanja ohranjanja.

(18)  Dejanje ohranjanja lahko zahteva reprodukcijo dela ali drugega predmeta urejanja v zbirki ustanove za varstvo kulturne dediščine in torej dovoljenje ustreznega imetnika pravic. Ustanove za varstvo kulturne dediščine se ukvarjajo z ohranjanjem kulturne dediščine za prihodnje rodove. Digitalne tehnologije ponujajo nove načine za ohranjanje kulturne dediščine v zbirkah ustanov za varstvo kulturne dediščine, ustvarjajo pa tudi nove izzive. Eden izmed njih je sistematično zbiranje in ohranjanje del, ki prvotno niso objavljena s tradicionalnimi analognimi sredstvi, ampak so izvirno v digitalni obliki (tako imenovana izvorno digitalna dela). Medtem ko so izdajatelji v državah članicah običajno zavezani zagotoviti referenčni izvod vsakega objavljenega dela nekaterim ustanovam za varstvo kulturne dediščine za arhivske namene, takšne obveznosti pogosto ne veljajo za izvorno digitalna dela. Ker avtorji ali izdajatelji ne zagotavljajo referenčnih izvodov izvorno digitalnih del, bi bilo treba ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovoliti izdelavo reprodukcij izvorno digitalnih del na lastno pobudo, kadar so javno dostopna na internetu, da bi jih dodale v svoje stalne zbirke. Ustanove za varstvo kulturne dediščine se ukvarjajo tudi s pripravo notranjih reprodukcij za številne raznolike namene, med drugim za zavarovanje, prenos avtorskih pravic in posojila. Glede na te morebitne nove izzive je treba prilagoditi obstoječi pravni okvir z določitvijo obvezne izjeme od pravice reproduciranja.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Za namene te direktive bi se moralo šteti, da so dela in drugi predmeti urejanja trajno v zbirki ustanove za kulturno dediščino, kadar so izvodi v lasti ali trajni hrambi ustanove za varstvo kulturne dediščine, na primer kot posledica prenosa lastništva ali licenčnih sporazumov.

(21)  Za namene te direktive bi se moralo šteti, da so dela in drugi predmeti urejanja trajno v zbirki ustanove za kulturno dediščino, kadar so izvodi v lasti, dolgoročno posojeni ali v trajni hrambi ustanove za varstvo kulturne dediščine ali izobraževalne ustanove, na primer kot posledica prenosa lastništva ali licenčnih sporazumov.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)  Svobodni in pluralni mediji so bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostnega novinarstva in dostopa državljanov do informacij. Temeljno prispevajo k javni razpravi in pravilnemu delovanju demokratične družbe. Pri prehodu iz tiskanih v digitalne medije se založniki medijskih publikacij soočajo s težavami pri izdajanju licenc za spletno uporabo svojih publikacij in povrnitvi naložb. Ker založniki medijskih publikacij niso priznani kot imetniki pravic, sta licenciranje in izvrševanje v digitalnem okolju pogosto kompleksna in neučinkovita.

(31)  Svobodni in pluralni mediji so bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostnega novinarstva in dostopa državljanov do informacij. Temeljno prispevajo k javni razpravi in pravilnemu delovanju demokratične družbe. Pri prehodu iz tiskanih v digitalne medije so založniki medijskih publikacij veliko vložili v digitalizacijo svoje vsebine in se kljub temu soočajo s težavami pri izdajanju licenc za spletno uporabo svojih publikacij in povrnitvi naložb. Razlog za to je predvsem dejstvo, da nekateri zbiralniki virov in spletni iskalniki uporabljajo vsebine založnikov medijskih publikacij brez sklenjenih licenčnih sporazumov in brez poštenega nadomestila. Digitalne platforme, kot so novi zbiralniki virov in spletni iskalniki, so svoje dejavnosti razvile na podlagi vlaganj založnikov medijskih publikacij v ustvarjanje vsebin, ne da bi prispevale k njihovemu razvoju. To pomeni hudo grožnjo zaposlovanju in pravičnemu nadomestilu za novinarje ter prihodnosti medijskega pluralizma. Ker založniki medijskih publikacij niso priznani kot imetniki pravic, sta licenciranje in izvrševanje v digitalnem okolju pogosto kompleksna in neučinkovita.

Predlog spremembe  18

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32)  Priznati je treba organizacijski in finančni prispevek založnikov pri proizvodnji tiskanih publikacij ter ju dodatno spodbujati, da se zagotovi trajnost založniške panoge. Zato je treba na ravni Unije zagotoviti harmonizirano pravno varstvo za tiskane publikacije v zvezi z digitalnimi uporabami. Tako varstvo bi bilo treba uspešno zagotoviti tako, da bi v pravo Unije uvedli avtorskim sorodne pravice za reproduciranje in dajanje na voljo tiskanih publikacij v zvezi z digitalnimi uporabami.

(32)  Priznati je treba organizacijski in finančni prispevek založnikov pri proizvodnji tiskanih publikacij ter ju dodatno spodbujati, da se zagotovi trajnost založniške panoge. Zato je treba na ravni Unije zagotoviti harmonizirano pravno varstvo za tiskane publikacije v zvezi z digitalnimi uporabami. Tako varstvo bi bilo treba uspešno zagotoviti tako, da bi v pravo Unije uvedli avtorskim sorodne pravice za reproduciranje in dajanje na voljo tiskanih publikacij v zvezi s tiskanimi in digitalnimi uporabami.

Obrazložitev

Ker založniki vlagajo v tiskane in tudi digitalne oblike publikacij, bi morala njihova pravica izražati to stvarnost, kot že velja za druge ustvarjalce vsebin v skladu z veljavno Direktivo 2001/29/ES.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)  Za namene te direktive je treba opredeliti pojem tiskane publikacije tako, da zajema le medijske publikacije, ki jih objavi ponudnik storitve, ki se občasno ali redno posodabljajo v vseh medijih za obveščanje ali zabavo. Take publikacije bi na primer vključevale dnevne časopise, tedenske ali mesečne revije splošnega ali posebnega interesa in spletne strani z aktualno-informativnimi vsebinami. Periodičnih publikacije, ki se objavijo v znanstvene ali akademske namene, na primer znanstvene revije, ne bi smela zajemati zaščita, ki se prizna medijskih publikacijam na podlagi te direktive. Ta zaščita ne zajema dejanj v zvezi z vstavljanjem hiperpovezav, ki ne predstavljajo priobčitve javnosti.

(33)  Za namene te direktive je treba opredeliti pojem tiskane publikacije tako, da zajema le medijske publikacije, ki jih objavi ponudnik storitve, ki se občasno ali redno posodabljajo v vseh medijih za obveščanje ali zabavo. Take publikacije bi na primer vključevale dnevne časopise, tedenske ali mesečne revije splošnega ali posebnega interesa in spletne strani z aktualno-informativnimi vsebinami. Periodičnih publikacije, ki se objavijo v znanstvene ali akademske namene, na primer znanstvene revije, ne bi smela zajemati zaščita, ki se prizna medijskih publikacijam na podlagi te direktive. Ta zaščita ne zajema dejanj v zvezi z računalniškim sistemom sklicevanja in indeksacije, kot je vstavljanje hiperpovezav.

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Pravice, ki se s to direktivo dajejo založnikom medijskih publikacij, bi morale imeti enako področje uporabe kakor pravice do reproduciranja in dajanja na voljo javnosti, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, kar zadeva digitalno uporabo. Zanje bi morale veljati tudi enake določbe o izjemah in omejitvah kot za tiste, ki se uporabljajo za pravice, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, vključno z izjemo za namene citiranja, kot je kritika ali ocena, določena v členu 5(3)(d) navedene direktive.

(34)  Pravice, ki se s to direktivo dajejo založnikom medijskih publikacij, bi morale imeti enako področje uporabe kakor pravice do reproduciranja in dajanja na voljo javnosti, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, in pravice najema, posojanja in distribuiranja iz Direktive 2006/115/ES. Zanje bi morale veljati tudi enake določbe o izjemah in omejitvah kot za tiste, ki se uporabljajo za pravice, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, vključno z izjemo za namene citiranja, kot je kritika ali ocena, določena v členu 5(3)(d) navedene direktive.

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  Založniki, tudi založniki medijskih publikacij, knjig ali znanstvenih publikacij, pogosto delujejo na podlagi prenosa avtorjevih pravic s pogodbenimi dogovori ali zakonskimi določbami. V tej zvezi založniki vlagajo z namenom izkoriščanja del, ki jih vsebujejo njihove publikacije, in lahko v nekaterih primerih izgubijo prihodke, če se taka dela uporabljajo v okviru izjem ali omejitev, kot so izjeme ali omejitve za zasebno kopiranje in reprografijo. V več državah članicah si nadomestilo za uporabo v okviru teh izjem delijo avtorji in založniki. Da bi lahko države članice upoštevale ta položaj in izboljšale pravno varnost za vse udeležene strani, bi jim moralo biti dovoljeno določiti, da imajo založniki takrat, kadar je avtor prenesel svoje pravice založniku ali mu zanje podelil licenco oziroma s svojimi deli kako drugače prispeva k publikaciji in so vzpostavljeni sistemi za zagotavljanje nadomestila za škodo, ki jo je utrpel zaradi izjeme ali omejitve, pravico zahtevati del takega nadomestila, pri čemer breme za založnika, da utemelji svoj zahtevek, ne sme presegati bremena, ki je določeno v veljavnem sistemu.

(36)  Založniki, tudi založniki medijskih publikacij, knjig ali znanstvenih publikacij, pogosto delujejo na podlagi prenosa avtorjevih pravic s pogodbenimi dogovori ali zakonskimi določbami. V tej zvezi založniki vlagajo z namenom izkoriščanja del, ki jih vsebujejo njihove publikacije, in lahko v nekaterih primerih izgubijo prihodke, če se taka dela uporabljajo v okviru izjem ali omejitev, kot so izjeme ali omejitve za zasebno kopiranje in reprografijo. V več državah članicah si nadomestilo za uporabo v okviru teh izjem delijo avtorji in založniki. Da bi lahko države članice upoštevale ta položaj in izboljšale pravno varnost za vse udeležene strani, bi morale določiti, da imajo založniki takrat, kadar je avtor prenesel svoje pravice založniku ali mu zanje podelil licenco oziroma s svojimi deli kako drugače prispeva k publikaciji in so vzpostavljeni sistemi za zagotavljanje nadomestila za škodo, ki jo je utrpel zaradi izjeme ali omejitve, pravico zahtevati del takega nadomestila, pri čemer breme za založnika, da utemelji svoj zahtevek, ne sme presegati bremena, ki je določeno v veljavnem sistemu.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  V zadnjih letih je postalo delovanje trga s spletno vsebino kompleksnejše. Spletne storitve, ki omogočajo dostop do avtorsko zaščitenih vsebin, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ne da bi se obrnili na imetnike pravic, so se razširile in postale glavni viri spletnega dostopa do vsebin. To vpliva na možnosti imetnikov pravic, da ugotovijo, ali in pod katerimi pogoji se uporabljajo njihovo delo ali drugi predmeti urejanja, ter kakšne so njihove možnosti, da bodo zanje dobili ustrezno nadomestilo.

(37)  Z razvojem digitalnih tehnologij so se pojavili novi poslovni modeli in se je okrepila vloga interneta kot glavnega trga za distribucijo avtorsko zaščitenih vsebin. Sčasoma so se spletne storitve, ki uporabnikom omogočajo, da naložijo dela in jih dajo na voljo javnosti, razširile in postale pomembni viri spletnega dostopa do vsebin, kar omogoča raznolikost in preprost dostop do vsebin, vendar ustvarja tudi izzive, če je avtorsko zaščitena vsebina naložena brez predhodnega dovoljenja imetnikov pravic.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 37 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(37a) Danes je potrošnja ustvarjalne vsebine večja kot kdaj koli prej. Olajšujejo jo spletne platforme in storitve zbiranja vsebine, ki so sredstvo za zagotavljanje širšega dostopa do kulturnih in ustvarjalnih del, kulturni in kreativni industriji pa ponujajo odlične priložnosti za razvoj novih poslovnih modelov. Obenem avtorji in izvajalci zaradi tega povečanja potrošnje niso bili deležni primerljivega povečanja prihodka. Eden od razlogov za to bi lahko bila nejasnost v zvezi s statusom teh spletnih storitev v okviru zakonodaje o elektronskem poslovanju. Preučiti je treba, kako bi lahko ta proces deloval z več pravne jasnosti in ob upoštevanju vseh prizadetih strani, tudi izvajalcev in uporabnikov, obenem pa je pomembno zagotoviti preglednost ter poštene in enake konkurenčne pogoje. Komisija bi morala pripraviti smernice za izvajanje okvira odgovornosti posrednikov, da bi spletnim platformam omogočili, da izpolnijo svoje obveznosti in spoštujejo pravila o odgovornosti, ter okrepili pravno varnost in povečali zaupanje uporabnikov.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 38 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če izvajalci storitev informacijske družbe hranijo avtorsko zaščitena dela ali druge predmete urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, s tem pa njihova dejavnost presega zgolj zagotavljanje fizičnih zmogljivosti in gre pri njej za priobčitev javnosti, so dolžni skleniti licenčne sporazume z imetniki pravic, če niso upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta34.

Če izvajalci storitev informacijske družbe uporabnikom nudijo storitve hrambe vsebin ali javnosti omogočajo dostop do vsebin, pri čemer gre pri takšni dejavnosti za priobčitev javnosti, ki ni zgolj tehnične, samodejne in pasivne narave, bi morali biti dolžni v zvezi z avtorsko zaščitenimi deli ali drugimi predmeti urejanja skleniti licenčne sporazume z imetniki pravic, če niso upravičeni do izjem glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta34.

__________________

__________________

34 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, 17.7.2000, str. 1–16).

34 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, 17.7.2000, str. 1–16).

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Uvodna izjava 38 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Glede na člen 14 je treba preveriti, ali ima ponudnik storitev dejavno vlogo, tudi z optimizacijo predstavitve naloženih del ali predmetov urejanja ali njihove promocije, ne glede na naravo sredstev, ki jih v ta namen uporablja.

črtano

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Uvodna izjava 38 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Da bi kakršen koli licenčni dogovor lahko deloval, bi morali ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo velike količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, sprejeti primerne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev zaščite del ali drugih predmetov urejanja, kot je uporaba učinkovitih tehnologij. Ta obveznost bi morala veljati tudi, če so ponudniki storitev informacijske družbe upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES.

Da bi kakršen koli licenčni dogovor lahko deloval, bi morali ponudniki storitev informacijske družbe, ki uporabnikom dejavno in neposredno omogočajo, da nalagajo dela, omogočajo dostop do njih in promovirajo dela v javnosti, sprejeti razumne in ustrezne ukrepe za zagotovitev zaščite del ali drugih predmetov urejanja. Ti ukrepi bi morali spoštovati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in ponudnikom storitev informacijske družbe ne bi smeli nalagati splošne obveznosti, da spremljajo informacije, ki jih prenašajo ali hranijo, kot je določeno v členu 15 Direktive 2000/31/ES.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Uvodna izjava 38 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(38a) Za izvajanje teh ukrepov je bistveno sodelovanje med ponudniki storitev informacijske družbe in imetniki pravic. Imetniki pravic bi morali ponudnikom storitev informacijske družbe natančno opredeliti dela ali druge predmete urejanja, za katere trdijo, da imajo avtorske pravice. Imetniki pravic bi morali biti odgovorni za zahtevke tretjih strani glede uporabe del, ki so jih identificirali za svoja, pri izvajanju katerega koli sporazuma, sklenjenega s ponudnikom storitev informacijske družbe.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Sodelovanje med izvajalci storitev informacijske družbe, ki hranijo velike količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, in imetniki pravic, je bistvenega pomena za delovanje tehnologij, kot so tehnologije za prepoznavanje vsebine. V takih primerih bi morali imetniki pravic zagotoviti potrebne podatke, s katerimi bi omogočili, da storitve prepoznajo njihovo vsebino, storitve pa bi morale biti pregledne za imetnike pravic glede uporabljenih tehnologij, da bi bila omogočena ocena njihove ustreznosti. Storitve bi morale imetnikom pravic zagotoviti predvsem informacije o vrsti uporabljene tehnologije, načinu njenega upravljanja in stopnji njihove uspešnosti pri prepoznavanju vsebin imetnikov pravic. Te tehnologije bi morale imetnikom pravic omogočati tudi, da od ponudnikov storitev informacijske družbe pridobijo informacije o uporabi njihovih vsebin, za katere velja dogovor.

črtano

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  Nekateri imetniki pravic, kot so avtorji in izvajalci, informacije potrebujejo za oceno gospodarske vrednosti svojih pravic, ki so harmonizirane s pravom Unije. To še posebej velja, če taki imetniki pravic podeljujejo licenco ali prenos pravic v zameno za nadomestilo. Avtorji in izvajalci so pri podeljevanju licenc ali prenosu svojih pravic navadno v podrejenem pogodbenem položaju, zato potrebujejo informacije, da bi lahko ocenili nadaljnjo gospodarsko vrednost svojih pravic v primerjavi z nadomestilom, ki so ga prejeli za licenco ali prenos teh pravic, vendar pogosto naletijo na pomanjkljivo preglednost. Deljenje ustreznih informacij s strani nasprotnih pogodbenih strank ali njihovih pravnih naslednikov je zato pomembno za preglednost in uravnoteženost sistema, ki ureja nadomestilo za avtorje in izvajalce.

(40)  Nekateri imetniki pravic, kot so avtorji in izvajalci, informacije potrebujejo za oceno gospodarske vrednosti svojih pravic, ki so harmonizirane s pravom Unije. To še posebej velja, če taki imetniki pravic podeljujejo licenco ali prenos pravic v zameno za nadomestilo. Avtorji in izvajalci so pri podeljevanju licenc ali prenosu svojih pravic v podrejenem pogodbenem položaju, zato potrebujejo točne informacije, da bi lahko ocenili nadaljnjo gospodarsko vrednost svojih pravic v primerjavi z nadomestilom, ki so ga prejeli za licenco ali prenos teh pravic, vendar pogosto naletijo na pomanjkljivo preglednost. Redno deljenje ustreznih informacij s strani neposredno nasprotnih pogodbenih strank ali njihovih pravnih naslednikov je zato pomembno za preglednost in uravnoteženost sistema, ki ureja nadomestilo za avtorje in izvajalce. Obveznosti poročanja in preglednosti bi morali za delo veljati v vsej obliki izkoriščanja in ne glede na meje.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Pri uporabi obveznosti glede preglednosti bi bilo treba upoštevati posebnosti različnih vsebinskih sektorjev in pravic avtorjev in izvajalcev v vsakem sektorju. Države članice bi se morale posvetovati z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, saj bi to pripomoglo k določitvi posebnih zahtev za posamezne sektorje. Kot možnost za dosego dogovora med zadevnimi zainteresiranimi stranmi glede preglednosti bi bilo treba preučiti kolektivna pogajanja. Da bi sedanje prakse poročanja lahko prilagodili obveznostim glede preglednosti, bi bilo treba določiti prehodno obdobje. Ni treba, da bi se obveznosti glede preglednosti uporabljale za dogovore, sklenjene med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic, saj zanje že veljajo obveznosti glede preglednosti v skladu z Direktivo 2014/26/EU.

(41)  Pri uporabi obveznosti glede preglednosti bi bilo treba upoštevati posebnosti različnih vsebinskih sektorjev in pravic avtorjev in izvajalcev v vsakem sektorju in tudi pomembnost prispevka avtorjev in izvajalcev h končnemu delu ali izvedbi. Države članice bi se morale posvetovati z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, saj bi to pripomoglo k določitvi posebnih zahtev za posamezne sektorje ter standardnih zahtev in postopkov v zvezi s poročanjem. Kot možnost za dosego dogovora med zadevnimi zainteresiranimi stranmi glede preglednosti bi bilo treba preučiti kolektivna pogajanja. Da bi sedanje prakse poročanja lahko prilagodili obveznostim glede preglednosti, bi bilo treba določiti prehodno obdobje. Ni treba, da bi se obveznosti glede preglednosti uporabljale za dogovore, sklenjene med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic, v kolikor že obstajajo povsem enakovredne obveznosti glede preglednosti v skladu z Direktivo 2014/26/EU.

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42)  Nekatere pogodbe za izkoriščanje pravic, harmoniziranih na ravni Unije so dolgotrajne in nudijo avtorjem in izvajalcem le malo možnosti, da bi se o njih ponovno pogajali s svojimi nasprotnimi pogodbenimi strankami ali njihovimi pravimi nasledniki. Zato bi moral brez poseganja v zakonodajo, ki se za pogodbe uporablja v državah članicah, obstajati mehanizem za prilagoditev nadomestila za primere, ko je nadomestilo, ki je bilo prvotno dogovorjeno v okviru licence ali prenosa pravic, nesorazmerno nizko v primerjavi z zadevnimi prihodki in koristmi, ki izhajajo iz izkoriščanja dela ali posnetka izvedbe, tudi glede na preglednost, ki jo zagotavlja ta direktiva. Pri oceni položaja bi bilo treba upoštevati posebne okoliščine vsakega primera ter posebnosti in prakse različnih vsebinskih sektorjev. Če se stranki ne dogovorita za prilagoditev nadomestila, bi moral imeti avtor ali izvajalec pravico do uveljavljanja zahtevka po sodni poti ali pri drugem pristojnem organu.

(42)  Večina pogodb za izkoriščanje pravic, harmoniziranih na ravni Unije je dolgotrajnih in avtorjem in izvajalcem nudi zelo malo možnosti, da bi se o njih ponovno pogajali s svojimi nasprotnimi pogodbenimi strankami ali njihovimi pravimi nasledniki. Zato bi moral brez poseganja v zakonodajo, ki se za pogodbe uporablja v državah članicah, obstajati mehanizem za prilagoditev nadomestila za primere nepričakovanega uspeha, ko je nadomestilo, ki je bilo prvotno dogovorjeno v okviru licence ali prenosa pravic, nesorazmerno nizko v primerjavi z ustreznimi neposrednimi in posrednimi čistimi prihodki, ki izhajajo iz izkoriščanja dela ali posnetka izvedbe, tudi glede na preglednost, ki jo zagotavlja ta direktiva. Pri oceni položaja bi bilo treba upoštevati posebne okoliščine vsakega primera ter posebnosti in prakse različnih vsebinskih sektorjev. Pri ocenjevanju nesorazmernosti bi bilo treba upoštevati ustrezne okoliščine posameznega primera, vključno z naravo in pomembnostjo prispevka avtorja ali izvajalca k celotnemu delu ali izvedbi. Če se stranki ne dogovorita za prilagoditev nadomestila, bi moral imeti avtor ali izvajalec pravico do uveljavljanja zahtevka po sodni poti ali pri drugem pristojnem organu.

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43)  Avtorji in izvajalci svoje pravice napram svojim pogodbenim partnerje pogosto neradi uveljavljajo pred sodiščem. Zato bi morale države članice zagotoviti alternativen postopek reševanja sporov, ki bi obravnaval zahtevke, povezane z obveznostjo glede preglednosti, in mehanizem prilagoditve pogodbe.

(43)  Avtorji in izvajalci svoje pravice napram svojim pogodbenim partnerje pogosto neradi uveljavljajo oziroma ne morejo uveljavljati pred sodiščem. Zato bi morale države članice zagotoviti učinkovit alternativen postopek reševanja sporov, ki bi obravnaval zahtevke, povezane z obveznostjo glede preglednosti, in mehanizem prilagoditve pogodbe. Obstajati bi morala tudi možnost, da se o reševanju sporov dogovorijo s kolektivnimi pogodbami.

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Razen v primerih iz člena 6 ta direktiva ne posega v obstoječa pravila iz trenutno veljavnih direktiv na tem področju, zlasti direktiv 96/9/ES, 2001/29/ES, 2006/115/ES, 2009/24/ES, 2012/28/EU in 2014/26/EU, ter nanje v ničemer ne vpliva.

2.  Razen v primerih iz člena 6 ta direktiva ne posega v obstoječa pravila iz trenutno veljavnih direktiv na tem področju, zlasti direktiv 96/9/ES, 2000/31/ES, 2001/29/ES, 2006/115/ES, 2009/24/ES, 2012/28/EU in 2014/26/EU, ter nanje v ničemer ne vpliva.

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  „izobraževalna ustanova“ pomeni šolo, visokošolsko ustanovo, univerzo ali drugo organizacijo, katere glavni cilj je opravljati izobraževalne storitve:

 

(a)  na nepridobitni osnovi ali z reinvestiranjem celotnega dobička v svoje delo ali

 

(b)  na podlagi naloge v javnem interesu, ki jo priznava država članica;

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)   „besedilno in podatkovno rudarjenje“ pomeni vsako avtomatsko analitično tehniko, katere namen je analiza besedila in podatkov v digitalni obliki, da se ustvarijo informacije, kot so vzorci, trendi in korelacije;

(2)  „besedilno in podatkovno rudarjenje“ pomeni vsako avtomatsko analitično ali računalniško tehniko, ki analizira dela in druge predmete urejanja v digitalni obliki, da se ustvarijo informacije, ki med drugim vključujejo vzorce, trende in korelacije, vendar ni omejena nanje;

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  „ustanova za varstvo kulturne dediščine“ pomeni javno dostopno knjižnico ali muzej, arhiv ali filmsko ustanovo ali ustanovo za avdio dediščino;

(3)  „ustanova za varstvo kulturne dediščine“ pomeni javno dostopno knjižnico ali muzej ali galerijo, izobraževalno ustanovo, arhiv ali filmsko ustanovo ali ustanovo za avdio dediščino ali javno radijsko in televizijsko organizacijo;

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a) „vsebina, ki jo ustvari uporabnik“ pomeni podobo, niz gibljivih podob z zvokom ali brez njega, fonogram, besedilo, program, podatke ali kombinacijo naštetega, ki jo uporabniki naložijo v spletno storitev;

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  „medijska publikacija“ pomeni postavitev zbirke književnih del novinarske narave, ki lahko zajema tudi druga dela ali predmete urejanja ter predstavlja posamezni del v periodični ali redno posodabljani publikaciji pod istim naslovom, kot je časopis ali revija splošnega ali posebnega interesa, ki ima namen obveščanja o novicah ali drugih temah ter je objavljena v katerem koli mediju na pobudo ponudnika storitev, za katero je uredniško odgovoren in jo nadzira.

črtano

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  „razprodano delo“ pomeni delo ali drug predmet urejanja, ki ni na voljo javnosti po običajnih trgovinskih kanalih. Razprodana dela vključujejo dela, ki so bila v preteklosti komercialno na voljo, in dela, ki nikoli niso bila komercialno na voljo.

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice določijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES in člena 11(1) te direktive za reprodukcije in pridobivanje izvlečkov vsebine, ki jih opravijo raziskovalne organizacije, da bi izvajale besedilno in podatkovno rudarjenje na delih ali drugih predmetih urejanja, do katerih imajo zakonit dostop za namene znanstvenega raziskovanja.

1.  Države članice določijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1) Direktive 2009/24/EC in člena 11(1) te direktive za reprodukcije in pridobivanje izvlečkov vsebine, ki jih opravijo raziskovalne organizacije in ustanove za varstvo kulturne dediščine, da bi izvajale besedilno in podatkovno rudarjenje na delih ali drugih predmetih urejanja, do katerih so dobili ali zakonito pridobili dostop za namene znanstvenega raziskovanja.

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Vsako pogodbeno določilo, ki nasprotuje izjemi iz odstavka 1, je neizvršljivo.

2.  Vsaka pogodbena določba ali tehnična zaščita, ki nasprotuje izjemi iz odstavka 1, je neizvršljiva.

Predlog spremembe  42

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Imetniki pravic imajo pravico, da uporabijo ukrepe za zagotovitev varnosti in celovitosti omrežij in podatkovnih zbirk, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Taki ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

3.  Imetniki pravic imajo pravico, da uporabijo ciljne, sorazmerne, razumne in nediskriminatorne ukrepe za zagotovitev varnosti in celovitosti omrežij in podatkovnih zbirk, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Taki ukrepi so razumni in učinkoviti, ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja, ali po nepotrebnem ovirajo besedilnega in podatkovnega rudarjenja.

Predlog spremembe  43

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Države članice spodbujajo imetnike pravic in raziskovalne organizacije k opredelitvi skupno dogovorjenih najboljših praks o uporabi ukrepov iz odstavka 3.

4.  Komisija v sodelovanju z državami članicami spodbuja imetnike pravic in raziskovalne organizacije k opredelitvi skupno dogovorjenih najboljših praks o uporabi ukrepov iz odstavka 3.

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Člen 4 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uporaba del in drugih predmetov urejanja v dejavnostih digitalnega in čezmejnega poučevanja

Uporaba del in drugih predmetov urejanja v dejavnostih poučevanja in izobraževanja

Predlog spremembe    45

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice uredijo izjemo ali omejitev pravic iz členov 2 in 3 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, da bi omogočile digitalno uporabo del in drugih predmetov urejanja izključno za namen ilustracije pri poučevanju, kolikor to upravičuje nekomercialni namen, ki ga je treba doseči, pod pogojem da:

1.  Države članice uredijo izjemo ali omejitev pravic iz členov 2 in 3 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, da bi omogočile digitalno uporabo del in drugih predmetov urejanja izključno za namen ilustracije pri poučevanju, za izobraževalne namene ali znanstvene raziskave, kolikor to upravičuje nekomercialni namen, ki ga je treba doseči, pod pogojem, da:

Predlog spremembe    46

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  uporaba poteka v prostorih izobraževalne ustanove ali prek varnega elektronskega omrežja, ki je dostopno zgolj učencem ali študentom izobraževalne ustanove in učiteljskemu osebju;

(a)  uporaba poteka v prostorih izobraževalne ustanove ali drugih prostorih, kot so ustanove za varstvo kulturne dediščine, vključene v dejavnosti poučevanja, ali prek varnega elektronskega omrežja, ki je dostopno zgolj učencem ali študentom izobraževalne ustanove in učiteljskemu osebju ali registriranim članom ustanove za varstvo kulturne dediščine, vključene v neformalno izobraževanje ali priložnostno učenje;

Predlog spremembe    47

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Vsaka pogodbena določba, ki nasprotuje izjemi iz odstavka 1, je neizvršljiva.

Predlog spremembe    48

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice lahko določijo, da se sprejeta izjema skladno z odstavkom 1 ne uporablja na splošno ali v zvezi s posebnimi vrstami del ali drugih predmetov urejanja, če so ustrezne licence, ki dovoljujejo opisana dejanja v odstavku 1, na enostaven način na voljo na trgu.

2.  Države članice lahko določijo, da se sprejeta izjema skladno z odstavkom 1 ne uporablja na splošno ali v zvezi s posebnimi vrstami del ali drugih predmetov urejanja, če so enakovredni sporazumi o razširjenem kolektivnem licenciranju, ki dovoljujejo najmanj opisana dejanja v odstavku 1, na enostaven način na voljo in ugodni.

Države članice, ki izkoristijo določbo iz prvega pododstavka, sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo ustrezno razpoložljivost in vidnost licenc, ki dovoljujejo dejanja, opisana v odstavku 1, za izobraževalne ustanove.

Države članice, ki izkoristijo določbo iz prvega pododstavka, sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo ustrezno razpoložljivost, dostopnost in vidnost licenc, ki dovoljujejo dejanja, opisana v odstavku 1, za izobraževalne ustanove in ustanove za varstvo kulturne dediščine.

 

Komisija v posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi o razpoložljivosti takih licenc ne poroča prej kot ... [tri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive], da se po potrebi predlagajo izboljšave.

Predlog spremembe    49

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Za uporabo del ali drugih predmetov urejanja izključno za ilustracije pri poučevanju prek varnih elektronskih omrežij, opravljeno v skladu z določbami nacionalne zakonodaje, sprejetimi skladno s tem členom, se šteje, da je potekala izključno v državi članici, v kateri ima izobraževalna ustanova sedež.

3.  Za uporabo del ali drugih predmetov urejanja izključno za ilustracije pri poučevanju prek varnih elektronskih omrežij, opravljeno v skladu z določbami nacionalne zakonodaje, sprejetimi skladno s tem členom, se šteje, da je potekala izključno v državi članici, v kateri ima izobraževalna ustanova sedež ali iz katere izvira izobraževalna dejavnost.

Predlog spremembe    50

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Države članice lahko določijo pravično nadomestilo za škodo, ki jo utrpijo imetniki pravic zaradi uporabe njihovih del ali drugih predmetov urejanja skladno z odstavkom 1.

4.  Države članice lahko določijo pravično nadomestilo za vse nerazumne ukrepe, ki škodujejo legitimnim interesom imetnikov pravic, v zvezi z uporabo njihovih del ali drugih predmetov urejanja skladno z odstavkom 1.

Predlog spremembe    51

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Države članice zagotovijo, da imajo imetniki pravic pravico, da odobrijo brezplačne licence, ki dovoljujejo dejanja, opisana v odstavku 1, na splošno ali v zvezi s posebnimi vrstami del drugih predmetov urejanja, ki jih lahko izberejo.

Predlog spremembe    52

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice uredijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1)(a) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, ki ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovoljuje izdelavo izvodov vseh del ali predmetov urejanja, ki so trajno v njihovih zbirkah, v vseh formatih ali medijih, izključno za namen ohranjanja takih del ali drugih predmetov urejanja in kolikor je to za tako ohranjanje potrebno.

Države članice uredijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1)(a) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, ki ustanovam za varstvo kulturne dediščine ali izobraževalnim ustanovam dovoljuje izdelavo izvodov vseh del ali predmetov urejanja, ki so trajno v njihovih zbirkah, v vseh formatih ali medijih, kolikor je to potrebno za tako reprodukcijo za posamezno ali skupinsko izvajanje nalog v javnem interesu na področju ohranjanja, raziskav, kulture, izobraževanja in poučevanja.

Predlog spremembe  53

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice priznajo, da avtorske ali sorodne pravice prav tako ne veljajo za natančne reprodukcije dela, ko to postane javno dostopno, (se pravi, da so avtorske in sorodne pravice do dela potekle ali niso nikoli obstajale), bodisi popolne ali delne, ne glede na način reprodukcije in vključno z digitalizacijo.

Predlog spremembe    54

Predlog direktive

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5a

 

Svoboda panorame

 

Države članice določijo izjemo ali omejitev pravic iz členov 2 in 3 Direktive 2001/29/ES ter člena 5(a) in člena 7(1) Direktive 96/9/ES, ki dovoljuje reprodukcijo in uporabo del, kot so arhitekturna ali kiparska dela, namenjena trajni umestitvi na splošno dostopnih krajih.

 

Vsaka pogodbena določba, ki nasprotujejo izjemi iz tega člena, je neizvršljiva.

Predlog spremembe  55

Predlog direktive

Člen 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5b

 

Izjema v zvezi z vsebino, ki jo ustvari uporabnik

 

1.  Države članice določijo izjemo ali omejitev pravic iz členov 2, 3 in 4 Direktive 2001/29/ES, člena 5(a) in člena 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1)(a) Direktive 2009/24/ES in člena 13 te direktive, da se dovoli digitalna uporaba navedkov ali izvlečkov iz del ali drugih predmetov urejanja, ki sestavljajo vsebino, ki jo je ustvaril uporabnik, za namene kritike, ocene, zabave, ilustracije, karikature, parodije ali pastiša, če:

 

(a)  se navedki ali izvlečki nanašajo na dela ali predmete urejanja, ki so že bili zakonito dani na voljo javnosti;

 

(b)  navedke ali izvlečke spremlja navedba vira, vključno z imenom avtorja, razen kadar se izkaže, da to ni mogoče in

 

(c)  so navedki ali izvlečki uporabljeni v skladu s pošteno prakso in na način, ki ne presega posebnega namena njihove uporabe.

 

2.  Vsaka pogodbena določba, ki nasprotuje izjemi iz odstavka 1, je neizvršljiva

Predlog spremembe  56

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 5(5) in prvi, tretji ter peti pododstavek člena 6(4) Direktive 2001/29/ES se uporabljajo za izjeme in omejitev iz tega naslova.

Dostop do vsebine, dovoljen na podlagi izjeme ali omejitve, upravičencu do izjeme ali omejitve ne daje pravice, da bi to vsebino uporabil v okviru druge izjeme ali omejitve.

 

Člen 5(5) in prvi, tretji, četrti ter peti pododstavek člena 6(4) Direktive 2001/29/ES se uporabljajo za izjeme in omejitve iz tega naslova.

Predlog spremembe    57

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da kadar organizacija za kolektivno upravljanje pravic v imenu svojih članov sklene neizključno licenco za nekomercialne namene z ustanovo za varstvo kulturne dediščine za digitalizacijo, distribucijo, priobčitev javnosti ali dajanje na voljo razprodanih del ali drugih predmetov urejanja, ki so trajno v zbirkah ustanove, se uporaba take neizključne licence lahko razširi, ali pa se zanjo to lahko domneva, na imetnike pravic iste kategorije, kot so tisti, ki jih zajema licenca, in ki jih ne zastopa kolektivna organizacija za upravljanje pravic, pod pogojem, da:

1.  Države članice določijo izjemo od ali omejitev pravic iz členov 2 in 3 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, s katero ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovolijo distribucijo, priobčitev javnosti ali dajanje na voljo razprodanih del ali drugih predmetov urejanja, ki so v trajni zbirki ustanove, za nekomercialne namene. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, ki so potrebni za zagotovitev skladnosti s tem odstavkom pred 22. decembrom 2020. Pri uporabi izjeme ali omejitve države članice ustrezno upoštevajo sheme nadomestil za izplačilo nadomestila za vse nerazumne ukrepe, ki so v nasprotju z legitimnimi interesi imetnikov pravic, in omogočijo, da lahko vsi imetniki pravic kadar koli nasprotujejo uporabi katerih koli njihovih del ali drugih predmetov urejanja, za katere se šteje, da so razprodani, in lahko izključijo uporabo svojih del ali drugih predmetov urejanja. Dejanja, ki bi bila v nasprotnem primeru dovoljenja v skladu z odstavkom 1, se ne dovolijo, če so na voljo veljavne možnosti razširjenega kolektivnega licenciranja, s katerimi so dovoljenja zadevna dejanja, ustanova za varstvo kulturne dediščine, odgovorna za navedena dejanja, pa je bila ali bi morala biti seznanjena z navedenim dejstvom. Države članice zagotovijo, da kadar organizacija za kolektivno upravljanje pravic v imenu svojih članov sklene neizključno licenco za nekomercialne namene z ustanovo za varstvo kulturne dediščine za digitalizacijo, distribucijo, priobčitev javnosti ali dajanje na voljo razprodanih del ali drugih predmetov urejanja, ki so trajno v zbirkah ustanove, se uporaba take neizključne licence lahko razširi, ali pa se zanjo to lahko domneva, na imetnike pravic iste kategorije, kot so tisti, ki jih zajema licenca, in ki jih ne zastopa kolektivna organizacija za upravljanje pravic, pod pogojem, da:

Predlog spremembe  58

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Delo ali predmet urejanja se šteje za razprodano, kadar celotno delo ali drug predmet urejanja v vseh svojih prevodih, različicah in pojavitvah ni na voljo javnosti po običajnih trgovinskih kanalih ter ni mogoče razumno pričakovati, da bo postalo na voljo javnosti.

2.  Delo ali predmet urejanja se šteje za razprodano, kadar celotno delo ali drug predmet urejanja ni na voljo prek običajnih kanalov v nobeni obliki, ki lahko trajno nadomešča delo v zbirki ustanove za varstvo kulturne dediščine. Razprodana dela vključujejo dela, ki so bila v preteklosti komercialno na voljo, in dela, ki nikoli niso bila komercialno na voljo.

Država članica po posvetovanju z imetniki pravic, kolektivnimi organizacijami za upravljanje pravic in ustanovami za varstvo kulturne dediščine zagotovi, da zahteve, ki se uporabljajo za ugotavljanje, ali se dela in drugi predmeti urejanja lahko licencirajo v skladu z odstavkom 1, ne presegajo tistega, kar je potrebno in razumno, ter ne preprečuje možnosti, da se za zbirko kot celoto ugotovi status razprodanega dela, kadar se lahko razumno domneva, da so vsa dela ali drugi predmeti urejanja v zbirki razprodani.

Država članica po posvetovanju z imetniki pravic, kolektivnimi organizacijami za upravljanje pravic in ustanovami za varstvo kulturne dediščine zagotovi, da zahteve, ki se uporabljajo za ugotavljanje, ali so dela in drugi predmeti urejanja razprodani, ne presegajo tistega, kar je potrebno in razumno ter sorazmerno, ter ne preprečuje možnosti, da se za zbirko kot celoto ugotovi status razprodanega dela, kadar se lahko razumno domneva, da so vsa dela ali drugi predmeti urejanja v zbirki razprodani.

Predlog spremembe    59

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  licenci in zlasti njeni uporabi za nezastopane imetnike pravic;

(b)  kakršni koli licenci in zlasti njeni uporabi za nezastopane imetnike pravic;

Predlog spremembe    60

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  možnosti ugovora imetnikov pravic iz točke (c) odstavka 1;

(c)  možnosti ugovora imetnikov pravic iz odstavka 2 in točke (c) odstavka 4;

Predlog spremembe    61

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  so bila dela ali fonogrami prvič objavljeni, oziroma če niso bila, kjer so bila prvič predvajana, razen kinematografskih in avdiovizualnih del;

(a)  je bila večina del ali fonogramov prvič objavljena, oziroma če niso bili, kjer so bili prvič ustvarjeni ali predvajani, razen kinematografskih in avdiovizualnih del;

Predlog spremembe    62

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 4 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  ima sedež ustanova za varstvo kulturne dediščine, kadar države članice ali tretje države po razumnih prizadevanjih ni bilo mogoče določiti v skladu s točkama (a) in (b).

(c)  ima sedež ustanova za varstvo kulturne dediščine, kadar države članice ali tretje države po dokazanih prizadevanjih ni bilo mogoče določiti v skladu s točkama (a) in (b).

Predlog spremembe    63

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za dela ali druge predmete urejanja državljanov tretjih držav, razen kadar se uporabljata točki (a) in (b) odstavka 4.

črtano

Predlog spremembe    64

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Dela ali drugi predmeti urejanja, ki jih zajemajo izdane licence v skladu s členom 7, lahko uporablja ustanova za varstvo kulturne dediščine v skladu z licenčnimi pogoji v vseh državah članicah.

1.  Dela ali drugi predmeti urejanja, ki se uporabljajo v skladu s členom 7, lahko uporabljajo ustanove za varstvo kulturne dediščine v vseh državah članicah.

Predlog spremembe    65

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice zagotovijo, da so informacije, ki omogočajo identifikacijo del ali drugih predmetov urejanja, ki jih zajema licenca, izdana v skladu s členom 7, in informacije o možnosti ugovora imetnikov pravic iz člena 7(1)(c) javno dostopne na enotnem spletnem portalu najmanj šest mesecev, preden so dela ali drugi predmeti urejanja digitalizirani, distribuirani, priobčeni javnosti ali dani na voljo v državah članicah razen tiste, kjer je bila licenca izdana, in sicer za celotno obdobje trajanje licence.

2.  Države članice zagotovijo, da so informacije, ki omogočajo identifikacijo del ali drugih predmetov urejanja, ki se uporabljajo v skladu s členom 7, in informacije o možnosti ugovora imetnikov pravic iz člena 7(2) in člena (4)(c) javno dostopne na enotnem spletnem portalu najmanj šest mesecev, preden so dela ali drugi predmeti urejanja digitalizirani, distribuirani, priobčeni javnosti ali dani na voljo v vseh državah članicah.

Predlog spremembe  66

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo reden dialog med reprezentativnimi organizacijami uporabnikov in imetnikov pravic ter vseh drugih relevantnih organizacij, da bi na ravni posameznega sektorja spodbudile relevantnost in uporabnost mehanizmov licenciranja iz člena 7(1), zagotovile učinkovitost zaščitnih ukrepov za imetnike pravic iz tega poglavja, zlasti glede ukrepov za obveščanje javnosti, in, kadar se uporablja, pripomogle k določitvi zahtev iz drugega pododstavka člena 7(2).

Države članice zagotovijo reden dialog med reprezentativnimi organizacijami uporabnikov in imetnikov pravic ter vseh drugih relevantnih organizacij, da bi na ravni posameznega sektorja spodbudile relevantnost in uporabnost mehanizmov iz člena 7, kar vključuje reševanje težav, če dejavnosti ustanov za varstvo kulturne dediščine v skladu s členoma 7 in 8 niso razumno omogočene, da se zagotovi učinkovitost zaščitnih ukrepov za imetnike pravic iz tega poglavja, zlasti glede ukrepov za obveščanje javnosti, in, kadar se uporablja, pripomore k določitvi zahtev iz drugega pododstavka člena 7(6).

Predlog spremembe    67

Predlog direktive

Naslov IV – poglavje 2 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Določene uporabe zaščitene vsebine s strani spletnih storitev

Določene uporabe zaščitene vsebine v okviru spletnih storitev

Predlog spremembe    68

Predlog direktive

Člen 13 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uporaba zaščitene vsebine s strani ponudnikov storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in dajejo dostop do obsežnih količin del in drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki

Uporaba zaščitene vsebine s strani ponudnikov storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in dajejo dostop do obsežnih količin del in drugih predmetov urejanja

Predlog spremembe    69

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ponudniki storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in javnosti zagotavljajo dostop do obsežnih količin del ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki, v sodelovanju z imetniki pravic sprejmejo ukrepe za zagotovitev izvajanja sporazumov za uporabo njihovih del ali predmetov urejanja, sklenjenih z imetniki pravic, ali za preprečitev razpoložljivosti del ali drugih predmetov urejanja v okviru njihovih storitev, ki so bili ugotovljeni v sodelovanju s ponudniki storitev. Navedeni ukrepi, kot je na primer uporaba učinkovitih tehnologij za prepoznavanje vsebine, so ustrezni in sorazmerni. Ponudniki storitev imetnikom pravic zagotavljajo ustrezne informacije o delovanju in izvajanju ukrepov ter, kadar je to ustrezno, ustrezno poročajo o prepoznavanju in uporabi del in drugih predmetov urejanja.

1.  Če ponudniki storitev informacijske družbe uporabnikom nudijo storitve hrambe vsebin ali javnosti omogočajo dostop do vsebin, pri čemer taka dejavnost ni upravičena do izjem glede odgovornosti iz Direktive 2000/31/ES, sprejmejo ustrezne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev izvajanja licenčnih pogodb, sklenjenih z imetniki pravic. Izvajanje teh sporazumov spoštuje temeljne pravice uporabnikov in ponudnikom storitev informacijske družbe ne nalaga splošne obveznosti, da spremljajo informacije, ki jih prenašajo ali hranijo, kot je določeno v členu 15 Direktive 2000/31/ES.

Predlog spremembe    70

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Da bi se zagotovilo delovanje sporazumov, kot je navedeno v odstavku 1, ponudniki storitev informacijske družbe in imetniki pravic medsebojno sodelujejo. Imetniki pravic morajo ponudnikom storitev informacijske družbe natančno opredeliti dela ali druge predmete urejanja, za katere imajo avtorsko pravico. Ponudniki storitev informacijske družbe imetnike pravic obveščajo o uporabljenih ukrepih in natančnosti njihovega delovanja ter po potrebi redno poročajo o prepoznavanju in uporabi del in drugih predmetov urejanja.

Predlog spremembe    71

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev iz odstavka 1 vzpostavijo mehanizme za pritožbe in odškodnine, ki so na voljo uporabnikom v primeru sporov glede uporabe ukrepov iz odstavka 1.

2.  Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev iz odstavka 1 v sodelovanju z imetniki pravic vzpostavijo mehanizme za pritožbe in odškodnine, ki so na voljo uporabnikom v primeru sporov glede izvajanja licenčnih sporazumov iz odstavka 1.

Predlog spremembe    72

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice zagotovijo, da imajo uporabniki dostop do sodišča ali drugega ustreznega organa, da bi lahko uveljavljali svojo pravico do uporabe v skladu z izjemo ali omejitvami in se pritožijo zaradi omejevalnih ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom 3.

Predlog spremembe    73

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice po potrebi olajšajo sodelovanje med ponudniki storitev informacijske družbe in imetniki pravic v okviru dialoga zainteresiranih strani, da bi se s tem določile najboljše prakse, kot so na primer ustrezne in sorazmerne tehnologije prepoznavanja vsebin, pri čemer se med drugim upošteva narava storitev, razpoložljivost tehnologij in njihova učinkovitost glede na tehnološki razvoj.

3.  Države članice po potrebi olajšajo sodelovanje med ponudniki storitev informacijske družbe iz odstavka 1, predstavniki uporabnikov in imetniki pravic v okviru dialoga deležnikov, da bi se določili primeri dobre prakse za izvajanje odstavka 1. Sprejeti ukrepi morajo biti ustrezni in sorazmerni in med drugim upoštevati vrsto storitev, razpoložljivost tehnologij in njihovo učinkovitosti v skladu s tehnološkim razvojem.

Predlog spremembe    74

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da avtorji in izvajalci redno in ob upoštevanju posebnosti vsakega sektorja prejmejo pravočasne, ustrezne in zadostne informacije o izkoriščanju njihovih del in izvedb od tistih, pri katerih so licencirali svoje pravice ali jih nanje prenesli, zlasti o načinih izkoriščanja, ustvarjenih prihodkih in nadomestilu, ki jim pripada.

1.  Države članice zagotovijo, da avtorji in izvajalci redno in najmanj enkrat letno ter ob upoštevanju posebnosti vsakega sektorja prejmejo v odprti berljivi obliki natančne, pravočasne, ustrezne in zadostne informacije o izkoriščanju in promociji njihovih del in izvedb od tistih, pri katerih so licencirali svoje pravice ali jih nanje prenesli, ter naknadnih prevzemnikov pravic ali pridobiteljev licenc, zlasti o načinih promocije, izkoriščanja, ustvarjenih prihodkih in nadomestilu, ki jim pripada.

Predlog spremembe    75

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Obveznost iz odstavka 1 je sorazmerna in učinkovita ter v vsakem sektorju zagotavlja primerno raven preglednosti. Kadar pa bi bilo upravno breme zaradi obveznosti nesorazmerno glede na prihodke, ustvarjene z izkoriščanjem dela ali izvedbe, lahko države članice obveznost iz odstavka 1 prilagodijo, če ostane učinkovita in zagotavlja ustrezno stopnjo preglednosti.

2.  Obveznost iz odstavka 1 je sorazmerna in učinkovita ter v vsakem sektorju zagotavlja visoko raven preglednosti. Kadar pa bi bilo upravno breme zaradi obveznosti nesorazmerno glede na prihodke, ustvarjene z izkoriščanjem dela ali izvedbe, lahko države članice obveznost iz odstavka 1 prilagodijo, pod pogojem, da je raven nesorazmernosti ustrezno utemeljena in če ostane učinkovita in zagotavlja ustrezno stopnjo preglednosti. Države članice zagotovijo, da se standardni zahtevki in postopki v zvezi s poročanjem za posamezne sektorje oblikujejo v dialogu z deležniki.

Predlog spremembe    76

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice lahko odločijo, da se obveznost iz odstavka 1 ne uporablja, če avtorjev ali izvajalčev prispevek glede na celotno delo ali izvedbo ni znaten.

črtano

Predlog spremembe    77

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da so avtorji in izvajalci upravičeni, da zahtevajo dodatno, primerno nadomestilo od druge strani, s katero so sklenili pogodbo za izkoriščanje pravic, kadar je prvotno dogovorjeno nadomestilo nesorazmerno nizko v primerjavi z naknadnimi relevantnimi prihodki in koristmi, ki izvirajo iz izkoriščanja del ali izvedb.

Države članice zagotovijo, da so avtorji in izvajalci ali predstavniki, ki jih imenujejo, upravičeni, da zahtevajo dodatno, pravično, primerno nadomestilo od druge strani, s katero so sklenili pogodbo za izkoriščanje pravic, ali od njihovih pravnih naslednikov, kadar je prvotno dogovorjeno nadomestilo nesorazmerno nizko v primerjavi z nepričakovanimi naknadnimi relevantnimi prihodki in koristmi, ki izvirajo iz izkoriščanja del ali izvedb.

Predlog spremembe    78

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Določbe iz člena 11 se uporabljajo tudi za medijske publikacije, objavljene pred [datum iz člena 21(1)].

črtano

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Avtorske pravice na enotnem digitalnem trgu

Referenčni dokumenti

COM(2016)0593 – C8-0383/2016 – 2016/0280(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

JURI

6.10.2016

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

6.10.2016

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

19.1.2017

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Catherine Stihler

11.10.2016

Obravnava v odboru

13.3.2017

24.4.2017

 

 

Datum sprejetja

8.6.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

7

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Morten Løkkegaard, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Pascal Arimont, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Kaja Kallas, Julia Reda, Marc Tarabella, Lambert van Nistelrooij, Sabine Verheyen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Peter Jahr, Markus Pieper

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

19

+

PPE

Pascal Arimont, Georges Bach, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Peter Jahr, Antonio López-Istúriz White, Markus Pieper, Jiří Pospíšil, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Lambert van Nistelrooij, Ivan Štefanec

S&D

Lucy Anderson, Nicola Danti, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Marc Tarabella

7

-

ALDE

Dita Charanzová, Kaja Kallas

ECR

Daniel Dalton, Anneleen Van Bossuyt

ENF

Mylène Troszczynski

Verts/ALE

Julia Reda, Igor Šoltes

6

0

ALDE

Morten Løkkegaard

EFDD

Robert Jarosław Iwaszkiewicz

PPE

Sabine Verheyen

S&D

Evelyne Gebhardt, Virginie Rozière, Christel Schaldemose

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (1.8.2017)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu

(COM(2016)0593 – C8-0383/2016 – 2016/0280(COD))

Pripravljavec mnenja: Zdzisław Krasnodębski

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Nove tehnologije omogočajo avtomatizirano računalniško analizo informacij v digitalni obliki, na primer besedil, zvočnega ali slikovnega gradiva ali podatkov, za kar se v splošnem uporablja izraz besedilno in podatkovno rudarjenje. Te tehnologije raziskovalcem omogočajo obdelavo velikih količin informacij, s čimer lahko pridobijo nova znanja in odkrijejo nove trende. Tehnologije za besedilno in podatkovno rudarjenje so razširjene v vseh vejah digitalnega gospodarstva, vendar se v splošnem priznava, da lahko besedilno in podatkovno rudarjenje v splošnem koristi predvsem raziskovalni skupnosti in pri tem spodbuja inovativnost. Vendar se v Uniji raziskovalne organizacije, kot so univerze in raziskovalni inštituti, soočajo s pravno negotovostjo v zvezi s tem, v kolikšni meri lahko izvajajo besedilno in podatkovno rudarjenje po vsebinah. V nekaterih primerih lahko besedilno in podatkovno rudarjenje vključuje dejanja, zaščitena z avtorsko pravico, in/ali podatkovne zbirke, zaščitene s pravico sui generis, zlasti reproduciranje del in drugih predmetov urejanja in/ali pridobivanje izvlečkov vsebine podatkovnih zbirk. Če ni nobene veljavne izjeme ali omejitve, morajo takšna dejanja odobriti imetniki pravic. Kadar se besedilno in podatkovno rudarjenje opravi na podlagi golih dejstev ali podatkov, ki niso zaščiteni z avtorskimi pravicami, odobritev ni potrebna.

(8)  Nove tehnologije omogočajo avtomatizirano računalniško analizo informacij v digitalni obliki, na primer besedil, zvočnega ali slikovnega gradiva ali podatkov, za kar se v splošnem uporablja izraz besedilno in podatkovno rudarjenje. Te tehnologije omogočajo obdelavo velikih količin informacij, s čimer se lahko pridobijo nova znanja in odkrijejo novi trendi. Tehnologije za besedilno in podatkovno rudarjenje so razširjene v vseh vejah digitalnega gospodarstva, vendar se v splošnem priznava, da lahko besedilno in podatkovno rudarjenje v splošnem koristi predvsem raziskovalni skupnosti in pri tem spodbuja inovativnost, trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest. Vendar se v Uniji raziskovalne organizacije, kot so univerze in raziskovalni inštituti, soočajo s pravno negotovostjo v zvezi s tem, v kolikšni meri lahko izvajajo besedilno in podatkovno rudarjenje po vsebinah. V nekaterih primerih lahko besedilno in podatkovno rudarjenje vključuje dejanja, zaščitena z avtorsko pravico, in/ali podatkovne zbirke, zaščitene s pravico sui generis, zlasti reproduciranje del in drugih predmetov urejanja in/ali pridobivanje izvlečkov vsebine podatkovnih zbirk. Če ni nobene veljavne izjeme ali omejitve, morajo takšna dejanja odobriti imetniki pravic. Kadar se besedilno in podatkovno rudarjenje opravi na podlagi golih dejstev ali podatkov, ki niso zaščiteni z avtorskimi pravicami, odobritev ni potrebna.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Pravo Unije že določa nekaj izjem in omejitev, ki zajemajo uporabe za namene znanstvenih raziskav in bi se lahko uporabljale tudi za dejanja v okviru besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Vendar te izjeme in omejitve niso obvezne in niso v celoti prilagojene uporabi tehnologij v okviru znanstvenih raziskav. Poleg tega lahko v primerih, ko imajo raziskovalci zakonit dostop do vsebin, na primer z naročnino na publikacije ali z licenco za odprt dostop, licenčni pogoji izključujejo besedilno in podatkovno rudarjenje. Raziskave se vse pogosteje izvajajo s pomočjo digitalne tehnologije, zato obstaja tveganje, da bi bil ogrožen konkurenčni položaj Unije kot raziskovalnega območja, če ne bodo sprejeti ukrepi za odpravo pravne negotovosti v zvezi z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem.

(9)  Pravo Unije že določa nekaj izjem in omejitev, ki zajemajo uporabe za namene znanstvenih raziskav in bi se lahko uporabljale tudi za dejanja v okviru besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Vendar te izjeme in omejitve niso obvezne in niso v celoti prilagojene uporabi tehnologij v okviru znanstvenih raziskav. Poleg tega lahko v primerih, ko imajo raziskovalci zakonit dostop do vsebin, na primer z naročnino na publikacije ali z licenco za odprt dostop, licenčni pogoji izključujejo besedilno in podatkovno rudarjenje. Raziskave se vse pogosteje izvajajo s pomočjo digitalne tehnologije, zato obstaja tveganje, da bi bil ogrožen konkurenčni položaj Unije kot raziskovalnega območja in vodilnega podatkovnega gospodarstva, če ne bodo sprejeti ukrepi za odpravo pravne negotovosti v zvezi z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  Pravo Unije bi moralo upoštevati, da ima besedilno in podatkovno rudarjenje ogromen potencial, namenjen uporabi v formalnih in neformalnih raziskovalnih okoljih, in bi moralo prepoznati potencial besedilnega in podatkovnega rudarjenja za spodbujanje pomembnih inovacij, rasti in ustvarjanje novih delovnih mest.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  To pravno negotovost bi bilo treba odpraviti z zagotovitvijo obvezne izjeme v zvezi s pravico reproduciranja in pravico do preprečitve pridobivanja izvlečkov iz podatkovnih zbirk. Nova izjema ne bi smela posegati v veljavno obvezno izjemo v zvezi z začasnimi dejanji reproduciranja iz člena 5(1) Direktive 2001/29/ES, ki bi se morala še naprej uporabljati za tehnike besedilnega in podatkovnega rudarjenja, ki ne vključujejo izdelave kopij, ki bi presegale področje uporabe navedene izjeme. Izjemo lahko izkoristijo tudi raziskovalne organizacije ob sklepanju javno-zasebnih partnerstev.

(10)  To pravno negotovost bi bilo treba odpraviti z zagotovitvijo obvezne izjeme v zvezi s pravico reproduciranja in pravico do preprečitve pridobivanja izvlečkov iz podatkovnih zbirk, vključno s surovimi podatki. Nova izjema ne bi smela posegati v veljavno obvezno izjemo v zvezi z začasnimi dejanji reproduciranja iz člena 5(1) Direktive 2001/29/ES, ki bi se morala še naprej uporabljati za tehnike besedilnega in podatkovnega rudarjenja, ki ne vključujejo izdelave kopij, ki bi presegale področje uporabe navedene izjeme. Večina besedilnega in podatkovnega rudarjenja prek odprtega interneta ne vključuje trajnih kopij in se tako bistveno razlikuje od rudarjenja v znanstvenih publikacijah.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Raziskovalne organizacije po vsej Uniji zajemajo širok spekter subjektov, katerih prvotni cilj je opravljanje znanstvenih raziskav ali opravljanje znanstvenih raziskav v kombinaciji z nudenjem izobraževalnih storitev. Zaradi raznolikosti teh subjektov je pomembno, da se sprejme enotno razumevanje, kdo so lahko upravičenci izjeme. Raziskovalnim organizacijam v vseh državah članicah je kljub različnim pravnim oblikam in strukturam v splošnem skupno to, da delujejo bodisi nepridobitno ali v javnem interesu, priznanem s strani države. Takšen javni interes se lahko odraža na primer v javnem financiranju ali v določbah nacionalne zakonodaje ali javnih pogodb. Hkrati pa se organizacije, na katere imajo odločilen vpliv komercialna podjetja, kar jim omogoča, da izvajajo nadzor zaradi strukturnih okoliščin, kot so vloga delničarjev ali članov, in zaradi česar lahko pridobijo prednostni dostop do rezultatov raziskav, ne bi smele šteti za raziskovalne organizacije za namene te direktive.

(11)  Raziskovalne organizacije po vsej Uniji zajemajo širok spekter subjektov, katerih prvotni cilj je opravljanje znanstvenih raziskav ali opravljanje znanstvenih raziskav v kombinaciji z nudenjem izobraževalnih storitev. Zaradi raznolikosti teh subjektov je pomembno, da se sprejme enotno razumevanje, kdo so lahko upravičenci izjeme. Raziskovalnim organizacijam v vseh državah članicah je kljub različnim pravnim oblikam in strukturam v splošnem skupno to, da delujejo bodisi nepridobitno ali v javnem interesu, priznanem s strani države. Takšen javni interes se lahko odraža na primer v javnem financiranju ali v določbah nacionalne zakonodaje ali javnih pogodb. Hkrati pa se organizacije, na katere imajo odločilen vpliv komercialna podjetja, kar jim omogoča, da izvajajo nadzor zaradi strukturnih okoliščin, kot so vloga delničarjev ali članov, in zaradi česar lahko pridobijo prednostni dostop do rezultatov raziskav, ne bi smele šteti za raziskovalne organizacije za namene te direktive. Raziskovalne organizacije bi morale vključevati univerze, tudi univerzitetne podjetniške inkubatorje, in raziskovalne inštitute.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Glede na potencialno visoko število zahtevkov za dostop do njihovih del in drugih predmetov urejanja ter prenašanja le-teh bi bilo treba imetnikom pravic omogočiti sprejetje ukrepov, kadar obstaja tveganje za varnost in celovitost sistema ali podatkovne zbirke, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Ti ukrepi ne bi smeli presegati tistega, kar je potrebno za zagotovitev varnosti in celovitosti sistema, in ne bi smeli ogroziti učinkovite uporabe izjeme.

(12)  Glede na potencialno visoko število zahtevkov za dostop do njihovih del in drugih predmetov urejanja ter prenašanja le-teh bi bilo treba imetnikom pravic omogočiti sprejetje ukrepov, kadar obstaja tveganje za varnost in celovitost sistema ali podatkovne zbirke, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Ti ukrepi ne bi smeli presegati tistega, kar je potrebno za zagotovitev varnosti in celovitosti sistema, in ne bi smeli ogroziti učinkovite uporabe izjeme. Ukrepi ne bi smeli preprečiti ali izključiti možnosti za razvoj orodij za besedilno in podatkovno rudarjenje, ki so drugačni od tistih, ki jih ponuja imetnik pravic, pod pogojem, da se zavarujeta varnost in celovitost omrežij in podatkovnih zbirk.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Imetnikom pravic ni treba zagotoviti nadomestila za uporabe, zajete z izjemo v zvezi z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem, uvedeno s to direktivo, ker bi morala biti z vidika narave in področja uporabe te izjeme škoda minimalna.

(13)  Imetnikom pravic ni treba zagotoviti nadomestila za uporabe, zajete z izjemo v zvezi z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem, uvedeno s to direktivo, saj ne bi bilo nerazumnih posegov v interese imetnikov pravic. Uporaba, ki sodi v besedilno in podatkovno rudarjenje, tudi ne bi bila v nasprotju z običajnim izkoriščanjem del na način, ki zahteva ločeno nadomestilo.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Člen 5(3)(a) Direktive 2001/29/ES državam članicam omogoča, da uvedejo izjemo od ali omejitev pravice reproduciranja, priobčitve javnosti in dajanja na voljo javnosti, katerih edini namen je, med drugim, podajanje ilustracij pri poučevanju. Poleg tega člen 6(2)(b) in člen 9(b) Direktive 96/9/ES dovoljujeta uporabo podatkovne zbirke in pridobivanje izvlečkov ali ponovno uporabo bistvenega dela njene vsebine za namen ilustracij pri poučevanju. Področje uporabe teh izjem ali omejitev pri digitalnih uporabah ni jasno določeno. Poleg tega ni povsem jasno, ali naj bi se te izjeme ali omejitve uporabljale tudi pri poučevanju preko spleta in s tem na daljavo. Prav tako v obstoječem okviru ni določb o čezmejnem učinku. Ta situacija bi lahko ovirala razvoj digitalno podprtih dejavnosti poučevanja in učenja na daljavo. Zato je potrebna uvedba nove obvezne izjeme ali omejitve, s katero bi se izobraževalnim ustanovam zagotovila popolna pravna varnost glede uporabe del ali drugih predmetov urejanja pri digitaliziranih dejavnostih poučevanja, vključno s spletnim in čezmejnim poučevanjem.

(14)  Člen 5(3)(a) Direktive 2001/29/ES državam članicam omogoča, da uvedejo izjemo od ali omejitev pravice reproduciranja, priobčitve javnosti in dajanja na voljo javnosti, katerih namen je podajanje ilustracij pri poučevanju ali znanstvenih raziskavah. Poleg tega člen 6(2)(b) in člen 9(b) Direktive 96/9/ES dovoljujeta uporabo podatkovne zbirke in pridobivanje izvlečkov ali ponovno uporabo bistvenega dela njene vsebine za namen ilustracij pri poučevanju. Ne le, da se v posameznih državah članicah različno uporabljajo, tudi področje uporabe teh izjem ali omejitev pri digitalnih uporabah ni jasno določeno. Poleg tega ni povsem jasno, ali naj bi se te izjeme ali omejitve uporabljale tudi pri poučevanju preko spleta in s tem na daljavo. Prav tako v obstoječem okviru ni določb o čezmejnem učinku. Ta situacija bi lahko ovirala razvoj digitalno podprtih dejavnosti poučevanja in učenja na daljavo. Zato je potrebna uvedba nove obvezne izjeme ali omejitve, s katero bi se izobraževalnim ustanovam zagotovila popolna pravna varnost glede uporabe del ali drugih predmetov urejanja pri vseh dejavnostih poučevanja, vključno s spletnim in čezmejnim poučevanjem.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Učenje na daljavo in čezmejni izobraževalni programi se razvijajo predvsem na visokošolski ravni, digitalna orodja in viri pa se vse pogosteje uporabljajo na vseh ravneh izobraževanja, zlasti z namenom izboljšanja in oplemenitenja učne izkušnje. Izjema ali omejitev iz te direktive bi zato morala koristiti vsem osnovnošolskim, srednješolskim, poklicnim in visokošolskim izobraževalnim ustanovam pri izobraževalnih dejavnostih, ki jih izvajajo v nekomercialne namene. Organizacijska struktura in način financiranja izobraževalne ustanove nista odločilna dejavnika pri določanju, ali je dejavnost komercialne narave ali ne.

(15)  Učenje na daljavo in čezmejni izobraževalni programi se razvijajo predvsem na visokošolski ravni, digitalna orodja in viri pa se vse pogosteje uporabljajo na vseh ravneh izobraževanja, zlasti z namenom izboljšanja in oplemenitenja učne izkušnje. Izjema ali omejitev iz te direktive bi zato morala koristiti vsem osnovnošolskim, srednješolskim, poklicnim in visokošolskim izobraževalnim ustanovam ter certificiranim izobraževalnim ustanovam, ki jih priznavajo države članice, ustanovam za varstvo kulturne dediščine in raziskovalnim organizacijam pri izobraževalnih dejavnostih, ki jih izvajajo v nekomercialne namene. Organizacijska struktura in način financiranja izobraževalne ustanove nista odločilna dejavnika pri določanju, ali je dejavnost komercialne narave ali ne.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Izjema ali omejitev bi morala zajemati digitalne uporabe del in drugih predmetov urejanja, kot je na primer uporaba delov ali izvlečkov iz del v podporo, oplemenitenje ali dopolnitev poučevanja, vključno s povezanimi učnimi dejavnostmi. Uporaba del ali drugih predmetov urejanja, zajeta v izjemi ali omejitvi, bi morala biti omejena na dejavnost poučevanja in učne dejavnosti, za izvajanje katerih so odgovorne izobraževalne ustanove, vključno s preverjanji znanja, ter na tisto, kar je potrebno za doseganje cilja teh dejavnosti. Izjema ali omejitev bi morala zajemati tako uporabo z digitalnimi pripomočki v učilnici kot tudi spletne uporabe preko varne elektronske mreže izobraževalne ustanove, do katere bi moral biti dostop zaščiten, po možnosti z avtentikacijskimi postopki. Izjema ali omejitev bi se morala razumeti kot izpolnjevanje specifičnih potreb invalidnih oseb po dostopnosti v kontekstu ilustracij pri poučevanju.

(16)  Izjema ali omejitev bi morala zajemati vse uporabe del in drugih predmetov urejanja, kot je na primer uporaba delov ali izvlečkov iz del v podporo, oplemenitenje ali dopolnitev poučevanja, vključno s povezanimi učnimi dejavnostmi. Uporaba del ali drugih predmetov urejanja, zajeta v izjemi ali omejitvi, bi morala biti omejena na dejavnost poučevanja in učne dejavnosti, za izvajanje katerih so odgovorne ustanove, ki opravljajo izobraževalne dejavnosti, vključno s preverjanji znanja, ter na tisto, kar je potrebno za doseganje cilja teh dejavnosti. Izjema ali omejitev bi morala zajemati tako uporabo z digitalnimi pripomočki v učilnici kot tudi spletne uporabe preko varne elektronske mreže izobraževalne ustanove, do katere bi moral biti dostop zaščiten, po možnosti z avtentikacijskimi postopki. Izjema ali omejitev bi se morala razumeti kot izpolnjevanje specifičnih potreb invalidnih oseb po dostopnosti v kontekstu ilustracij pri poučevanju.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Dejanje ohranjanja lahko zahteva reprodukcijo dela ali drugega predmeta urejanja v zbirki ustanove za varstvo kulturne dediščine in torej dovoljenje ustreznega imetnika pravic. Ustanove za varstvo kulturne dediščine se ukvarjajo z ohranjanjem svojih zbirk za prihodnje rodove. Digitalne tehnologije ponujajo nove načine za ohranjanje kulturne dediščine v navedenih zbirkah, ustvarjajo pa tudi nove izzive. Glede na te nove izzive je treba prilagoditi obstoječi pravni okvir z določitvijo obvezne izjeme od pravice reproduciranja, da se omogočijo navedena dejanja ohranjanja.

(18)  Dejanje ohranjanja lahko zahteva reprodukcijo dela ali drugega predmeta urejanja v zbirki ustanove za varstvo kulturne dediščine, raziskovalne organizacije in izobraževalne ustanove in torej dovoljenje ustreznega imetnika pravic. Tovrstne ustanove se ukvarjajo z ohranjanjem svojih zbirk za prihodnje rodove. Digitalne tehnologije ponujajo nove načine za ohranjanje kulturne dediščine v navedenih zbirkah, ustvarjajo pa tudi nove izzive. Glede na te nove izzive je treba prilagoditi obstoječi pravni okvir z določitvijo obvezne izjeme od pravice reproduciranja, da se omogočijo navedena dejanja ohranjanja.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Različni pristopi ustanov za varstvo kulturne dediščine v državah članicah glede dejanj ohranjanja kulturne dediščine ovirajo čezmejno sodelovanje in izmenjavo sredstev za ohranjanje ustanov za varstvo kulturne dediščine na notranjem trgu, kar povzroča neučinkovito uporabo virov.

(19)  Različni pristopi ustanov za varstvo kulturne dediščine, raziskovalnih organizacij in izobraževalnih ustanov v državah članicah glede dejanj ohranjanja kulturne dediščine ovirajo čezmejno sodelovanje in izmenjavo sredstev za ohranjanje na notranjem trgu, kar povzroča neučinkovito uporabo virov. Države članice bi morale omogočiti čezmejno izmenjavo najboljših praks, novih tehnologij in tehnik ohranjanja.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Države članice bi zato morale zagotoviti izjemo, s katero bi ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovolile trajno reproduciranje del in drugih predmetov urejanja v svojih zbirkah za namene ohranjanja, na primer za reševanje tehnološke zastarelosti ali razkroja prvotnih nosilcev. Takšna izjema bi morala omogočiti izdelavo izvodov z ustreznim orodjem, sredstvom ali tehnologijo za ohranjanje v zahtevanem številu in kadar koli v življenjskem ciklu dela ali drugega predmeta urejanja v zahtevanem obsegu izključno za izdelavo izvoda za namene ohranjanja.

(20)  Države članice bi zato morale zagotoviti izjemo, s katero bi ustanovam za varstvo kulturne dediščine, raziskovalnim organizacijam in izobraževalnim ustanovam dovolile trajno reproduciranje del in drugih predmetov urejanja v svojih zbirkah za namene ohranjanja, na primer za reševanje tehnološke zastarelosti ali razkroja prvotnih nosilcev. Tem ustanovam bi bilo treba omogočiti tudi izdelavo reprodukcij za notranje organizacijske namene, med drugim za zavarovanje, prenos avtorskih pravic in posojila. Takšna izjema bi morala omogočiti izdelavo izvodov z ustreznim orodjem, sredstvom ali tehnologijo za ohranjanje v zahtevanem številu in kadar koli v življenjskem ciklu dela ali drugega predmeta urejanja v zahtevanem obsegu za izdelavo izvoda za tako reprodukcijo. Reprodukcijske dejavnosti se lahko izvajajo v partnerstvu z drugimi ustanovami s sedežem v državah članicah.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Za namene te direktive bi se moralo šteti, da so dela in drugi predmeti urejanja trajno v zbirki ustanove za kulturno dediščino, kadar so izvodi v lasti ali trajni hrambi ustanove za varstvo kulturne dediščine, na primer kot posledica prenosa lastništva ali licenčnih sporazumov.

(21)  Za namene te direktive bi se moralo šteti, da so dela in drugi predmeti urejanja trajno v zbirki ustanove za kulturno dediščino, raziskovalne organizacije ali izobraževalne ustanove, kadar so izvodi v lasti, dolgoročno posojeni ali v trajni hrambi subjekta, vključno s primeri prenosa lastništva ali licenčnih sporazumov.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Države članice bi morale v skladu s svojimi pravnimi običaji, praksami ali okoliščinami v okviru iz te direktive imeti prožnost pri izbiranju posebne vrste mehanizma, ki omogoča razširitev licenc za razprodana dela na pravice imetnikov pravic, ki jih ne zastopa organizacija za kolektivno upravljanje. Taki mehanizmi lahko vključujejo razširjeno kolektivno licenciranje in domneve glede zastopanja.

(23)  Države članice bi morale v skladu s svojimi pravnimi običaji, praksami ali okoliščinami v okviru iz te direktive imeti prožnost pri izbiranju posebne vrste mehanizma, ki omogoča razširitev licenc za razprodana dela na pravice imetnikov pravic, ki jih bodisi ne zastopa ali jih neustrezno zastopa organizacija za kolektivno upravljanje. Taki mehanizmi lahko vključujejo razširjeno kolektivno licenciranje in domneve glede zastopanja.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Ob upoštevanju raznolikosti del in drugih predmetov urejanja v zbirkah ustanov za kulturno dediščino , ki se nahajajo v zbirkah institucij, je pomembno, da se mehanizmi licenciranja, ki jih uvaja ta direktiva, so na voljo in jih je mogoče uporabiti v praksi za različne vrste del in druge predmete urejanja, vključno s fotografijami, zvočnimi posnetki in avdiovizualnimi deli. Da bi se odrazile posebnosti različnih kategorij del in drugih predmetov urejanja v zvezi z načini objave in distribucije ter olajšala uporabnost navedenih mehanizmov, bi države članice morda morale uvesti posebne zahteve in postopke za praktično uporabo navedenih mehanizmov licenciranja. Primerno je, da se države članice pri tem posvetujejo z imetniki pravic, uporabniki in organizacijami za kolektivno upravljanje.

(25)  Ob upoštevanju raznolikosti del in drugih predmetov urejanja v zbirkah ustanov za kulturno dediščino , ki se nahajajo v zbirkah institucij, je pomembno, da se mehanizmi licenciranja, ki jih uvaja ta direktiva, so na voljo in jih je mogoče uporabiti v praksi za različne vrste del in druge predmete urejanja, vključno s fotografijami, zvočnimi posnetki in avdiovizualnimi deli. Da bi se odrazile posebnosti različnih kategorij del in drugih predmetov urejanja v zvezi z načini objave in distribucije ter olajšala uporabnost navedenih mehanizmov, bi države članice morda morale uvesti posebne zahteve in postopke za praktično uporabo navedenih mehanizmov licenciranja. Primerno je, da se države članice pri tem posvetujejo z imetniki pravic, kulturnimi ustanovami, uporabniki in organizacijami za kolektivno upravljanje.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)  Za namene te direktive je treba opredeliti pojem tiskane publikacije tako, da zajema le medijske publikacije, ki jih objavi ponudnik storitve, ki se občasno ali redno posodabljajo v vseh medijih za obveščanje ali zabavo. Take publikacije bi na primer vključevale dnevne časopise, tedenske ali mesečne revije splošnega ali posebnega interesa in spletne strani z aktualno-informativnimi vsebinami. Periodičnih publikacije, ki se objavijo v znanstvene ali akademske namene, na primer znanstvene revije, ne bi smela zajemati zaščita, ki se prizna medijskih publikacijam na podlagi te direktive. Ta zaščita ne zajema dejanj v zvezi z vstavljanjem hiperpovezav, ki ne predstavljajo priobčitve javnosti.

(33)  Za namene te direktive je treba opredeliti pojem tiskane publikacije tako, da zajema le medijske publikacije, ki jih objavi ponudnik storitve, ki se občasno ali redno posodabljajo v vseh medijih za obveščanje ali zabavo. Take publikacije bi na primer vključevale dnevne časopise, tedenske ali mesečne revije splošnega ali posebnega interesa in spletne strani z aktualno-informativnimi vsebinami. Periodičnih publikacije, ki se objavijo v znanstvene ali akademske namene, na primer znanstvene revije, bi prav tako morala zajemati zaščita, ki se prizna medijskim publikacijam na podlagi te direktive. Ta zaščita ne zajema dejanj v zvezi z vstavljanjem hiperpovezav, ki ne predstavljajo priobčitve javnosti.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 33 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(33a)  Pravica za medijske hiše ne bi smela posegati v pravice posameznikov do reproduciranja, priobčitve javnosti in dajanja na voljo javnosti povezav ali izvlečkov medijskih publikacij za zasebno uporabo in za nepridobitne nekomercialne namene.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Pravice, ki se s to direktivo dajejo založnikom medijskih publikacij, bi morale imeti enako področje uporabe kakor pravice do reproduciranja in dajanja na voljo javnosti, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, kar zadeva digitalno uporabo. Zanje bi morale veljati tudi enake določbe o izjemah in omejitvah kot za tiste, ki se uporabljajo za pravice, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, vključno z izjemo za namene citiranja, kot je kritika ali ocena, določena v členu 5(3)(d) navedene direktive.

(34)  Pravice, ki se s to direktivo dajejo založnikom medijskih publikacij, bi morale imeti enako področje uporabe kakor pravice do reproduciranja in dajanja na voljo javnosti, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES. Zanje bi morale veljati tudi enake določbe o izjemah in omejitvah kot za tiste, ki se uporabljajo za pravice, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, vključno z izjemo za namene citiranja, kot je kritika ali ocena, določena v členu 5(3)(d) navedene direktive. Zaščita, ki je v skladu s to direktivo zagotovljena medijskim publikacijam, bi se morala veljati tudi v primerih, ko vsebine na primer samodejno ustvarijo združevalniki virov.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Zaščita, ki je s to direktivo zagotovljena založnikom medijskih publikacij, ne bi smela vplivati na pravice avtorjev in drugih imetnikov pravic v delih in drugih predmetih urejanja, ki so zajete v njih, vključno glede obsega, v katerem lahko avtorji in drugi imetniki pravic izkoriščajo svoja dela ali druge predmete urejanja neodvisno od medijske publikacije, katere del so. Zato založnikom medijskih publikacij ne bi smelo biti omogočeno, da prekličejo zaščito, ki jih je bila priznana, napram avtorjem in drugim imetnikom pravic. To ne posega v pogodbene ureditve, sklenjene med založniki medijskih publikacij na eni strani in avtorji ter drugimi imetniki pravic na drugi strani.

(35)  Zaščita, ki je s to direktivo zagotovljena založnikom medijskih publikacij, ne bi smela vplivati na pravice avtorjev in drugih imetnikov pravic v delih in drugih predmetih urejanja, ki so zajete v njih, vključno glede obsega, v katerem lahko avtorji in drugi imetniki pravic izkoriščajo svoja dela ali druge predmete urejanja neodvisno od medijske publikacije, katere del so. Zato založnikom medijskih publikacij ne bi smelo biti omogočeno, da prekličejo zaščito, ki jih je bila priznana, napram avtorjem in drugim imetnikom pravic. To ne posega v pogodbene ureditve, sklenjene med založniki medijskih publikacij na eni strani in avtorji ter drugimi imetniki pravic na drugi strani. Države članice bi morale zagotoviti, da se pošten del plačila, ki izvira iz uporabe pravic medijskih hiš, dodeli novinarjem, avtorjem in drugim imetnikom pravic.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 36 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(36a)  Kulturni in ustvarjalni sektor ima ključno vlogo pri ponovni industrializaciji Evrope, je gonilna sila rasti ter ima strateški položaj, da spodbudi inovativne učinke prelivanja v druge panoge. Polega tega je ta sektor gonilo inovacij in razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije v Evropi. Kulturni in ustvarjalni sektor v Evropi zagotavlja več kot 12 milijonov delovnih mest s polnim delovnim časom, kar je 7,5 % delovne sile EU, pri čemer ustvarja dodano vrednost k BDP v višini približno 509 milijard EUR (5,3 % skupne bruto dodane vrednosti EU). Varstvo avtorskih in sorodnih pravic je jedro dodane vrednosti kulturnega in ustvarjalnega sektorja.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  V zadnjih letih je postalo delovanje trga s spletno vsebino kompleksnejše. Spletne storitve, ki omogočajo dostop do avtorsko zaščitenih vsebin, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ne da bi se obrnili na imetnike pravic, so se razširile in postale glavni viri spletnega dostopa do vsebin. To vpliva na možnosti imetnikov pravic, da ugotovijo, ali in pod katerimi pogoji se uporabljajo njihovo delo ali drugi predmeti urejanja, ter kakšne so njihove možnosti, da bodo zanje dobili ustrezno nadomestilo.

(37)  V zadnjih letih je postalo delovanje trga s spletno vsebino kompleksnejše. Spletne storitve, ki omogočajo dostop do avtorsko zaščitenih vsebin, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ne da bi se obrnili na imetnike pravic, so se razširile in postale glavni viri spletnega dostopa do vsebin. To vpliva na možnosti imetnikov pravic, da ugotovijo, ali in pod katerimi pogoji se uporabljajo njihovo delo ali drugi predmeti urejanja, ter kakšne so njihove možnosti, da bodo zanje dobili ustrezno nadomestilo. Čeprav je potrošnja ustvarjalne vsebine večja kot kdaj koli prej, zlasti pri storitvah, kot so platforme za vsebino, ki jo naložijo uporabniki, in storitvah zbiranja vsebine, se prihodki ustvarjalnega sektorja na podlagi tega povečanja potrošnje niso ustrezno povečali. Kot eden od glavnih razlogov se navaja prenos vrednosti, ki se je pojavil zaradi nejasnosti v zvezi s statusom teh spletnih storitev v okviru zakonodaje o avtorskih pravicah in elektronskem poslovanju. Oblikoval se je nepravičen trg, ki ogroža razvoj enotnega digitalnega trga in glavnih udeležencev na tem trgu: kulturnega in ustvarjalnega sektorja.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 37 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(37a)  Digitalne platforme so sredstvo za zagotavljanje širšega dostopa do kulturnih in ustvarjalnih del, kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju pa ponujajo odlične priložnosti za razvoj novih poslovnih modelov. Zato bi bilo treba razmisliti, kako bi ta postopek lahko deloval z večjo pravno varnostjo in spoštovanjem imetnikov pravic. Zato je izredno pomembno, da se zagotovijo preglednost in enaki konkurenčni pogoji. Varstvo imetnikov avtorskih pravic v okviru avtorskih pravic in intelektualne lastnine je nujno, da se prizna vrednosti in spodbujajo inovacije, ustvarjalnost, naložbe in ustvarjanje vsebin.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Člen 38 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če izvajalci storitev informacijske družbe hranijo avtorsko zaščitena dela ali druge predmete urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, s tem pa njihova dejavnost presega zgolj zagotavljanje fizičnih zmogljivosti in gre pri njej za priobčitev javnosti, so dolžni skleniti licenčne sporazume z imetniki pravic, če niso upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta34.

Če izvajalci storitev informacijske družbe hranijo avtorsko zaščitena dela ali druge predmete urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, s tem pa njihova dejavnost presega zgolj zagotavljanje fizičnih zmogljivosti in gre pri njej za priobčitev javnosti in reprodukcijo, so dolžni skleniti licenčne sporazume z imetniki pravic, če niso upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta34.

__________________

__________________

34 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

34 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Člen 38 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Glede na člen 14 je treba preveriti, ali ima ponudnik storitev dejavno vlogo, tudi z optimizacijo predstavitve naloženih del ali predmetov urejanja ali njihove promocije, ne glede na naravo sredstev, ki jih v ta namen uporablja.

Glede na člen 14 je treba preveriti, ali ima ponudnik storitev dejavno vlogo, tudi z optimizacijo predstavitve naloženih del ali predmetov urejanja ali njihove promocije, ne glede na naravo sredstev, ki jih v ta namen uporablja. Ponudnik storitev informacijske družbe mora pridobiti licenco za avtorsko zaščiteno vsebino, ne glede na to, ali je za to vsebino uredniško odgovoren. Licence, ki jih ponudniki storitev informacijske družbe pridobijo od imetnikov pravic, se morajo obravnavati, kot da zajemajo vso vsebino, ki jo ustvarijo njihovi uporabniki, tudi tisti, ki nimajo komercialnih namenov. S tem se bo zagotovila pravna varnost za posamezne uporabnike teh storitev, hkrati pa pojasnila odgovornost platform.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Člen 38 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Da bi kakršen koli licenčni dogovor lahko deloval, bi morali ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo velike količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, sprejeti primerne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev zaščite del ali drugih predmetov urejanja, kot je uporaba učinkovitih tehnologij. Ta obveznost bi morala veljati tudi, če so ponudniki storitev informacijske družbe upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES.

Da bi kakršen koli licenčni dogovor lahko deloval, bi morali ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo znatne količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, sprejeti primerne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev zaščite del ali drugih predmetov urejanja. Ta obveznost bi morala veljati tudi, če so ponudniki storitev informacijske družbe upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Sodelovanje med izvajalci storitev informacijske družbe, ki hranijo velike količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, in imetniki pravic, je bistvenega pomena za delovanje tehnologij, kot so tehnologije za prepoznavanje vsebine. V takih primerih bi morali imetniki pravic zagotoviti potrebne podatke, s katerimi bi omogočili, da storitve prepoznajo njihovo vsebino, storitve pa bi morale biti pregledne za imetnike pravic glede uporabljenih tehnologij, da bi bila omogočena ocena njihove ustreznosti. Storitve bi morale imetnikom pravic zagotoviti predvsem informacije o vrsti uporabljene tehnologije, načinu njenega upravljanja in stopnji njihove uspešnosti pri prepoznavanju vsebin imetnikov pravic. Te tehnologije bi morale imetnikom pravic omogočati tudi, da od ponudnikov storitev informacijske družbe pridobijo informacije o uporabi njihovih vsebin, za katere velja dogovor.

(39)  Sodelovanje med izvajalci storitev informacijske družbe, ki hranijo znatne količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, in imetniki pravic, je bistvenega pomena za učinkovito izvrševanje teh ukrepov. V takih primerih bi morali imetniki pravic zagotoviti potrebne podatke, s katerimi bi omogočili, da storitve prepoznajo njihovo vsebino, storitve pa bi morale biti pregledne za imetnike pravic glede uporabljenih ukrepov, da bi bila omogočena ocena njihove ustreznosti. Storitve bi morale imetnikom pravic zagotoviti predvsem informacije o vrsti uporabljenih ukrepov, načinu njihovega upravljanja in stopnji njihove uspešnosti pri prepoznavanju vsebin imetnikov pravic. Ti ukrepi bi morali imetnikom pravic omogočati tudi, da od ponudnikov storitev informacijske družbe pridobijo informacije o uporabi njihovih vsebin, za katere velja dogovor. Vendar pa bi bilo treba določiti tudi ustrezna varovala, da se zagotovi, da izvajani ukrepi ne kršijo temeljnih pravic uporabnikov, namreč njihove pravice do varstva osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES, Direktivo 2001/58/ES in Uredbo (EU) št. 2016/679 ter njihove pravice do sprejemanja in širjenja informacij, zlasti možnosti, da so deležni izjeme ali omejitve avtorskih pravic.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  Nekateri imetniki pravic, kot so avtorji in izvajalci, informacije potrebujejo za oceno gospodarske vrednosti svojih pravic, ki so harmonizirane s pravom Unije. To še posebej velja, če taki imetniki pravic podeljujejo licenco ali prenos pravic v zameno za nadomestilo. Avtorji in izvajalci so pri podeljevanju licenc ali prenosu svojih pravic navadno v podrejenem pogodbenem položaju, zato potrebujejo informacije, da bi lahko ocenili nadaljnjo gospodarsko vrednost svojih pravic v primerjavi z nadomestilom, ki so ga prejeli za licenco ali prenos teh pravic, vendar pogosto naletijo na pomanjkljivo preglednost. Deljenje ustreznih informacij s strani nasprotnih pogodbenih strank ali njihovih pravnih naslednikov je zato pomembno za preglednost in uravnoteženost sistema, ki ureja nadomestilo za avtorje in izvajalce.

(40)  Nekateri imetniki pravic, kot so avtorji in izvajalci, informacije potrebujejo za oceno gospodarske vrednosti svojih pravic, ki so harmonizirane s pravom Unije. To še posebej velja, če taki imetniki pravic podeljujejo licenco ali prenos pravic v zameno za nadomestilo. Avtorji in izvajalci so pri podeljevanju licenc ali prenosu svojih pravic v podrejenem pogodbenem položaju, zato potrebujejo informacije, da bi lahko ocenili nadaljnjo gospodarsko vrednost svojih pravic v primerjavi z nadomestilom, ki so ga prejeli za licenco ali prenos teh pravic, vendar pogosto naletijo na pomanjkljivo preglednost. Deljenje ustreznih informacij s strani nasprotnih pogodbenih strank in subjektov, na katere se naknadno prenesejo pravice, oziroma pridobiteljev licence ter njihovih pravnih naslednikov je zato pomembno za preglednost in uravnoteženost sistema, ki ureja nadomestilo za avtorje in izvajalce. Obveznosti poročanja in preglednosti bi morali za delo veljati v vseh oblikah izkoriščanja in tudi v tujini.

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Pri uporabi obveznosti glede preglednosti bi bilo treba upoštevati posebnosti različnih vsebinskih sektorjev in pravic avtorjev in izvajalcev v vsakem sektorju. Države članice bi se morale posvetovati z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, saj bi to pripomoglo k določitvi posebnih zahtev za posamezne sektorje. Kot možnost za dosego dogovora med zadevnimi zainteresiranimi stranmi glede preglednosti bi bilo treba preučiti kolektivna pogajanja. Da bi sedanje prakse poročanja lahko prilagodili obveznostim glede preglednosti, bi bilo treba določiti prehodno obdobje. Ni treba, da bi se obveznosti glede preglednosti uporabljale za dogovore, sklenjene med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic, saj zanje že veljajo obveznosti glede preglednosti v skladu z Direktivo 2014/26/EU.

(41)  Pri uporabi obveznosti glede preglednosti bi bilo treba upoštevati posebnosti različnih vsebinskih sektorjev in pravic avtorjev in izvajalcev v vsakem sektorju. Države članice bi se morale posvetovati z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, saj bi to pripomoglo k določitvi posebnih zahtev za posamezne sektorje ter standardnih zahtev in postopkov v zvezi s poročanjem. Kot možnost za dosego dogovora med zadevnimi zainteresiranimi stranmi glede preglednosti bi bilo treba preučiti kolektivna pogajanja. Da bi sedanje prakse poročanja lahko prilagodili obveznostim glede preglednosti, bi bilo treba določiti prehodno obdobje. Ni treba, da bi se obveznosti glede preglednosti uporabljale za dogovore, sklenjene med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic, saj zanje že veljajo obveznosti glede preglednosti v skladu z Direktivo 2014/26/EU, če so države članice omenjeno direktivo prenesle in sprejele vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile učinkovito in pravično upravljanje vseh organizacij za kolektivno upravljanje pravic. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da organizacije za kolektivno upravljanje ravnajo v najboljšem interesu imetnikov pravic ter zagotavljajo natančno in redno distribucijo plačil, prav tako pa da enkrat letno sestavijo javno poročilo preglednosti, v skladu z Direktivo 2014/26/EU.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46)  Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov na podlagi te direktive bi se morale spoštovati temeljne pravice, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, taka obdelava pa mora biti v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta35 ter Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta36.

(46)  Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov na podlagi te direktive bi se morale spoštovati temeljne pravice, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, taka obdelava pa mora biti v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta35 ter Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta36. V prihodnosti bo treba spoštovati določbe splošne uredbe EU o varstvu podatkov, vključno s „pravico biti pozabljen“.

_________________

_________________

35 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31). Ta direktiva se razveljavi z učinkom od 25. maja 2018 in se nadomesti z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

35 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31). Ta direktiva se razveljavi z učinkom od 25. maja 2018 in se nadomesti z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

36 Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), (UL L 201, 31.7.2002, str. 37), po spremembi z direktivama 2006/24/ES in 2009/136/ES imenovana „direktiva o e-zasebnosti“.

36 Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), (UL L 201, 31.7.2002, str. 37), po spremembi z direktivama 2006/24/ES in 2009/136/ES imenovana „direktiva o e-zasebnosti“.

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Uvodna izjava 46 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(46a)  Poudariti je treba, kako pomembna je anonimnost pri obdelavi osebnih podatkov v komercialne namene. Poleg tega je treba spodbuditi privzeto možnost neizmenjave osebnih podatkov pri uporabi vmesnikov spletnih platform.

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  „raziskovalna organizacija“ pomeni univerzo, raziskovalno ustanovo ali drugo organizacijo, katere glavni cilj je izvajati znanstvene raziskave ali izvajati znanstvene raziskave ter opravljati izobraževalne storitve:

1.  „raziskovalna organizacija“ pomeni univerzo, vključno z univerzitetnimi podjetniškimi inkubatorji, raziskovalno ustanovo ali drugo organizacijo, katere glavni cilj je izvajati znanstvene raziskave ali izvajati znanstvene raziskave ter opravljati izobraževalne storitve:

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  „zagonsko podjetje“ je za namene te direktive vsako podjetje z manj kot 10 zaposlenimi in letnim prometom ali bilanco stanja manj kot 2 milijona EUR, ki je bilo ustanovljeno največ tri leta, preden je bilo upravičeno do izjeme iz člena 3(1)

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  „zakoniti dostop“ pomeni dostop do zakonito pridobljene vsebine

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Člen 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 3

Člen 3

Tekstovno in podatkovno rudarjenje

Tekstovno in podatkovno rudarjenje

1.  Države članice določijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES in člena 11(1) te direktive za reprodukcije in pridobivanje izvlečkov vsebine, ki jih opravijo raziskovalne organizacije, da bi izvajale besedilno in podatkovno rudarjenje na delih ali drugih predmetih urejanja, do katerih imajo zakonit dostop za namene znanstvenega raziskovanja.

1.  Države članice določijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES in člena 11(1) te direktive za reprodukcije in pridobivanje izvlečkov vsebine, ki jih opravijo raziskovalne organizacije, neprofitne organizacije in zagonska podjetja, da bi izvajali besedilno in podatkovno rudarjenje na delih ali drugih predmetih urejanja, do katerih imajo zakonit dostop, ki je bil pridobljen za namene znanstvenega raziskovanja.

2.  Vsako pogodbeno določilo, ki nasprotuje izjemi iz odstavka 1, je neizvršljivo.

2.  Vsako pogodbeno določilo, ki nasprotuje izjemi iz odstavka 1, je neizvršljivo.

3.  Imetniki pravic imajo pravico, da uporabijo ukrepe za zagotovitev varnosti in celovitosti omrežij in podatkovnih zbirk, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Taki ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

3.  Imetniki pravic imajo pravico, da uporabijo ukrepe za zagotovitev varnosti in celovitosti omrežij in podatkovnih zbirk, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Taki ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja in upravičencem ne bi smeli preprečevati ali jim nerazumno omejiti izkoriščanja izjeme iz člena 1, pa tudi ne možnosti, da razvijejo orodja za besedilno in podatkovno rudarjenje, ki se razlikujejo od tistih, ki jih ponujajo imetniki pravic.

4.  Države članice spodbujajo imetnike pravic in raziskovalne organizacije k opredelitvi skupno dogovorjenih najboljših praks o uporabi ukrepov iz odstavka 3.

 

 

4a.  Upravičenci do izjeme iz odstavka 1, ki opravljajo tekstovno in podatkovno rudarjenje, uporabijo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se podatki, pridobljeni s postopkom besedilno in podatkovnega rudarjenja, varno hranijo in samo tako dolgo, kot je potrebno za namene raziskav. Izjema iz odstavka 1 ne vpliva na besedilno in podatkovno rudarjenje, ki se izvaja v zvezi z golimi dejstvi, ali na podatke, ki niso zaščiteni z avtorskimi pravicami, ali na besedilno in podatkovno rudarjenje, ki ne vključuje dejanja reprodukcije ali pridobivanja izvlečkov. Dovoljenje imetnikov pravic ali avtorjev podatkovnih zbirk se ne zahteva za začasna dejanja reproduciranja, zajeta v izjemah v skladu s pravom Unije, in dejanja pridobivanja izvlečkov, ki so potrebna za dostop zakonitega uporabnika do vsebine podatkovne zbirke ali za njeno običajno uporabo.

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice uredijo izjemo ali omejitev pravic iz členov 2 in 3 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, da bi omogočile digitalno uporabo del in drugih predmetov urejanja izključno za namen ilustracije pri poučevanju, kolikor to upravičuje nekomercialni namen, ki ga je treba doseči, pod pogojem da:

1.  Države članice uredijo izjemo ali omejitev pravic iz členov 2 in 3 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, da bi omogočile digitalno uporabo del in drugih predmetov urejanja izključno za namen ilustracije pri poučevanju ali znanstvenem raziskovanju, kolikor to upravičuje nekomercialni namen, ki ga je treba doseči, pod pogojem da:

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  uporaba poteka v prostorih izobraževalne ustanove ali prek varnega elektronskega omrežja, ki je dostopno zgolj učencem ali študentom izobraževalne ustanove in učiteljskemu osebju;

(a)  uporaba poteka v učnih prostorih izobraževalne ustanove ali certificiranega izobraževalnega programa, ki ga kot takega priznava država članica, ustanove za varstvo kulturne dediščine ali raziskovalne organizacije ali prek varnega elektronskega omrežja, ki je dostopno zgolj registriranim učencem izobraževalne ustanove in učiteljskemu osebju;

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice, ki izkoristijo določbo iz prvega pododstavka, sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo ustrezno razpoložljivost in vidnost licenc, ki dovoljujejo dejanja, opisana v odstavku 1, za izobraževalne ustanove.

Države članice, ki izkoristijo določbo iz prvega pododstavka, sprejmejo potrebne ukrepe, da prek lahko dostopne podatkovne zbirke zagotovijo ustrezno razpoložljivost in vidnost licenc, ki dovoljujejo dejanja, opisana v odstavku 1, za izobraževalne ustanove.

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Za uporabo del ali drugih predmetov urejanja izključno za ilustracije pri poučevanju prek varnih elektronskih omrežij, opravljeno v skladu z določbami nacionalne zakonodaje, sprejetimi skladno s tem členom, se šteje, da je potekala izključno v državi članici, v kateri ima izobraževalna ustanova sedež.

3.  Za uporabo del ali drugih predmetov urejanja izključno za ilustracije pri poučevanju ali znanstvenem raziskovanju prek varnih elektronskih omrežij, opravljeno v skladu z določbami nacionalne zakonodaje, sprejetimi skladno s tem členom, se šteje, da je potekala izključno v državi članici, v kateri imajo izobraževalna ustanova, certificirani izobraževalni program, ustanova za varstvo kulturne dediščine ali raziskovalna organizacija sedež.

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice uredijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1)(a) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, ki ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovoljuje izdelavo izvodov vseh del ali predmetov urejanja, ki so trajno v njihovih zbirkah, v vseh formatih ali medijih, izključno za namen ohranjanja takih del ali drugih predmetov urejanja in kolikor je to za tako ohranjanje potrebno.

Države članice uredijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1)(a) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, ki ustanovam za varstvo kulturne dediščine, raziskovalnim organizacijam in izobraževalnim ustanovam dovoljuje izdelavo izvodov vseh del ali predmetov urejanja, ki so trajno v njihovih zbirkah, v vseh formatih ali medijih, izključno za namen ohranjanja takih del ali drugih predmetov urejanja in kolikor je to za tako ohranjanje potrebno, pa tudi izdelavo reprodukcij za potrebe notranje organizacije, in sicer za namene, povezane z izvajanjem njihovih nalog v javnem interesu.

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Država članica po posvetovanju z imetniki pravic, kolektivnimi organizacijami za upravljanje pravic in ustanovami za varstvo kulturne dediščine zagotovi, da zahteve, ki se uporabljajo za ugotavljanje, ali se dela in drugi predmeti urejanja lahko licencirajo v skladu z odstavkom 1, ne presegajo tistega, kar je potrebno in razumno, ter ne preprečuje možnosti, da se za zbirko kot celoto ugotovi status razprodanega dela, kadar se lahko razumno domneva, da so vsa dela ali drugi predmeti urejanja v zbirki razprodani.

Država članica po posvetovanju z imetniki pravic, kolektivnimi organizacijami za upravljanje pravic in ustanovami za varstvo kulturne dediščine zagotovi, da zahteve, ki se uporabljajo za ugotavljanje, ali se dela in drugi predmeti urejanja lahko licencirajo v skladu z odstavkom 1, ne presegajo tistega, kar je potrebno in razumno, ter ne preprečuje možnosti, da se za zbirko kot celoto ugotovi status razprodanega dela, kadar se lahko razumno domneva, da so vsa dela ali drugi predmeti urejanja v zbirki razprodani. Če kolektivne organizacije za upravljanje pravic ni ali ta neustrezno zastopa pravice imetnikov pravic, bi morale države članice določiti izjeme za ustanove za varstvo kulturne dediščine, raziskovalne organizacije in izobraževalne ustanove (formalne in neformalne) za distribucijo, priobčitev javnosti ali dajanje na razpolago razprodanih del za nekomercialne namene. Države članice bi morale zagotoviti ustrezno nadomestilo za nerazumno poseganje v legitimne interese imetnikov pravic in zagotoviti, da lahko vsi imetniki pravic kadarkoli nasprotujejo uporabi njihovih del.

Predlog spremembe    42

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo reden dialog med reprezentativnimi organizacijami uporabnikov in imetnikov pravic ter vseh drugih relevantnih organizacij, da bi na ravni posameznega sektorja spodbudile relevantnost in uporabnost mehanizmov licenciranja iz člena 7(1), zagotovile učinkovitost zaščitnih ukrepov za imetnike pravic iz tega poglavja, zlasti glede ukrepov za obveščanje javnosti, in, kadar se uporablja, pripomogle k določitvi zahtev iz drugega pododstavka člena 7(2).

Države članice zagotovijo reden dialog med reprezentativnimi organizacijami uporabnikov in imetnikov pravic ter vseh drugih relevantnih organizacij, da bi na ravni posameznega sektorja spodbudile relevantnost in uporabnost mehanizmov licenciranja iz člena 7, vključno z reševanjem težav, če dejavnosti ustanov za varstvo kulturne dediščine v skladu s členoma 7 in 8 niso razumno omogočene, in zagotavljanje učinkovitosti zaščitnih ukrepov za imetnike pravic iz tega poglavja, zlasti glede ukrepov za obveščanje javnosti, in po potrebi prispevanje k določitvi zahtev iz drugega pododstavka člena 7(2).

Predlog spremembe    43

Predlog direktive

Člen 11 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zaščita medijskih publikacij v zvezi z digitalnimi uporabami

Zaščita medijskih publikacij

Obrazložitev

Tiskana objava zasluži prav toliko zaščite kot digitalna objava. Zato je treba zagotoviti, da se pravice dodelijo tako za digitalno kot tudi za nedigitalno uporabo, in odstraniti vse besedilo, ki izključuje nedigitalno uporabo.

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice založnikom medijskih publikacij zagotovijo pravice iz člena 2 in člena 3(2) Direktive 2001/29/ES za digitalno uporabo njihovih medijskih publikacij.

1.  Države članice založnikom medijskih publikacij zagotovijo pravice iz člena 2 in člena 3(2) Direktive 2001/29/ES za uporabo njihovih medijskih publikacij.

Obrazložitev

Tiskana objava zasluži prav toliko zaščite kot digitalna objava. Zato je treba zagotoviti, da se pravice dodelijo tako za digitalno kot tudi za nedigitalno uporabo, in odstraniti vse besedilo, ki izključuje nedigitalno uporabo.

Predlog spremembe    45

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Pravice iz odstavka 1 ne zajemajo vstavljanja hiperpovezav, saj ne gre za priobčitev javnosti.

Predlog spremembe    46

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Države članice bi morale zagotoviti, da se pravičen delež prihodkov, ki izhajajo iz uporabe pravic medijskih hiš, dodeli novinarjem.

Predlog spremembe    47

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar je avtor prenesel na založnika ali jo pri njem licenciral, lahko države članice določijo, da tak prenos ali licenca pomeni zadostno pravno podlago za založnika, da zahteva delež nadomestila za uporabe dela na podlagi izjeme ali omejitve prenesene ali licencirane pravice.

Kadar je avtor pravico prenesel na založnika ali jo pri njem licenciral, lahko države članice določijo, da je ta založnik na podlagi in v obsegu takega prenosa imetnik pravic. Zato je tak prenos licence zadostna pravna podlaga za založnika, da zahteva delež nadomestila za uporabe dela na podlagi izjeme, zakonitega kolektivnega licenciranja ali omejitve prenesene ali licencirane pravice.

Predlog spremembe    48

Predlog direktive

Člen 13 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uporaba zaščitene vsebine s strani ponudnikov storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in dajejo dostop do obsežnih količin del in drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki

Uporaba zaščitene vsebine s strani ponudnikov storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in dajejo dostop do znatnih količin del in drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki

Predlog spremembe    49

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ponudniki storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in javnosti zagotavljajo dostop do obsežnih količin del ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki, v sodelovanju z imetniki pravic sprejmejo ukrepe za zagotovitev izvajanja sporazumov za uporabo njihovih del ali predmetov urejanja, sklenjenih z imetniki pravic, ali za preprečitev razpoložljivosti del ali drugih predmetov urejanja v okviru njihovih storitev, ki so bili ugotovljeni v sodelovanju s ponudniki storitev. Navedeni ukrepi, kot je na primer uporaba učinkovitih tehnologij za prepoznavanje vsebine, so ustrezni in sorazmerni. Ponudniki storitev imetnikom pravic zagotavljajo ustrezne informacije o delovanju in izvajanju ukrepov ter, kadar je to ustrezno, ustrezno poročajo o prepoznavanju in uporabi del in drugih predmetov urejanja.

1.  Ponudniki storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in javnosti zagotavljajo dostop do znatnih količin avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki, in ko sta tako shranjevanje in zagotavljanje dostopa bistveni del njihove dejavnosti, v sodelovanju z imetniki pravic sprejmejo ustrezne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev izvajanja sporazumov za uporabo njihovih del ali predmetov urejanja, sklenjenih z imetniki pravic, ali za preprečitev razpoložljivosti del ali drugih predmetov urejanja v okviru njihovih storitev, ki so bili ugotovljeni v sodelovanju s ponudniki storitev. Vsi ponudniki storitev imetnikom pravic na njihovo zahtevo zagotavljajo ustrezne informacije o delovanju in izvajanju ukrepov ter, kadar je to ustrezno, ustrezno poročajo o prepoznavanju in uporabi del in drugih predmetov urejanja.

Predlog spremembe    50

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev iz odstavka 1 vzpostavijo mehanizme za pritožbe in odškodnine, ki so na voljo uporabnikom v primeru sporov glede uporabe ukrepov iz odstavka 1.

2.  Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev iz odstavka 1 vzpostavijo mehanizme za pritožbe in odškodnine, ki so na voljo uporabnikom v primeru sporov glede uporabe ukrepov iz tega odstavka. Ti mehanizmi zlasti zagotavljajo, da se v primeru, če odstranitev vsebine iz odstavka 1 ni upravičena, zadevna vsebina v razumnem času znova objavi na spletu.

Predlog spremembe    51

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice po potrebi olajšajo sodelovanje med ponudniki storitev informacijske družbe in imetniki pravic v okviru dialoga zainteresiranih strani, da bi se s tem določile najboljše prakse, kot so na primer ustrezne in sorazmerne tehnologije prepoznavanja vsebin, pri čemer se med drugim upošteva narava storitev, razpoložljivost tehnologij in njihova učinkovitost glede na tehnološki razvoj.

3.  Komisija in države članice po potrebi olajšajo sodelovanje med ponudniki storitev informacijske družbe in imetniki pravic v okviru dialoga zainteresiranih strani, da bi se s tem določile najboljše prakse za ukrepe iz odstavka 1, pri čemer se med drugim upošteva narava storitev, razpoložljivost tehnologij in njihova učinkovitost glede na tehnološki razvoj.

Predlog spremembe    52

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ponudniki storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in javnosti zagotavljajo dostop do obsežnih količin del ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki, v sodelovanju z imetniki pravic sprejmejo ukrepe za zagotovitev izvajanja sporazumov za uporabo njihovih del ali predmetov urejanja, sklenjenih z imetniki pravic, ali za preprečitev razpoložljivosti del ali drugih predmetov urejanja v okviru njihovih storitev, ki so bili ugotovljeni v sodelovanju s ponudniki storitev. Navedeni ukrepi, kot je na primer uporaba učinkovitih tehnologij za prepoznavanje vsebine, so ustrezni in sorazmerni. Ponudniki storitev imetnikom pravic zagotavljajo ustrezne informacije o delovanju in izvajanju ukrepov ter, kadar je to ustrezno, ustrezno poročajo o prepoznavanju in uporabi del in drugih predmetov urejanja.

1.  Ponudniki storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in javnosti zagotavljajo dostop do avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki, s čimer njihova dejavnost presega zgolj zagotavljanje fizičnih zmogljivosti in gre pri njej za priobčitev javnosti s strani njihovih uporabnikov, ki nalagajo taka dela ali druge predmete urejanja, sklenejo sporazume o licenciranju z imetniki pravic glede pravic do priobčitve javnosti in reproduciranja, razen če so upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES.

2. Izjema glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES se ne uporablja za dejavnosti ponudnikov storitev informacijske družbe, ki dajejo javnosti na voljo zaščitena dela in druge predmete urejanja ter imajo dejavno vlogo, tudi z optimizacijo predstavitve naloženih del ali predmetov urejanja ali njihove promocije.

3. Za sporazume o licenciranju iz odstavka 1 se šteje, da zajemajo dejavnosti navedenih uporabnikov ponudnikov storitev informacijske družbe, pod pogojem, da uporabniki dejavnosti ne opravljajo poklicno.

4. Ponudniki storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in javnosti zagotavljajo dostop do znatnih količin avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki, v sodelovanju z imetniki pravic sprejmejo ukrepe za zagotovitev izvajanja sporazumov za uporabo njihovih del ali predmetov urejanja, sklenjenih z imetniki pravic, ali za preprečitev razpoložljivosti del ali drugih predmetov urejanja v okviru njihovih storitev, ki so bili ugotovljeni v sodelovanju s ponudniki storitev. Navedeni ukrepi, kot je na primer uporaba učinkovitih tehnologij za prepoznavanje vsebine, so ustrezni in sorazmerni. Ponudniki storitev imetnikom pravic zagotavljajo ustrezne informacije o delovanju in izvajanju ukrepov ter, kadar je to ustrezno, ustrezno in pravočasno poročajo o prepoznavanju in uporabi del in drugih predmetov urejanja.

5. Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev iz odstavka 4 vzpostavijo mehanizme za pritožbe in odškodnine, ki so na voljo uporabnikom v primeru sporov glede uporabe ukrepov iz odstavka 4.

6. Ponudniki storitev informacijske družbe, ki sprejmejo ukrepe iz člena 4, zagotovijo, da so takšni ukrepi v celoti skladni s členom 15 Direktive 2000/31/ES in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

7. Države članice po potrebi olajšajo sodelovanje med ponudniki storitev informacijske družbe in imetniki pravic v okviru dialoga zainteresiranih strani, da bi se s tem določile najboljše prakse, kot so na primer ustrezne in sorazmerne tehnologije prepoznavanja vsebin, pri čemer se med drugim upošteva narava storitev, razpoložljivost tehnologij in njihova učinkovitost glede na tehnološki razvoj.

Predlog spremembe    53

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da avtorji in izvajalci redno in ob upoštevanju posebnosti vsakega sektorja prejmejo pravočasne, ustrezne in zadostne informacije o izkoriščanju njihovih del in izvedb od tistih, pri katerih so licencirali svoje pravice ali jih nanje prenesli, zlasti o načinih izkoriščanja, ustvarjenih prihodkih in nadomestilu, ki jim pripada.

1.  Države članice zagotovijo, da avtorji in izvajalci redno in ob upoštevanju posebnosti vsakega sektorja prejmejo natančne, pravočasne, ustrezne in zadostne informacije o izkoriščanju in promociji njihovih del, tudi znanstvenih, in izvedb od tistih, pri katerih so licencirali svoje pravice ali jih nanje prenesli, ter naknadnih prevzemnikov pravic ali pridobiteljev licenc, zlasti o načinih izkoriščanja in promocije, ustvarjenih prihodkih in nadomestilu, ki jim pripada.

Predlog spremembe    54

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Obveznost iz odstavka 1 je sorazmerna in učinkovita ter v vsakem sektorju zagotavlja primerno raven preglednosti. Kadar pa bi bilo upravno breme zaradi obveznosti nesorazmerno glede na prihodke, ustvarjene z izkoriščanjem dela ali izvedbe, lahko države članice obveznost iz odstavka 1 prilagodijo, če ostane učinkovita in zagotavlja ustrezno stopnjo preglednosti.

2.  Obveznost iz odstavka 1 je sorazmerna in učinkovita ter v vsakem sektorju zagotavlja visoko raven preglednosti ter pravico avtorjev in izvajalcev do revizije. Kadar pa bi bilo upravno breme zaradi obveznosti nesorazmerno glede na prihodke, ustvarjene z izkoriščanjem dela ali izvedbe, lahko države članice obveznost iz odstavka 1 prilagodijo, če ostane učinkovita, izvršljiva in zagotavlja ustrezno stopnjo preglednosti.

Predlog spremembe    55

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice zagotovijo, da se standardni zahtevki in postopki v zvezi s poročanjem za posamezne sektorje oblikujejo v dialogu z zainteresiranimi stranmi.

Predlog spremembe    56

Predlog direktive

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14 a

 

Neodpovedljiva pravica do pravičnega nadomestila za avtorje in izvajalce

 

1.   Države članice zagotovijo, da kadar avtorji in izvajalci prenesejo ali dodelijo svojo pravico do dajanja na voljo javnosti, ohranijo pravico do pravičnega nadomestila za izkoriščanje njihovega dela.

 

2.   Pravica avtorja ali izvajalca do pravičnega nadomestila za dajanje svojega dela na voljo je neodtujljiva in se ji ni mogoče odpovedati.

 

3.   Upravljanje te pravice do pravičnega nadomestila za dajanje na voljo avtorjevega ali izvajalčevega dela se zaupa organizacijam za kolektivno upravljanje, razen če druge kolektivne pogodbe, tudi pogodbe o prostovoljnem kolektivnem upravljanju, zagotavljajo tako nadomestilo avtorjem, avdiovizualnim avtorjem in izvajalcem za njihovo pravico do dajanja na voljo.

 

4.   Organizacije za kolektivno upravljanje pobirajo pravično nadomestilo od služb informacijske družbe, ki dajejo dela na voljo javnosti.

Predlog spremembe    57

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da so avtorji in izvajalci upravičeni, da zahtevajo dodatno, primerno nadomestilo od druge strani, s katero so sklenili pogodbo za izkoriščanje pravic, kadar je prvotno dogovorjeno nadomestilo nesorazmerno nizko v primerjavi z naknadnimi relevantnimi prihodki in koristmi, ki izvirajo iz izkoriščanja del ali izvedb.

Države članice zagotovijo, da so avtorji in izvajalci (ali zastopniki, ki jih sami imenujejo) upravičeni, da zahtevajo dodatno, pravično nadomestilo od druge strani, s katero so sklenili pogodbo za izkoriščanje pravic, kadar je prvotno dogovorjeno nadomestilo nesorazmerno nizko v primerjavi z naknadnimi relevantnimi prihodki in koristmi, ki izvirajo iz izkoriščanja del ali izvedb.

Predlog spremembe    58

Predlog direktive

Člen 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 15a

 

Mehanizem za vračilo pravic

 

1.   Države članice zagotovijo, da lahko avtorji in izvajalci, ki so v pogodbenem razmerju in imajo tekoče plačilne obveznosti, odstopijo od pogodbe, s katero so licencirali ali prenesli svoje pravice, če se njihova dela in izvedbe sploh ne izkoriščajo, se dogovorjeno nadomestilo sploh ne plačuje in ni poročanja in preglednosti.

 

2.   Pravico do prekinitve pogodbe o prenosu ali licenciranju pravic se lahko uveljavlja, če v roku enega leta po tem, ko je izvajalec ali avtor obvestil o nameri, da odstopi od pogodbe, pogodbena stranka ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti v zvezi s plačilom dogovorjenega nadomestila. V povezavi z neizkoriščanjem dela in popolnim pomanjkanjem poročanja in preglednosti se lahko pravica do prekinitve pogodbe o prenosu ali licenciranju pravic uveljavi, če v petih letih po tem, ko je izvajalec ali avtor obvestil o svoji nameri, da bo odstopil od pogodbe, pogodbena stranka ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti.

 

3.   Države članice lahko odločijo, da se obveznost iz odstavka 1 ne uporablja, če je avtorjev ali izvajalčev prispevek glede na celotno delo ali izvedbo neznaten.

Predlog spremembe    59

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da se spori v zvezi z obveznostjo glede preglednosti na podlagi člena 14 in mehanizma prilagoditve pogodbe na podlagi člena 15 lahko predložijo v postopku prostovoljnega, alternativnega reševanja sporov.

Države članice zagotovijo, da se spori v zvezi z obveznostjo glede preglednosti na podlagi člena 14 in mehanizma prilagoditve pogodbe na podlagi člena 15 lahko predložijo v postopku prostovoljnega, alternativnega reševanja sporov. Države članice zagotovijo, da lahko avtorji in izvajalci spor začnejo anonimno, prek upravičene osebe ali organizacije.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Avtorske pravice na enotnem digitalnem trgu

Referenčni dokumenti

COM(2016)0593 – C8-0383/2016 – 2016/0280(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

JURI

6.10.2016

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

6.10.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Zdzisław Krasnodębski

1.12.2016

Obravnava v odboru

22.3.2017

 

 

 

Datum sprejetja

11.7.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

18

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Nicolas Bay, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, Cristian-Silviu Buşoi, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, András Gyürk, Roger Helmer, Eva Kaili, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Jaromír Kohlíček, Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Pilar Ayuso, Pervenche Berès, Werner Langen, Florent Marcellesi, Marisa Matias, Maria Spiraki (Maria Spyraki)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Czesław Hoc, Jan Huitema, Julia Reda, Yana Toom, Kazimierz Michał Ujazdowski, Julie Ward

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

39

+

ENL

Angelo Ciocca, Barbara Kappel

PPE

Pascal Arimont, Bendt Bendtsen, Cristian-Silviu Buşoi, Christian Ehler, András Gyürk, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Werner Langen, Janusz Lewandowski, Nadine Morano, Angelika Niebler, Luděk Niedermayer, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Hermann Winkler, Anna Záborská, Pilar del Castillo Vera

S&D

Zigmantas Balčytis, Pervenche Berès, José Blanco López, Adam Gierek, Theresa Griffin, Eva Kaili, Jeppe Kofod, Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Dan Nica, Miroslav Poche, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Julie Ward, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

18

-

ALDE

Fredrick Federley, Jan Huitema, Kaja Kallas, Morten Helveg Petersen, Yana Toom, Lieve Wierinck

EFDD

Roger Helmer, Dario Tamburrano

ENL

Nicolas Bay

GUE/NGL

Jaromír Kohlíček, Paloma López Bermejo, Marisa Matias, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

Verts/ALE

Reinhard Bütikofer, Jakop Dalunde, Florent Marcellesi, Julia Reda, Claude Turmes

6

0

ECR

Edward Czesak, Ashley Fox, Czesław Hoc, Zdzisław Krasnodębski, Evžen Tošenovský, Kazimierz Michał Ujazdowski

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (4.9.2017)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu

(COM(2016)0593 – C8-0383/2016 – 2016/0280(COD))

Pripravljavec mnenja: Marc Joulaud

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Namen in področje uporabe

Namen predloga Komisije je posodobiti in prilagoditi evropska pravila o avtorskih pravicah v digitalnemu okolju in tako okrepiti vzpostavljanje enotnega digitalnega trga. S tehnološkim razvojem zadnjih dveh desetletij sta se bistveno spremenila obseg spletnih storitev in obnašanje potrošnikov na spletu, zato je treba vsaj dele obstoječih pravil iz leta 2001 posodobiti.

Ključna načela avtorskih pravic, kot je potreba po visoki stopnji zaščite in pravičnem nadomestilu za ustvarjalce in izvajalce, so še vedno zelo pomembna in jih je treba ohraniti, saj so Evropski uniji omogočila, da je ohranila bogato kulturno raznolikost, ki je vse do danes ena njenih najbolj cenjenih prednosti pred preostalim svetom. Kljub temu pa je razvoj digitalnih storitev, ki temelji na avtorsko zaščitenem delu, povzročil velike težave za imetnike pravic, kar zadeva ustrezen nadzor nad razširjanjem njihovih del in prejemanje pravičnih nadomestil zanje.

Obenem je bil za zagotavljanje varstva zakonite uporabe avtorsko zaščitenih del v direktivi Infosoc (2001/29/ES) določen seznam prostovoljnih izjem in omejitev, ki je opredeljeval, v katerih primerih predhodno privoljenje imetnika pravic za uporabo njegovega dela ni potrebno. Te izjeme so bile opredeljene široko, tehnološko nevtralne in neobvezne, da bi jih države članice lahko prilagodile nacionalnim posebnostim in kulturni politiki. Čeprav niso bile obvezne, so se izjeme v državah članicah večinoma izvajale in se izkazale kot učinkovite, čeprav je v zvezi z uporabo nekaterih izjem v digitalnem okolju prišlo do nekaterih nejasnosti.

Komisija se je na podlagi teh ugotovitev odločila, da bo ohranila obstoječa pravila, saj so še vedno ustrezna, hkrati pa obravnavala posebne težave, ki izvirajo iz digitalne revolucije, zlasti kjer obstaja čezmejni učinek, tako, da bo določila obvezne izjeme kot dopolnilo tistim iz direktive Infosoc.

Sedanji predlog se torej osredotoča na tri stebre, vsak od njih pa obravnava težave, ugotovljene na posameznem področju:

Namen prvega stebra je podpreti dejavnosti v javnem interesu, kot so raziskave, izobraževanje in ohranjanje kulturne dediščine, v katerih se avtorsko zaščitena dela vsakodnevno uporabljajo. Obvezne izjeme so uvedene, da bi upravičencem zagotovili pravno varnost v zvezi z digitalno uporabo del.

Drugi steber naj bi sektorju produkcije vsebin pomagal pri reševanju znatnih težav s pogajanji o licencah in morda pri tem, da bi prejemal pravično izpogajana nadomestila za uporabo svojih del s strani spletnih storitev, ki jih množično razširjajo. Komisija v ta namen zagotavlja pomembna pojasnila o sistemu odgovornosti storitev informacijske družbe, kot je opredeljen v direktivi o elektronskem poslovanju (2000/31/ES), če te storitve hranijo in zagotavljajo dostop do velikih količin zaščitenih del, ki so jih naložili njihovi uporabniki. V takšnih okoliščinah bi morale storitve informacijske družbe skleniti licenčne sporazume z imetniki pravic ter v sodelovanju z imetniki pravic sprejeti sorazmerne in primerne ukrepe za zaščito zadevnih del.

Tretji, zadnji steber pa je namenjen uravnoteženju odnosa med avtorji in njihovimi pogodbenimi partnerji. Prenos pravic z avtorjev in izvajalcev na njihove pogodbene partnerje ali licenciranje je standardna in splošno sprejeta praksa, ki zagotavlja financiranje ustvarjanja. Vseeno pa avtorji in izvajalci nimajo vedno dostopa do podatkov o tem, kako se njihova dela pozneje uporabljajo, promovirajo in ustvarjajo prihodke, zato težko ugotovijo, ali je njihovo nadomestilo v skladu z dejanskim uspehom zadevnega dela. Zato je Komisija v svojem predlogu predlagala obveznosti glede preglednosti, možnost prilagoditve nadomestila in mehanizem za reševanje sporov.

Splošno stališče pripravljavca mnenja

Pripravljavec mnenja podpira smer in pristop predloga Komisije, ki temelji na težavah, ter meni, da obstoječa pravila o avtorskih pravicah večinoma sicer ostajajo veljavna, vendar obstaja potreba po posebnih dopolnilnih pravilih za obravnavo posebnosti digitalnih uporab avtorsko zaščitenih del.

Namen predlogov sprememb je pojasniti in natančneje določiti številne določbe iz predloga Komisije ter nekatere okrepiti, če je to smiselno in možno. Hkrati želi pripravljavec mnenja priznati razvoj na področju ravnanja potrošnikov in zagotoviti jamstva glede nekaterih novih uporab in praks, ki so se pojavile z digitalno revolucijo.

V ta namen je vložil predloge sprememb, povezane s štirimi ključnimi cilji:

1.  Zagotavljanje pravne varnosti v zvezi z novimi izjemami in omejitvami

Pripravljavec mnenja podpira nove obvezne izjeme in omejitve, določene v tej direktivi, v podporo dejavnostim v javnem interesu, kot so izobraževanje, raziskave ali ohranjanje kulturne dediščine. Možne koristi za celotno družbo in razvoj čezmejnih praks dejansko upravičuje takšno uskladitev in področje uporabe je dovolj natančno, da so imetniki pravic ustrezno zaščiteni pred nesorazmerno škodo.

Kljub temu pa po mnenju pripravljavca mnenja sedanji predlog ne zagotavlja popolne pravne jasnosti o bremenu strank, vključenih v posamezno izjemo, kar bi ogrozilo njihovo učinkovitost in oviralo usklajeno izvajanje. Zato je pripravljavec mnenja natančneje določil obveznosti ustreznih strank, vključenih v izjeme, da bi zmanjšal tveganje za škodo imetnikov pravic (člen 3), zagotovil varnost pri uporabi licenc ali izjem (člen 4) in zagotovil skupne prakse (člen 5).

2.  Pojasnitev odgovornosti platform in zagotavljanje pravičnega sodelovanja z imetniki pravic

Pripravljavec mnenja v celoti podpira cilje in pristop predloga pri pojasnitvi statusa nekaterih kategorij storitev informacijske družbe na način, ki je v skladu z direktivo o elektronskem poslovanju in jo dopolnjuje.

Vseeno meni, da obseg storitev, za katere veljajo zahteve iz člena 13 te uredbe, v predlogu ni dovolj natančno opredeljen, kar povzroča pravno negotovost. Podobno tudi obseg, narava in podlaga medsebojnih obveznosti med imetniki pravic in temi storitvami po mnenju pripravljavca mnenja niso dovolj jasni.

V mnenju so zato pojasnjene obveznosti storitev informacijske družbe iz člena 13 te direktive. Namesto osredotočanja na zgolj na tehnične značilnosti storitev (tj. pojem hrambe), obveznosti v mnenju temeljijo na tem, ali gre za priobčitev javnosti ali ne.

Zato so storitve informacijske družbe, ki shranjujejo avtorsko zaščitena dela ali druge predmete urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, in/ali javnosti omogočajo dostop do njih, s tem pa njihova dejavnost presega zgolj zagotavljanje fizičnih zmogljivosti in dejanje priobčitve javnosti, dolžne skleniti licenčne sporazume z imetniki pravic. Tudi če sporazumi ne obstajajo ali pa so storitve upravičene do oprostitve odgovornosti iz direktive o elektronskem poslovanju, morajo sprejeti ukrepe za preprečitev nezakonite vključitve avtorsko zaščitene vsebine. Takšen pristop bi zagotovil potrebno pravno varnost, da bo izvajanje te direktive učinkovito.

Za zagotovitev boljšega in pravičnega sodelovanja med ustreznimi platformami in imetniki pravic je pripravljavec mnenja predlagal mehanizem alternativnega reševanja sporov, s katerim bi razrešili morebitne težave s pomočjo nepristranskega organa, ki bi ga določile države članice.

3.  Oblikovanje novega stebra za varstvo zakonitih praks potrošnikov

Pripravljavec mnenja meni, da predlog ne priznava položaja, ki ga imajo zdaj v digitalnem okolju potrošniki kot uporabniki storitev. Nimajo več zgolj pasivne vloge, začeli so dejavno prispevati in so zdaj tako vir kot prejemniki vsebin v digitalnem ekosistemu. Oblikovanje, poslovni model in optimizacija storitev informacijske družbe pravzaprav v celoti temeljijo na dvojni vlogi njihovih uporabnikov. S pravnega stališča je pripravljavec mnenja prepričan, da v okviru sedanjih pravil o avtorskih pravicah, zlasti izjem in omejitev, ni pravne varnosti za digitalne prakse uporabnikov, zato je potreben posebni pristop.

S tem mnenje zato dopolnjuje obstoječo izjemo v zvezi z navedki z novo izjemo, ki ureja digitalno nekomercialno, sorazmerno uporabo navedkov in izvlečkov iz avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja s strani posameznih uporabnikov. Brez poseganja v določbe člena 13 lahko države članice predvidijo izjemo za vsebino, ki jo naložijo uporabniki, kadar se vsebina uporabi za namene kritike, ocene, zabave, ilustracije, karikature, parodije ali pastiša.

Nazadnje je pripravljavec mnenja okrepil mehanizem za pritožbe in odškodnine iz člena 13, da se v zvezi s postopki zagotovi minimalna raven pravne varnosti za uporabnike.

4.  Omogočanje učinkovitega uveljavljanja pravic avtorjev in izvajalcev

Pripravljavec mnenja pozdravlja prizadevanja, da bi v predlogu okrepili pravice avtorjev in izvajalcev. Za preprečevanje negativnega učinka, ki bi lahko avtorje in izvajalce odvrnil od uveljavljanja njihovih pravic, je pripravljavec mnenja predvidel, da se lahko spori med avtorji, izvajalci in njihovimi pogodbenimi partnerji sprožijo individualno ali kolektivno.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  S hitrim tehnološkim razvojem se še naprej spreminja tudi način ustvarjanja, produciranja, distribucije in izkoriščanja del in drugih predmetov urejanja. Še naprej se pojavljajo novi poslovni modeli in novi akterji. Cilji in načela okvira Unije za avtorske pravice še vedno veljajo. Vendar tako za imetnike pravic kot za uporabnike ostaja prisotna pravna negotovost v zvezi z nekaterimi, vključno s čezmejnimi, uporabami del in drugih predmetov urejanja v digitalnem okolju. Kot je zapisano v sporočilu Komisije z naslovom „Na poti k sodobnemu, bolj evropskemu okviru za avtorske pravice“26, je trenutni okvir Unije za avtorske pravice na nekaterih področjih treba prilagoditi in dopolniti. Ta direktiva določa pravila za prilagoditev nekaterih izjem in omejitev digitalnemu in čezmejnemu okolju ter ukrepe za poenostavitev nekaterih postopkov licenciranja v zvezi z razširjanjem razprodanih del in spletno razpoložljivostjo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, s čimer bi se zagotovil širši dostop do vsebin. Za oblikovanje dobro delujočega trga za avtorske pravice bi morala biti določena tudi pravila glede pravic v publikacijah, glede uporabe del in drugih predmetov urejanja s strani ponudnikov spletnih storitev, ki shranjujejo in zagotavljajo dostop do vsebin, ki jih naložijo uporabniki teh storitev, ter glede preglednosti pogodb z avtorji in izvajalci. Ta direktiva temelji na pravilih iz trenutno veljavnih direktiv s teh področij in jih dopolnjuje;

(3)  S hitrim tehnološkim razvojem se še naprej spreminja tudi način ustvarjanja, produciranja, distribucije in izkoriščanja del in drugih predmetov urejanja. Bistveno je, da bo ustrezna zakonodaja vedno aktualna, da ne bi omejevala tehnološkega razvoja. Še naprej se pojavljajo novi poslovni modeli in novi akterji. Cilji in načela okvira Unije za avtorske pravice še vedno veljajo. Vendar tako za imetnike pravic kot za uporabnike ostaja prisotna pravna negotovost v zvezi z nekaterimi, vključno s čezmejnimi, uporabami del in drugih predmetov urejanja v digitalnem okolju. Kot je zapisano v sporočilu Komisije z naslovom „Na poti k sodobnemu, bolj evropskemu okviru za avtorske pravice“26, je trenutni okvir Unije za avtorske pravice na nekaterih področjih treba prilagoditi in dopolniti. V tem stalno spreminjajočem se digitalnem okolju bi morala Komisija proučiti vse možne ukrepe za preprečevanje nezakonite uporabe avtorsko zaščitenih vizualnih in avdiovizualnih vsebin za komercialne namene z uporabo tehnik vstavljanja (angl. embedding) ali uokvirjanja (angl. framing). Poleg tega ta direktiva določa pravila za prilagoditev nekaterih izjem in omejitev digitalnemu in čezmejnemu okolju ter ukrepe za poenostavitev nekaterih postopkov licenciranja v zvezi z razširjanjem razprodanih del in spletno razpoložljivostjo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, s čimer bi se zagotovil širši dostop do vsebin. Za oblikovanje dobro delujočega trga za avtorske pravice bi morala biti določena tudi pravila glede pravic v publikacijah, glede uporabe del in drugih predmetov urejanja s strani ponudnikov spletnih storitev, ki shranjujejo in zagotavljajo dostop do vsebin, ki jih naložijo uporabniki teh storitev, ter glede preglednosti pogodb z avtorji in izvajalci. Ta direktiva temelji na pravilih iz trenutno veljavnih direktiv s teh področij in jih dopolnjuje;

_________________

_________________

26 COM(2015)0626.

26 COM(2015)0626.

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Čeprav je potrošnja ustvarjalne vsebine večja kot kdaj koli prej, zlasti prek storitev, kot so platforme za vsebino, ki jo naložijo uporabniki, in storitev zbiranja vsebine, se prihodki ustvarjalnega sektorja niso ustrezno povečali. To je povzročilo tako imenovano vrednostno razliko, pri kateri storitve v okviru platform zadržijo vrednost kulturnih in ustvarjalnih del, ki je preusmerjena od ustvarjalcev. S prenosom vrednosti je nastal neučinkovit in nepošten trg, zaradi česar sta ogroženi dolgoročna uspešnost kulturnega in ustvarjalnega sektorja v EU ter uspešnost enotnega digitalnega trga. Zato se lahko izjeme glede odgovornosti uporabljajo le za resnično nevtralne in pasivne ponudnike spletnih storitev in ne za storitve, ki imajo dejavno vlogo pri distribuciji, spodbujanju in monetarizaciji vsebine na račun ustvarjalcev.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Na področju raziskav, izobraževanja in ohranjanja kulturne dediščine digitalne tehnologije omogočajo nove vrste uporab, ki niso jasno zajete v trenutna pravila Unije o izjemah in omejitvah. Poleg tega lahko neobvezna narava izjem in omejitev na teh področjih, kot so določene v direktivah 2001/29/ES, 96/9/ES in 2009/24/ES, negativno vpliva na delovanje notranjega trga. To je zlasti pomembno z vidika čezmejnih uporab, ki v digitalnem okolju postajajo vse pomembnejše. Zato bi bilo treba obstoječe izjeme in omejitve iz prava Unije, povezane z znanstvenimi raziskavami, poučevanjem in ohranjanjem kulturne dediščine, ponovno oceniti ob upoštevanju teh novih uporab. Uvesti bi bilo treba obvezne izjeme ali omejitve glede uporabe tehnologij za besedilno in podatkovno rudarjenje na področju znanstvenih raziskav, glede ilustracij pri poučevanju v digitalnem okolju in za namene ohranjanja kulturne dediščine. Za uporabe, ki niso zajete v izjemah ali omejitvah iz te direktive, bi morale še naprej veljati izjeme in omejitve iz prava Unije. Direktivi 96/9/ES in 2001/29/ES bi bilo treba prilagoditi.

(5)  Na področju raziskav, izobraževanja in ohranjanja kulturne dediščine digitalne tehnologije omogočajo nove vrste uporab, ki niso jasno zajete v trenutna pravila Unije o izjemah in omejitvah. Poleg tega lahko neobvezna narava izjem in omejitev na teh področjih, kot so določene v direktivah 2001/29/ES, 96/9/ES in 2009/24/ES, negativno vpliva na delovanje notranjega trga. To je zlasti pomembno z vidika čezmejnih uporab, ki v digitalnem okolju postajajo vse pomembnejše. Zato bi bilo treba obstoječe izjeme in omejitve iz prava Unije, povezane z znanstvenimi raziskavami, poučevanjem, učenjem na daljavo in kombiniranim učenjem ter ohranjanjem kulturne dediščine, ponovno oceniti ob upoštevanju teh novih uporab. Uvesti bi bilo treba obvezne izjeme ali omejitve glede uporabe tehnologij za besedilno in podatkovno rudarjenje na področju znanstvenih raziskav, glede ilustracij pri poučevanju v digitalnem okolju in za namene ohranjanja kulturne dediščine. Za uporabe, ki niso zajete v izjemah ali omejitvah iz te direktive, bi morale še naprej veljati izjeme in omejitve iz prava Unije. Direktivi 96/9/ES in 2001/29/ES bi bilo treba ustrezno prilagoditi. Pojem „znanstvene raziskave“, uporabljen v tej direktivi, je treba razumeti tako, da se nanaša na naravoslovne in humanistične vede.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Pravo Unije že določa nekaj izjem in omejitev, ki zajemajo uporabe za namene znanstvenih raziskav in bi se lahko uporabljale tudi za dejanja v okviru besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Vendar te izjeme in omejitve niso obvezne in niso v celoti prilagojene uporabi tehnologij v okviru znanstvenih raziskav. Poleg tega lahko v primerih, ko imajo raziskovalci zakonit dostop do vsebin, na primer z naročnino na publikacije ali z licenco za odprt dostop, licenčni pogoji izključujejo besedilno in podatkovno rudarjenje. Raziskave se vse pogosteje izvajajo s pomočjo digitalne tehnologije, zato obstaja tveganje, da bi bil ogrožen konkurenčni položaj Unije kot raziskovalnega območja, če ne bodo sprejeti ukrepi za odpravo pravne negotovosti v zvezi z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem.

(9)  Pravo Unije že določa nekaj izjem in omejitev, ki zajemajo uporabe za namene znanstvenih raziskav in bi se lahko uporabljale tudi za dejanja v okviru besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Vendar te izjeme in omejitve niso obvezne in niso v celoti prilagojene uporabi tehnologij v okviru znanstvenih raziskav. Poleg tega lahko v primerih, ko so raziskovalci pridobili zakonit dostop do vsebin, na primer z naročnino na publikacije ali z licenco za odprt dostop, licenčni pogoji izključujejo besedilno in podatkovno rudarjenje. Raziskave se vse pogosteje izvajajo s pomočjo digitalne tehnologije, zato obstaja tveganje, da bi bil ogrožen konkurenčni položaj Unije kot raziskovalnega območja, če ne bodo sprejeti ukrepi za odpravo pravne negotovosti v zvezi z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  To pravno negotovost bi bilo treba odpraviti z zagotovitvijo obvezne izjeme v zvezi s pravico reproduciranja in pravico do preprečitve pridobivanja izvlečkov iz podatkovnih zbirk. Nova izjema ne bi smela posegati v veljavno obvezno izjemo v zvezi z začasnimi dejanji reproduciranja iz člena 5(1) Direktive 2001/29/ES, ki bi se morala še naprej uporabljati za tehnike besedilnega in podatkovnega rudarjenja, ki ne vključujejo izdelave kopij, ki bi presegale področje uporabe navedene izjeme. Izjemo lahko izkoristijo tudi raziskovalne organizacije ob sklepanju javno-zasebnih partnerstev.

(10)  To pravno negotovost bi bilo treba odpraviti z zagotovitvijo obvezne izjeme v zvezi s pravico reproduciranja in pravico do preprečitve pridobivanja izvlečkov iz podatkovnih zbirk. Nova izjema ne bi smela posegati v veljavno obvezno izjemo v zvezi z začasnimi dejanji reproduciranja iz člena 5(1) Direktive 2001/29/ES, ki bi se morala še naprej uporabljati za tehnike besedilnega in podatkovnega rudarjenja, ki ne vključujejo izdelave kopij, ki bi presegale področje uporabe navedene izjeme. Da se prepreči neupravičeno razširjanje vsebine, potrebne za besedilno in podatkovno rudarjenje, bi morale raziskovalne organizacije imeti možnost, da na varen način shranijo in ohranijo reprodukcije del ali drugih predmetov urejanja, pridobljenih na podlagi nove izjeme, za čas, ki je potreben za izvedbo raziskave. Reprodukcije del ali drugih predmetov urejanja, ustvarjene za potrebe besedilnega in podatkovnega rudarjenja, bi bilo treba po koncu raziskave izbrisati. Izjemo lahko izkoristijo tudi raziskovalne organizacije ob sklepanju javno-zasebnih partnerstev pod pogojem, da so dejanja v zvezi z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem neposredno povezana z namenom raziskave, ki se izvaja v tem partnerstvu. V okviru javno-zasebnih partnerstev je nujno, da partner iz zasebnega sektorja predhodno zakonito pridobi avtorsko zaščitena dela ali druge predmete urejanja, ki se uporabljajo na podlagi izjeme.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Glede na potencialno visoko število zahtevkov za dostop do njihovih del in drugih predmetov urejanja ter prenašanja le-teh bi bilo treba imetnikom pravic omogočiti sprejetje ukrepov, kadar obstaja tveganje za varnost in celovitost sistema ali podatkovne zbirke, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Ti ukrepi ne bi smeli presegati tistega, kar je potrebno za zagotovitev varnosti in celovitosti sistema, in ne bi smeli ogroziti učinkovite uporabe izjeme.

(12)  Glede na potencialno visoko število zahtevkov za dostop do njihovih del in drugih predmetov urejanja ter prenašanja le-teh bi bilo treba imetnikom pravic omogočiti sprejetje ukrepov, kot je potrditev identifikacije, kadar obstaja tveganje za varnost in celovitost sistema ali podatkovne zbirke, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Ti ukrepinaj bodo sorazmerni in naj ne presegajo tistega, kar je potrebno za zagotovitev varnosti in celovitosti sistema, in ne bi smeli ogroziti učinkovite uporabe izjeme.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Imetnikom pravic ni treba zagotoviti nadomestila za uporabe, zajete z izjemo v zvezi z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem, uvedeno s to direktivo, ker bi morala biti z vidika narave in področja uporabe te izjeme škoda minimalna.

črtano

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Člen 5(3)(a) Direktive 2001/29/ES državam članicam omogoča, da uvedejo izjemo od ali omejitev pravice reproduciranja, priobčitve javnosti in dajanja na voljo javnosti, katerih edini namen je, med drugim, podajanje ilustracij pri poučevanju. Poleg tega člen 6(2)(b) in člen 9(b) Direktive 96/9/ES dovoljujeta uporabo podatkovne zbirke in pridobivanje izvlečkov ali ponovno uporabo bistvenega dela njene vsebine za namen ilustracij pri poučevanju. Področje uporabe teh izjem ali omejitev pri digitalnih uporabah ni jasno določeno. Poleg tega ni povsem jasno, ali naj bi se te izjeme ali omejitve uporabljale tudi pri poučevanju preko spleta in s tem na daljavo. Prav tako v obstoječem okviru ni določb o čezmejnem učinku. Ta situacija bi lahko ovirala razvoj digitalno podprtih dejavnosti poučevanja in učenja na daljavo. Zato je potrebna uvedba nove obvezne izjeme ali omejitve, s katero bi se izobraževalnim ustanovam zagotovila popolna pravna varnost glede uporabe del ali drugih predmetov urejanja pri digitaliziranih dejavnostih poučevanja, vključno s spletnim in čezmejnim poučevanjem.

(14)  Člen 5(3)(a) Direktive 2001/29/ES državam članicam omogoča, da uvedejo izjemo od ali omejitev pravice reproduciranja, priobčitve javnosti in dajanja na voljo javnosti, katerih edini namen je, med drugim, podajanje ilustracij pri poučevanju. Poleg tega člen 6(2)(b) in člen 9(b) Direktive 96/9/ES dovoljujeta uporabo podatkovne zbirke in pridobivanje izvlečkov ali ponovno uporabo bistvenega dela njene vsebine za namen ilustracij pri poučevanju. Področje uporabe teh izjem ali omejitev pri digitalnih uporabah ni jasno določeno. Poleg tega ni povsem jasno, ali naj bi se te izjeme ali omejitve uporabljale tudi pri poučevanju preko spleta in s tem na daljavo. Prav tako v obstoječem okviru ni določb o čezmejnem učinku. Ta situacija bi lahko ovirala razvoj digitalno podprtih dejavnosti poučevanja in učenja na daljavo, ki se lahko izvajajo tudi zunaj tradicionalnih formalnih učnih okolij in ki vključujejo širši nabor ponudnikov. Zato je potrebna uvedba nove obvezne izjeme ali omejitve, s katero bi se izobraževalnim ustanovam in subjektom s certifikatom držav članic za opravljanje dejavnosti poučevanja zagotovila popolna pravna varnost glede uporabe del ali drugih predmetov urejanja pri digitaliziranih dejavnostih poučevanja, vključno s spletnim in čezmejnim poučevanjem.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Učenje na daljavo in čezmejni izobraževalni programi se razvijajo predvsem na visokošolski ravni, digitalna orodja in viri pa se vse pogosteje uporabljajo na vseh ravneh izobraževanja, zlasti z namenom izboljšanja in oplemenitenja učne izkušnje. Izjema ali omejitev iz te direktive bi zato morala koristiti vsem osnovnošolskim, srednješolskim, poklicnim in visokošolskim izobraževalnim ustanovam pri izobraževalnih dejavnostih, ki jih izvajajo v nekomercialne namene. Organizacijska struktura in način financiranja izobraževalne ustanove nista odločilna dejavnika pri določanju, ali je dejavnost komercialne narave ali ne.

(15)  Učenje na daljavo in čezmejni izobraževalni programi se razvijajo predvsem na visokošolski ravni, digitalna orodja in viri pa se vse pogosteje uporabljajo na vseh ravneh izobraževanja, zlasti z namenom izboljšanja in oplemenitenja učne izkušnje. Izjema ali omejitev iz te direktive bi zato morala koristiti vsem osnovnošolskim, srednješolskim, poklicnim in visokošolskim izobraževalnim ustanovam, ki jih priznava država članica, v kateri so ustanovljene, ter vsem subjektom s certifikatom države članice, v kateri so ustanovljeni, za izvajanje specifičnih dejavnostih poučevanja, v kolikor ki jih izvajajo v nekomercialne namene. Organizacijska struktura in način financiranja izobraževalne ustanove ali certificiranega subjekta nista odločilna dejavnika pri določanju, ali je dejavnost komercialne narave ali ne.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Izjema ali omejitev bi morala zajemati digitalne uporabe del in drugih predmetov urejanja, kot je na primer uporaba delov ali izvlečkov iz del v podporo, oplemenitenje ali dopolnitev poučevanja, vključno s povezanimi učnimi dejavnostmi. Uporaba del ali drugih predmetov urejanja, zajeta v izjemi ali omejitvi, bi morala biti omejena na dejavnost poučevanja in učne dejavnosti, za izvajanje katerih so odgovorne izobraževalne ustanove, vključno s preverjanji znanja, ter na tisto, kar je potrebno za doseganje cilja teh dejavnosti. Izjema ali omejitev bi morala zajemati tako uporabo z digitalnimi pripomočki v učilnici kot tudi spletne uporabe preko varne elektronske mreže izobraževalne ustanove, do katere bi moral biti dostop zaščiten, po možnosti z avtentikacijskimi postopki. Izjema ali omejitev bi se morala razumeti kot izpolnjevanje specifičnih potreb invalidnih oseb po dostopnosti v kontekstu ilustracij pri poučevanju.

(16)  Izjema ali omejitev bi morala zajemati digitalne uporabe del in drugih predmetov urejanja, kot je na primer uporaba delov ali izvlečkov iz del, z izjemo notnih zapisov, v podporo, oplemenitenje ali dopolnitev poučevanja, vključno s povezanimi učnimi dejavnostmi. Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da določijo omejitve za nekatere kategorije zaščitenih del ali druge predmete urejanja, ki jih je mogoče uporabiti, če ta omejitev pravično uravnoteži potrebe in zakonite interese uporabnikov in imetnikov pravic. Uporaba del ali drugih predmetov urejanja ali izvlečkov iz njih, zajeta v izjemi ali omejitvi, bi morala biti omejena na dejavnost poučevanja in učne dejavnosti, za izvajanje katerih so odgovorne izobraževalne ustanove ali certificirani subjekti, vključno s preverjanji znanja, ter na tisto, kar je potrebno za doseganje cilja teh dejavnosti. Izjema ali omejitev bi morala zajemati tako uporabo z digitalnimi pripomočki v prostoru za učenje, v katerem potekajo poučevanje in učne dejavnosti, tudi kadar je ta lociran zunaj prostorov izobraževalne ustanove ali certificiranega subjekta, ki jih izvaja, kot tudi spletne uporabe preko varne elektronske mreže izobraževalne ustanove ali certificiranega subjekta, do katere bi moral biti dostop zaščiten, po možnosti z avtentikacijskimi postopki. Izjema ali omejitev bi se morala razumeti kot izpolnjevanje specifičnih potreb invalidnih oseb po dostopnosti v kontekstu ilustracij pri poučevanju.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Za lažjo uporabo del in drugih predmetov urejanja v izobraževalne namene so v številnih državah članicah vzpostavljene različne ureditve, ki temeljijo na izvajanju izjeme iz Direktive 2001/29/ES ali sporazumih o licenciranju, ki zajemajo nadaljnje uporabe. Takšne ureditve so bile običajno razvite ob upoštevanju potreb izobraževalnih ustanov in na različnih ravneh izobraževanja. Ker je bistvenega pomena harmonizirati področje uporabe nove obvezne izjeme ali omejitve glede digitalne uporabe in dejavnosti čezmejnega poučevanja, se načini izvajanja lahko med posameznimi državami članicami razlikujejo, kolikor ne ovirajo učinkovite uporabe izjeme ali omejitve ali čezmejne uporabe. To bi moralo državam članicam omogočiti, da nadgradijo obstoječe dogovore, sklenjene na nacionalni ravni. Zlasti bi se države članice lahko odločile, da uporabo izjeme ali omejitve v celoti ali delno pogojujejo z razpoložljivostjo ustreznih licenc, ki zajemajo najmanj enake uporabe kakor tiste, ki so dovoljene na podlagi izjeme. Ta mehanizem bi na primer omogočil dajanje prednosti licencam za gradiva, ki so v prvi vrsti namenjena izobraževalnemu trgu. Da se prepreči, da bi tak mehanizem povzročil pravno negotovost ali upravno breme za izobraževalne ustanove, bi morale države članice, ki sprejmejo takšen pristop, sprejeti konkretne ukrepe, da se zagotovi, da so sheme licenciranja, ki omogočajo digitalne uporabe del ali drugih predmetov urejanja za namene ilustracij pri poučevanju, na voljo na preprost način in da so izobraževalne ustanove seznanjene z obstojem takih shem licenciranja.

(17)  Za lažjo uporabo del in drugih predmetov urejanja v izobraževalne namene so v številnih državah članicah vzpostavljene različne ureditve, ki temeljijo na izvajanju izjeme iz Direktive 2001/29/ES ali sporazumih o licenciranju, ki zajemajo nadaljnje uporabe. Takšne ureditve so bile običajno razvite ob upoštevanju potreb izobraževalnih ustanov in na različnih ravneh izobraževanja. Ker je bistvenega pomena harmonizirati področje uporabe nove obvezne izjeme ali omejitve glede digitalne uporabe in dejavnosti čezmejnega poučevanja, se načini izvajanja lahko med posameznimi državami članicami razlikujejo, kolikor ne ovirajo učinkovite uporabe izjeme ali omejitve ali čezmejne uporabe. To bi moralo državam članicam omogočiti, da nadgradijo obstoječe dogovore, sklenjene na nacionalni ravni. Zlasti bi se države članice lahko odločile, da uporabo izjeme ali omejitve v celoti ali delno pogojujejo z razpoložljivostjo ustreznih licenc, ki zajemajo najmanj enake uporabe kakor tiste, ki so dovoljene na podlagi izjeme. Ta mehanizem bi na primer omogočil dajanje prednosti licencam za gradiva, ki so v prvi vrsti namenjena izobraževalnemu trgu, za katera so licence na voljo na preprost način. Da se prepreči, da bi tak mehanizem povzročil pravno negotovost ali upravno breme za izobraževalne ustanove, bi morale države članice, ki sprejmejo takšen pristop, sprejeti konkretne ukrepe, da se zagotovi, da so sheme licenciranja, ki omogočajo digitalne uporabe del ali drugih predmetov urejanja za namene ilustracij pri poučevanju, na voljo na preprost način in da so izobraževalne ustanove in subjekti s certifikatom za izvajanje dejavnosti poučevanja, seznanjeni z obstojem takih shem licenciranja. Da se zagotovi razpoložljivost in dostopnost takšnih licenc za upravičence, bi morale države članice uporabljati ali razviti ustrezna orodja, kot je enotni portal ali podatkovna zbirka.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a)  Če se država članica odloči, da bo uporaba izjeme odvisna od razpoložljivosti ustreznih licenc, je treba za zagotovitev pravne varnosti določiti, pod kakšnimi pogoji lahko izobraževalna ustanova ali subjekt, ki ima certifikat za izvajanje dejavnosti poučevanja, uporablja zaščitena dela ali druge predmete urejanja v okviru te izjeme in kdaj bi morala delovati v okviru sistema izdaje licenc. Zato bi morala imeti izobraževalna ustanova ali subjekt, ki ima certifikat za izvajanje dejavnosti poučevanja, v primeru, da s pomočjo tehničnega orodja, ki ga je ustvarila država članica za zagotavljanje prepoznavnosti sistemov izdaje licenc za uporabo pri dejavnostih poučevanja, ne more najti licence, ki bi zajemala uporabo določenega avtorsko zaščitenega dela ali drugih predmetov urejanja, pravico, da takšno delo ali druge predmete urejanja uporabi v okviru področja uporabe izjeme.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Države članice bi zato morale zagotoviti izjemo, s katero bi ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovolile trajno reproduciranje del in drugih predmetov urejanja v svojih zbirkah za namene ohranjanja, na primer za reševanje tehnološke zastarelosti ali razkroja prvotnih nosilcev. Takšna izjema bi morala omogočiti izdelavo izvodov z ustreznim orodjem, sredstvom ali tehnologijo za ohranjanje v zahtevanem številu in kadar koli v življenjskem ciklu dela ali drugega predmeta urejanja v zahtevanem obsegu izključno za izdelavo izvoda za namene ohranjanja.

(20)  Države članice bi zato morale zagotoviti izjemo, s katero bi ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovolile trajno reproduciranje del in drugih predmetov urejanja v svojih zbirkah za namene ohranjanja, na primer za reševanje tehnološke zastarelosti ali razkroja prvotnih nosilcev, ali za namen digitalizacije. Takšna izjema bi morala omogočiti izdelavo izvodov v katerem koli formatu ali mediju z ustreznim orodjem, sredstvom ali tehnologijo za ohranjanje v zahtevanem številu in kadar koli v življenjskem ciklu dela ali drugega predmeta urejanja v zahtevanem obsegu izključno za izdelavo izvoda za namene ohranjanja. Takšna izjema bi morala zajemati tako ustanove za varstvo kulturne dediščine, v katerih so shranjena dela ali drugi predmeti urejanja kot tudi tretje strani, ki jih takšne ustanove za varstvo kulturne dediščine pooblastijo za reprodukcijo del ali drugih predmetov urejanja v okviru področja uporabe izjeme.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a)  S tehnološkim razvojem in razvojem obnašanja potrošnikov so se pojavile nove storitve informacijske družbe, ki njihovim uporabnikom omogočajo, da vsebine naložijo v različnih oblikah. Takšna vsebina, ki jo naložijo uporabniki, včasih vsebuje kratke izvlečke ali navedbe iz zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so bili morda spremenjeni, kombinirani ali preoblikovani. Takšna uporaba izvlečkov ali navedb iz zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja v vsebini, ki jo naložijo uporabniki za namene kritike, ocene, zabave, ilustracije, karikature, parodije ali pastiša, je na spletu vsesplošno razširjena, in pod pogojem, da je uporaba sorazmerna in ne povzroča znatne gospodarske škode imetnikom pravic, lahko služi za oglaševanje uporabljenega dela v določeni vsebini.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 21 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21b)  Čeprav se obstoječe izjeme ali omejitve nekoliko prekrivajo, pa vsebine, ki jih naloži ali da na razpolago uporabnik in ki vključujejo kratke izvlečke ali navedbe iz zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, niso ustrezno zajete v obstoječem seznamu izjem ali omejitev, pa tudi vprašanja uporabe teh vsebin ni mogoče obravnavati izključno na podlagi pogodbenih razmerij. Take okoliščine ustvarjajo pravno negotovost za uporabnike in imetnike pravic, kar povzroča nezadovoljstvo in zlorabe. Zato je treba dopolniti obstoječe izjeme iz Direktive 2001/29/ES, zlasti tiste, ki so povezane z navedbami in parodijo, in sicer z določitvijo novih specifičnih izjem za odobritev kratke, sorazmerne in nekomercialne uporabe kratkih izvlečkov ali navedb iz zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja v vsebinah, ki jih naloži uporabnik.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 21 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21c)  Kadar vsebina, ki jo naloži uporabniki, vsebuje kratko, sorazmerno in nekomercionalno uporabo kratkega izvlečka ali navedbe iz zaščitenega dela ali drugih predmetov urejanja, bi morala takšno uporabo zajemati izjema iz te direktive. Ta izjema se lahko uporabi samo v določenih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z normalno uporabo dela ali drugih zadevnih predmetov urejanja in ne pomenijo nesmiselnega posega v zakonite interese imetnika pravic. Za oceno tega posega bi bilo treba po potrebi proučiti raven izvirnosti vsebine, dolžino in obseg uporabljenega izvlečka ali navedbe, ali je izvleček ali navedba podrejeni del te vsebine, poklicno naravo vsebine in raven gospodarske škode. Ta izjema ne sme posegati v moralne pravice avtorjev del ali drugih predmetov urejanja.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 21 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21d)  Storitve informacijske družbe se ne bi smele v svojo korist sklicevati na izjemo iz te direktive za uporabo kratkih izvlečkov ali navedb iz zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo uporabniki, za namene omejevanja svoje odgovornosti ali obsega obveznosti, ki jih imajo na podlagi sporazumov, sklenjenih z imetniki pravic v skladu s členom 13 te direktive.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Ustanove za varstvo kulturne dediščine bi morale imeti koristi od jasnega okvira za digitalizacijo in razširjanje razprodanih del ali drugih predmetov urejanja, tudi čezmejno. Vendar posebne značilnosti zbirk razprodanih del pomenijo, da bi bila pridobitev predhodnega soglasja posameznih imetnikov pravic lahko zelo težavna. Razlog je lahko na primer v starosti del ali drugih predmetov urejanja, njihovi omejeni komercialni vrednosti ali dejstvu, da nikoli niso bile namenjene za komercialno uporabo. Zato je treba zagotoviti ukrepe za lažje licenciranje pravic pri razprodanih delih, ki so v zbirkah ustanov za kulturno dediščino in zato omogočajo sklenitev sporazumov s čezmejnim učinkom na notranjem trgu.

(22)  Ustanove za varstvo kulturne dediščine bi morale imeti koristi od jasnega okvira za digitalizacijo in razširjanje razprodanih del ali drugih predmetov urejanja, tudi čezmejno. Vendar posebne značilnosti zbirk razprodanih del pomenijo, da bi bila pridobitev predhodnega soglasja posameznih imetnikov pravic lahko zelo težavna ali nemogoča. Razlog je lahko na primer v starosti del ali drugih predmetov urejanja, njihovi omejeni komercialni vrednosti ali dejstvu, da nikoli niso bile namenjene za komercialno uporabo ali bile komercialno dostopne. Zato je treba zagotoviti ukrepe za lažje licenciranje pravic pri razprodanih delih, ki so v zbirkah ustanov za kulturno dediščino in zato omogočajo sklenitev sporazumov s čezmejnim učinkom na notranjem trgu.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Države članice bi morale v skladu s svojimi pravnimi običaji, praksami ali okoliščinami v okviru iz te direktive imeti prožnost pri izbiranju posebne vrste mehanizma, ki omogoča razširitev licenc za razprodana dela na pravice imetnikov pravic, ki jih ne zastopa organizacija za kolektivno upravljanje. Taki mehanizmi lahko vključujejo razširjeno kolektivno licenciranje in domneve glede zastopanja.

(23)  Države članice bi morale v skladu s svojimi pravnimi običaji, praksami ali okoliščinami v okviru iz te direktive imeti prožnost pri izbiranju posebne vrste mehanizma, ki omogoča razširitev licenc za razprodana dela na pravice imetnikov pravic, ki jih ne zastopa ustrezna organizacija za kolektivno upravljanje. Taki mehanizmi lahko vključujejo razširjeno kolektivno licenciranje in domneve glede zastopanja.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Za te mehanizme licenciranja je pomemben temeljit in dobro delujoč sistem kolektivnega upravljanja. Navedeni sistem zlasti vključuje pravila glede dobrega upravljanja, preglednosti in poročanja ter redno, skrbno in natančno razdeljevanje in plačilo zneskov, do katerih so upravičeni posamezni imetniki pravic, kot jih določa Direktiva 2014/26/EU. Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi bi morali biti na voljo za vse imetnike pravic, ki bi morali imeti možnost izključitve takih mehanizmov za svoja dela ali druge predmete urejanja. Pogoji, povezani z navedenimi mehanizmi, ne bi smeli vplivati na njihovo praktični pomen za ustanove za kulturno dediščino.

(24)  Za te mehanizme licenciranja je pomemben temeljit in dobro delujoč sistem kolektivnega upravljanja, ki bi ga morale spodbujati države članice. Navedeni sistem zlasti vključuje pravila glede dobrega upravljanja, preglednosti in poročanja ter redno, skrbno in natančno razdeljevanje in plačilo zneskov, do katerih so upravičeni posamezni imetniki pravic, kot jih določa Direktiva 2014/26/EU. Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi bi morali biti na voljo za vse imetnike pravic, ki bi morali imeti možnost izključitve takih mehanizmov za svoja dela ali druge predmete urejanja. Pogoji, povezani z navedenimi mehanizmi, ne bi smeli vplivati na njihovo praktični pomen za ustanove za kulturno dediščino.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(28a)  Države članice bi morale spodbujati dialog med deležniki v posameznih sektorjih, da bi zagotovile, da so mehanizmi licenciranja, vzpostavljeni za razprodana dela, ustrezni in primerno delujejo, da so imetniki pravic s temi mehanizmi ustrezno zaščiteni, licence ustrezno objavljene in je pravna varnost, kar zadeva reprezentativnost organizacij za kolektivno upravljanje pravic in kategorizacijo del, zagotovljena. Po potrebi bi morale spodbujati tudi dialog, ki bi pripomogel k ustanovitvi organizacij za kolektivno upravljanje v sektorjih, v katerih te še ne obstajajo, da bi zajeli pravice v vseh kategorijah del.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Za lažje licenciranje pravic v avdiovizualnih delih na platformah videa na zahtevo ta direktiva od držav članic zahteva, da vzpostavijo pogajalski mehanizem, ki stranem, ki so pripravljene skleniti sporazum, omogoča, da uporabijo pomoč nepristranskega organa. Organ bi se moral sestati z obema stranema in pomagati pri pogajanjih s strokovnim in zunanjim svetovanjem. Glede na navedeno bi morale države članice določiti pogoje delovanja mehanizma pogajanja, vključno s časovnim razporedom in trajanjem pomoči za pogajanja in nošenja stroškov. Države članice bi morale zagotoviti sorazmernost upravnih in finančnih obremenitev, da se zagotovi učinkovitost pogajalskega foruma.

(30)  Za lažje licenciranje pravic v avdiovizualnih delih se ustrezne pravice združijo s producentom na podlagi zakona ali pogodbe. Da bi se spodbudila kulturna raznolikost in razpoložljivost del na platformah videa na zahtevo, ta direktiva od držav članic zahteva, da vzpostavijo mehanizem za olajšanje licenciranja, ki ga upravlja obstoječi ali novo ustanovljeni nacionalni organ, ki ustreznim stranem, ki so pripravljene skleniti sporazum za licenciranje avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, omogoča, da uporabijo pomoč nepristranskega organa. Če pogajanja vključujejo strani iz različnih držav članic, se naj te predhodno dogovorijo, katera država članica je pristojna v primeru, da bi potrebovale mehanizem za olajšanje licenciranja. Organ bi se moral sestati z obema stranema in olajšati pogajanja s strokovnim in zunanjim svetovanjem. Glede na navedeno bi morale države članice določiti pogoje delovanja mehanizma za olajšanje licenciranja, vključno s časovnim razporedom in trajanjem pomoči za pogajanja in delitvijo morebitnih nastalih stroškov. Države članice bi morale zagotoviti sorazmernost upravnih in finančnih obremenitev, da se zagotovi učinkovitost foruma za olajšanje licenciranja. Da bi se spodbudilo stalno izkoriščanje avidovizualnih del na platformah videa na zahtevo, države članice spodbujajo dialog med predstavniškimi organizacijami avtorjev, producentov, platform videa na zahtevo in drugih ustreznih deležnikov.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)  Svobodni in pluralni mediji so bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostnega novinarstva in dostopa državljanov do informacij. Temeljno prispevajo k javni razpravi in pravilnemu delovanju demokratične družbe. Pri prehodu iz tiskanih v digitalne medije se založniki medijskih publikacij soočajo s težavami pri izdajanju licenc za spletno uporabo svojih publikacij in povrnitvi naložb. Ker založniki medijskih publikacij niso priznani kot imetniki pravic, sta licenciranje in izvrševanje v digitalnem okolju pogosto kompleksna in neučinkovita.

(31)  Svobodni in pluralni mediji so bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostnega in pravično plačanega novinarstva in dostopa državljanov do informacij. Temeljno prispevajo k javni razpravi in pravilnemu delovanju demokratične družbe. Pri prehodu iz tiskanih v digitalne medije se založniki medijskih publikacij soočajo s težavami pri izdajanju licenc za spletno uporabo svojih publikacij in povrnitvi naložb. Spletne storitve, kot so zbiralniki virov in iskalniki, čedalje bolj razvijajo svoje dejavnosti na podlagi ustvarjanja dobička z vsebinami medijskih hiš. Ta dobiček se ne deli pošteno z novinarji in založniki. Ker založniki medijskih publikacij niso priznani kot imetniki pravic, sta licenciranje in izvrševanje v digitalnem okolju pogosto kompleksna in neučinkovita.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32)  Priznati je treba organizacijski in finančni prispevek založnikov pri proizvodnji tiskanih publikacij ter ju dodatno spodbujati, da se zagotovi trajnost založniške panoge. Zato je treba na ravni Unije zagotoviti harmonizirano pravno varstvo za tiskane publikacije v zvezi z digitalnimi uporabami. Tako varstvo bi bilo treba uspešno zagotoviti tako, da bi v pravo Unije uvedli avtorskim sorodne pravice za reproduciranje in dajanje na voljo tiskanih publikacij v zvezi z digitalnimi uporabami.

(32)  Priznati je treba organizacijski in finančni prispevek založnikov pri proizvodnji tiskanih publikacij ter ju dodatno spodbujati, da se zagotovi trajnost založniške panoge. Zato je treba na ravni Unije zagotoviti harmonizirano pravno varstvo za tiskane publikacije. Tako varstvo bi bilo treba uspešno zagotoviti tako, da bi v pravo Unije uvedli avtorskim sorodne pravice za reproduciranje in dajanje na voljo tiskanih publikacij.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)  Za namene te direktive je treba opredeliti pojem tiskane publikacije tako, da zajema le medijske publikacije, ki jih objavi ponudnik storitve, ki se občasno ali redno posodabljajo v vseh medijih za obveščanje ali zabavo. Take publikacije bi na primer vključevale dnevne časopise, tedenske ali mesečne revije splošnega ali posebnega interesa in spletne strani z aktualno-informativnimi vsebinami. Periodičnih publikacije, ki se objavijo v znanstvene ali akademske namene, na primer znanstvene revije, ne bi smela zajemati zaščita, ki se prizna medijskih publikacijam na podlagi te direktive. Ta zaščita ne zajema dejanj v zvezi z vstavljanjem hiperpovezav, ki ne predstavljajo priobčitve javnosti.

(33)  Za namene te direktive je treba opredeliti pojem tiskane publikacije tako, da zajema le profesionalne medijske publikacije, ki jih objavi ponudnik storitve, ki se občasno ali redno posodabljajo v vseh medijih za obveščanje ali zabavo in katerih verodostojnost v očeh javnosti do neke mere temelji na njihovi posebni blagovni znamki. Take publikacije bi na primer vključevale dnevne časopise, tedenske ali mesečne revije splošnega ali posebnega interesa in spletne strani z aktualno-informativnimi vsebinami. Periodičnih publikacije, ki se objavijo v znanstvene ali akademske namene, na primer znanstvene revije, ne bi smela zajemati zaščita, ki se prizna medijskih publikacijam na podlagi te direktive. Ta zaščita ne zajema dejanj v zvezi z vstavljanjem hiperpovezav, če ta dejanja ne predstavljajo priobčitve javnosti v skladu z Direktivo 2001/29/ES.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Pravice, ki se s to direktivo dajejo založnikom medijskih publikacij, bi morale imeti enako področje uporabe kakor pravice do reproduciranja in dajanja na voljo javnosti, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, kar zadeva digitalno uporabo. Zanje bi morale veljati tudi enake določbe o izjemah in omejitvah kot za tiste, ki se uporabljajo za pravice, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, vključno z izjemo za namene citiranja, kot je kritika ali ocena, določena v členu 5(3)(d) navedene direktive.

(34)  Pravice, ki se s to direktivo dajejo založnikom medijskih publikacij, bi morale imeti enako področje uporabe kakor pravice do reproduciranja in dajanja na voljo javnosti, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES. Zanje bi morale veljati tudi enake določbe o izjemah in omejitvah kot za tiste, ki se uporabljajo za pravice, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, vključno z izjemo za namene citiranja, kot je kritika ali ocena, določena v členu 5(3)(d) navedene direktive. Pravice, podeljene v skladu s to direktivo, ne bi smele posegati v pravice avtorjev in se ne bi smele uporabljati za zakonite spletne uporabe medijskih publikacij posameznih uporabnikov, ki delujejo v zasebni in nekomercialni zmogljivosti. Zaščita, podeljena medijskim publikacijam v skladu s to direktivo, bi se morala uporabljati za vsebine, ki se samodejno ustvarijo zvezi z vstavljanjem hiperpovezav v medijske publikacije, in sicer brez poseganja v zakonito uporabo navedb.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Zaščita, ki je s to direktivo zagotovljena založnikom medijskih publikacij, ne bi smela vplivati na pravice avtorjev in drugih imetnikov pravic v delih in drugih predmetih urejanja, ki so zajete v njih, vključno glede obsega, v katerem lahko avtorji in drugi imetniki pravic izkoriščajo svoja dela ali druge predmete urejanja neodvisno od medijske publikacije, katere del so. Zato založnikom medijskih publikacij ne bi smelo biti omogočeno, da prekličejo zaščito, ki jih je bila priznana, napram avtorjem in drugim imetnikom pravic. To ne posega v pogodbene ureditve, sklenjene med založniki medijskih publikacij na eni strani in avtorji ter drugimi imetniki pravic na drugi strani.

(35)  Zaščita, ki je s to direktivo zagotovljena založnikom medijskih publikacij, ne bi smela vplivati na pravice avtorjev in drugih imetnikov pravic v delih in drugih predmetih urejanja, ki so zajete v njih, vključno glede obsega, v katerem lahko avtorji in drugi imetniki pravic izkoriščajo svoja dela ali druge predmete urejanja neodvisno od medijske publikacije, katere del so. Zato založnikom medijskih publikacij ne bi smelo biti omogočeno, da prekličejo zaščito, ki jih je bila priznana, napram avtorjem in drugim imetnikom pravic. To ne posega v pogodbene ureditve, sklenjene med založniki medijskih publikacij na eni strani in avtorji ter drugimi imetniki pravic na drugi strani. Države članice bi morale imeti možnost, da zagotovijo, da se pošten del plačila, ki izvira iz uporab pravic medijskih hiš, dodeli novinarjem.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  Založniki, tudi založniki medijskih publikacij, knjig ali znanstvenih publikacij, pogosto delujejo na podlagi prenosa avtorjevih pravic s pogodbenimi dogovori ali zakonskimi določbami. V tej zvezi založniki vlagajo z namenom izkoriščanja del, ki jih vsebujejo njihove publikacije, in lahko v nekaterih primerih izgubijo prihodke, če se taka dela uporabljajo v okviru izjem ali omejitev, kot so izjeme ali omejitve za zasebno kopiranje in reprografijo. V več državah članicah si nadomestilo za uporabo v okviru teh izjem delijo avtorji in založniki. Da bi lahko države članice upoštevale ta položaj in izboljšale pravno varnost za vse udeležene strani, bi jim moralo biti dovoljeno določiti, da imajo založniki takrat, kadar je avtor prenesel svoje pravice založniku ali mu zanje podelil licenco oziroma s svojimi deli kako drugače prispeva k publikaciji in so vzpostavljeni sistemi za zagotavljanje nadomestila za škodo, ki jo je utrpel zaradi izjeme ali omejitve, pravico zahtevati del takega nadomestila, pri čemer breme za založnika, da utemelji svoj zahtevek, ne sme presegati bremena, ki je določeno v veljavnem sistemu.

(36)  Založniki, tudi založniki medijskih publikacij, knjig ali znanstvenih publikacij, pogosto delujejo na podlagi prenosa avtorjevih pravic s pogodbenimi dogovori ali zakonskimi določbami. V tej zvezi založniki vlagajo z namenom izkoriščanja del, ki jih vsebujejo njihove publikacije, in lahko v nekaterih primerih izgubijo prihodke, če se taka dela uporabljajo v okviru izjem ali omejitev, kot so izjeme ali omejitve za zasebno kopiranje in reprografijo. V več državah članicah si nadomestilo za uporabo v okviru teh izjem delijo avtorji in založniki. Da bi lahko države članice upoštevale ta položaj in izboljšale pravno varnost za vse udeležene strani, bi morale določiti, da imajo založniki takrat, kadar je avtor prenesel svoje pravice založniku ali mu zanje podelil licenco oziroma s svojimi deli kako drugače prispeva k publikaciji in so vzpostavljeni sistemi za zagotavljanje nadomestila za škodo, ki jo je utrpel zaradi izjeme ali omejitve, pravico zahtevati del takega nadomestila. Breme za založnika, da utemelji svoj zahtevek, ne sme presegati bremena, ki je določeno v veljavnem sistemu.

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  V zadnjih letih je postalo delovanje trga s spletno vsebino kompleksnejše. Spletne storitve, ki omogočajo dostop do avtorsko zaščitenih vsebin, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ne da bi se obrnili na imetnike pravic, so se razširile in postale glavni viri spletnega dostopa do vsebin. To vpliva na možnosti imetnikov pravic, da ugotovijo, ali in pod katerimi pogoji se uporabljajo njihovo delo ali drugi predmeti urejanja, ter kakšne so njihove možnosti, da bodo zanje dobili ustrezno nadomestilo.

(37)  V zadnjih letih je postalo delovanje trga s spletno vsebino kompleksnejše. Spletne storitve, ki omogočajo dostop do avtorsko zaščitenih vsebin, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ne da bi se obrnili na imetnike pravic ali pridobili njihovo soglasje, so se razširile in postale glavni viri spletnega dostopa do vsebin. S tem takšne storitve nepošteno konkurirajo storitvam, za vsebino katerih imetniki pravic neposredno izdajajo licence, saj ustvarjajo dobiček iz vsebine, ki je ne ustvarjajo in za katero ne delijo vedno pravično dobičkov z avtorji, ki jih to zadeva. Zato spletne storitve, ki omogočajo dostop do avtorsko zaščitenih vsebin, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ne da bi se obrnili na imetnike pravic ali pridobili njihovo soglasje, znižujejo skupno vrednost spletnih ustvarjalnih vsebin. Medtem ko to omogoča preprost dostop do raznolikih vsebin, pa vpliva na možnosti imetnikov pravic, da ugotovijo, ali in pod katerimi pogoji se uporabljajo njihovo delo ali drugi predmeti urejanja ter njihove možnosti za pridobitev primernega nadomestila, saj nekatere storitve za vsebino, ki jo naložijo uporabniki, ne sklenejo licenčnih pogodb, ker naj bi bile vključene v izjemo varnega pristana iz Direktive 2000/31/ES.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38)  Če izvajalci storitev informacijske družbe hranijo avtorsko zaščitena dela ali druge predmete urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, s tem pa njihova dejavnost presega zgolj zagotavljanje fizičnih zmogljivosti in gre pri njej za priobčitev javnosti, so dolžni skleniti licenčne sporazume z imetniki pravic, če niso upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta34.

(38)  Če ponudniki storitev informacijske družbe hranijo avtorsko zaščitena dela ali druge predmete urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, in/ali javnosti omogočajo dostop do njih, s tem pa njihova dejavnost presega zgolj zagotavljanje fizičnih zmogljivosti in gre pri tem tako za priobčitev javnosti kot dejanje reprodukcije, bi morali biti dolžni skleniti pravične in uravnotežene licenčne sporazume z imetniki pravic, ki takšen sporazum zahtevajo, da se zagotovi zaščita zakonitih interesov imetnikov pravic in njihovo pošteno plačilo, razen če so upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta34.

Glede na člen 14 je treba preveriti, ali ima ponudnik storitev dejavno vlogo, tudi z optimizacijo predstavitve naloženih del ali predmetov urejanja ali njihove promocije, ne glede na naravo sredstev, ki jih v ta namen uporablja.

Glede na člen 14 Direktive 2000/31/ES in upravičenost do izjeme glede odgovornosti v njem je treba preveriti, kako obsežno vlogo ima ponudnik storitve informacijske družbe. Če ima ponudnik dovolj dejavno vlogo, tudi z optimizacijo predstavitve naloženih del ali predmetov urejanja ali njihovim komercialnim izkoriščanjem, ne glede na naravo sredstev, ki jih v ta namen uporablja, se ne bi smelo več šteti, da ponudnik skrbi zgolj za gostovanje takšnih vsebin, in zato ne bi smel biti upravičen do izjeme glede odgovornosti.

Da bi kakršen koli licenčni dogovor lahko deloval, bi morali ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo velike količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, sprejeti primerne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev zaščite del ali drugih predmetov urejanja, kot je uporaba učinkovitih tehnologij. Ta obveznost bi morala veljati tudi, če so ponudniki storitev informacijske družbe upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES.

Da bi kakršen koli licenčni dogovor lahko deloval ali, če takšen sporazum ni bil sklenjen, za preprečitev nepooblaščenega dajanja na razpolago del ali drugih predmetov urejanja v okviru njihovih storitev, ki so jih ugotovili imetniki pravic, bi morali ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo znatne količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, in/ali javnosti omogočajo dostop do njih, v sodelovanju z imetniki pravic sprejeti primerne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev zaščite del ali drugih predmetov urejanja, kot je uporaba učinkovitih tehnologij, in omogočiti učinkovito in pregledno poročanje v okviru teh dogovorov. Ta obveznost bi morala veljati tudi, če so ponudniki storitev informacijske družbe upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES. Ta obveznost se ne uporablja za spletne tržnice.

__________________

__________________

34 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, 17.7.2000, str. 1–16).

34 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, 17.7.2000, str. 1–16).

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Sodelovanje med izvajalci storitev informacijske družbe, ki hranijo velike količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, in imetniki pravic, je bistvenega pomena za delovanje tehnologij, kot so tehnologije za prepoznavanje vsebine. V takih primerih bi morali imetniki pravic zagotoviti potrebne podatke, s katerimi bi omogočili, da storitve prepoznajo njihovo vsebino, storitve pa bi morale biti pregledne za imetnike pravic glede uporabljenih tehnologij, da bi bila omogočena ocena njihove ustreznosti. Storitve bi morale imetnikom pravic zagotoviti predvsem informacije o vrsti uporabljene tehnologije, načinu njenega upravljanja in stopnji njihove uspešnosti pri prepoznavanju vsebin imetnikov pravic. Te tehnologije bi morale imetnikom pravic omogočati tudi, da od ponudnikov storitev informacijske družbe pridobijo informacije o uporabi njihovih vsebin, za katere velja dogovor.

(39)  Sodelovanje med ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo znatne količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, in imetniki pravic, je bistvenega pomena za zagotovitev učinkovitega delovanja tehnologij, kot so tehnologije za prepoznavanje vsebine. V takih primerih bi morali imetniki pravic zagotoviti potrebne podatke, s katerimi bi omogočili, da storitve prepoznajo njihovo vsebino, na primer referenčne datoteke in metapodatke. Podatke morajo zagotoviti pravočasno in v ustrezni obliki. Podatki morajo biti popolni in točni. Storitve bi morale biti pregledne za imetnike pravic glede uporabljenih tehnologij, da bi bila omogočena ocena njihove ustreznosti. Storitve bi morale imetnikom pravic zagotoviti predvsem informacije o vrsti uporabljene tehnologije, načinu njenega upravljanja in stopnji njihove uspešnosti pri prepoznavanju vsebin imetnikov pravic. Te tehnologije bi morale imetnikom pravic omogočati tudi, da od ponudnikov storitev informacijske družbe pridobijo informacije o uporabi njihovih vsebin, za katere velja dogovor. Pri ocenjevanju sorazmernosti in učinkovitosti izvajanih ukrepov je treba ustrezno upoštevati morebitne tehnološke ovire in omejitve. V skladu z Direktivo 95/46/ES in Direktivo 2002/58/ES v okviru teh tehnologij ne bi smelo biti potrebno ugotavljati istovetnosti posameznih uporabnikov, ki naložijo vsebine, in se ne bi smeli obdelovati podatki v zvezi s posameznimi uporabniki. Te tehnologije bi morale biti omejene na preprečevanje nepooblaščenega dajanja na razpolago izrecno opredeljenih in ustrezno priglašenih del na podlagi informacij, ki jih predložijo imetniki pravic, tako da ne bi vodili k splošni obveznosti spremljanja.

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Uvodna izjava 39 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(39a)  Ker bi lahko ukrepi in tehnologije, ki jih uporabljajo ponudniki storitev informacijske družbe pri uporabi te direktive, negativno ali nesorazmerno vplivali na zakonite vsebine, ki jo naložijo ali prikažejo uporabniki, zlasti kadar je vsebina zajeta v izjemi ali omejitvi, bi bilo treba od ponudnikov storitev informacijske družbe zahtevati, da vzpostavijo mehanizem za pritožbe v korist uporabnikov, katerih vsebine so prizadeli ukrepi. Tak mehanizem bi moral uporabniku omogočati, da ugotovi, zakaj je bila vsebina predmet ukrepov, in vključevati osnovne informacije o ustreznih izjemah in omejitvah, ki se uporabljajo. Določiti bi moral minimalne standarde za pritožbe, da bi se imetnikom pravic zagotovile zadostne informacije za oceno pritožb in odgovor nanje. Imetniki pravic bi morali v razumnem roku obravnavati vse pritožbe, ki bi jih prejeli, in hitro sprejeti popravne ukrepe, če bi se izkazalo, da so bili ukrepi neupravičeni. Vsebine, ki jih shranijo uporabniki ali zagotovijo na storitvah informacijske družbe, lahko ustvarjajo prihodek, tudi kadar na takšno vsebino vplivajo ukrepi, ki jih uporabi ponudnik storitev informacijske družbe. Medtem ko se obravnava in rešuje spor v zvezi z vsebino, ki jo naložijo uporabniki, se takšni prihodki ne bi smeli dodeliti ali posredovati uporabniku ali ustreznemu imetniku pravice, dokler ta spor ni rešen v okviru mehanizma pritožb in pravna sredstva.

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Uvodna izjava 39 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(39b)  Glede na zahteve iz te direktive v zvezi s pogodbami in sodelovanjem med ponudniki storitev informacijske družbe in imetniki pravic in da bi se izognili nepotrebnim, dolgim in dragim sodnim postopkom, bi bilo treba zagotoviti vmesni postopek, ki bo strankam dovoljeval, da poiščejo sporazumno rešitev za vse spore v zvezi z ustreznimi določbami iz te direktive. Države članice bi morale ta mehanizem podpreti z imenovanjem nepristranskega organa z ustreznimi izkušnjami in pristojnostjo, ki bo strankam pomagal pri reševanju njihovih sporov.

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  Nekateri imetniki pravic, kot so avtorji in izvajalci, informacije potrebujejo za oceno gospodarske vrednosti svojih pravic, ki so harmonizirane s pravom Unije. To še posebej velja, če taki imetniki pravic podeljujejo licenco ali prenos pravic v zameno za nadomestilo. Avtorji in izvajalci so pri podeljevanju licenc ali prenosu svojih pravic navadno v podrejenem pogodbenem položaju, zato potrebujejo informacije, da bi lahko ocenili nadaljnjo gospodarsko vrednost svojih pravic v primerjavi z nadomestilom, ki so ga prejeli za licenco ali prenos teh pravic, vendar pogosto naletijo na pomanjkljivo preglednost. Deljenje ustreznih informacij s strani nasprotnih pogodbenih strank ali njihovih pravnih naslednikov je zato pomembno za preglednost in uravnoteženost sistema, ki ureja nadomestilo za avtorje in izvajalce.

(40)  Nekateri imetniki pravic, kot so avtorji in izvajalci, informacije potrebujejo za oceno gospodarske vrednosti svojih pravic, ki so harmonizirane s pravom Unije. To še posebej velja, če taki imetniki pravic podeljujejo licenco ali prenos pravic v zameno za nadomestilo. Avtorji in izvajalci so pri podeljevanju licenc ali prenosu svojih pravic s pogodbo navadno v podrejenem pogajalskem položaju, zato potrebujejo informacije, da bi lahko ocenili nadaljnjo gospodarsko vrednost svojih pravic v primerjavi z nadomestilom, ki so ga prejeli za licenco ali prenos teh pravic, vendar pogosto naletijo na pomanjkljivo preglednost. Redno deljenje ustreznih in točnih informacij s strani neposredno nasprotnih pogodbenih strank ali njihovih pravnih naslednikov je zato nujno za preglednost in uravnoteženost sistema, ki ureja nadomestilo za avtorje in izvajalce.

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Pri uporabi obveznosti glede preglednosti bi bilo treba upoštevati posebnosti različnih vsebinskih sektorjev in pravic avtorjev in izvajalcev v vsakem sektorju. Države članice bi se morale posvetovati z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, saj bi to pripomoglo k določitvi posebnih zahtev za posamezne sektorje. Kot možnost za dosego dogovora med zadevnimi zainteresiranimi stranmi glede preglednosti bi bilo treba preučiti kolektivna pogajanja. Da bi sedanje prakse poročanja lahko prilagodili obveznostim glede preglednosti, bi bilo treba določiti prehodno obdobje. Ni treba, da bi se obveznosti glede preglednosti uporabljale za dogovore, sklenjene med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic, saj zanje že veljajo obveznosti glede preglednosti v skladu z Direktivo 2014/26/EU.

(41)  Pri uporabi obveznosti glede preglednosti bi bilo treba upoštevati posebnosti različnih vsebinskih sektorjev in pravic avtorjev in izvajalcev v vsakem sektorju. Države članice bi se morale posvetovati z vsemi ustreznimi deležniki, saj bi to pripomoglo k določitvi posebnih zahtev za posamezne sektorje, ter v skladu s tem določiti standardne zahteve in postopke v zvezi s poročanjem, vključno s samodejno obdelavo in uporabo mednarodnih identifikatorjev. Kot možnost za dosego dogovora med ustreznimi deležniki glede preglednosti bi bilo treba preučiti kolektivna pogajanja. Da bi sedanje prakse poročanja lahko prilagodili obveznostim glede preglednosti, bi bilo treba določiti prehodno obdobje. Ni treba, da bi se obveznosti glede preglednosti uporabljale za dogovore, sklenjene med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic, saj zanje že veljajo obveznosti glede preglednosti v skladu z Direktivo 2014/26/EU ali če je z veljavnimi kolektivnimi sporazumi zagotovljena enaka raven preglednosti.

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42)  Nekatere pogodbe za izkoriščanje pravic, harmoniziranih na ravni Unije so dolgotrajne in nudijo avtorjem in izvajalcem le malo možnosti, da bi se o njih ponovno pogajali s svojimi nasprotnimi pogodbenimi strankami ali njihovimi pravimi nasledniki. Zato bi moral brez poseganja v zakonodajo, ki se za pogodbe uporablja v državah članicah, obstajati mehanizem za prilagoditev nadomestila za primere, ko je nadomestilo, ki je bilo prvotno dogovorjeno v okviru licence ali prenosa pravic, nesorazmerno nizko v primerjavi z zadevnimi prihodki in koristmi, ki izhajajo iz izkoriščanja dela ali posnetka izvedbe, tudi glede na preglednost, ki jo zagotavlja ta direktiva. Pri oceni položaja bi bilo treba upoštevati posebne okoliščine vsakega primera ter posebnosti in prakse različnih vsebinskih sektorjev. Če se stranki ne dogovorita za prilagoditev nadomestila, bi moral imeti avtor ali izvajalec pravico do uveljavljanja zahtevka po sodni poti ali pri drugem pristojnem organu.

(42)  Številne pogodbe za izkoriščanje pravic, harmoniziranih na ravni Unije so dolgoročne narave in nudijo avtorjem in izvajalcem le malo možnosti, da bi se o njih ponovno pogajali s svojimi nasprotnimi pogodbenimi strankami ali njihovimi pravimi nasledniki. Zato bi moral brez poseganja v zakonodajo, ki se za pogodbe uporablja v državah članicah, obstajati mehanizem za prilagoditev nadomestila za primere, ko avtorji ali izvajalci lahko dokažejo, da je nadomestilo, ki je bilo prvotno dogovorjeno v okviru licence ali prenosa pravic, nesorazmerno nizko v primerjavi z zadevnimi prihodki in koristmi, kot so subvencije ali lastniški vrednostni papirji, ki izhajajo iz izkoriščanja dela ali posnetka izvedbe, ob upoštevanju preglednosti, ki jo zagotavlja ta direktiva. Pri oceni položaja bi bilo treba upoštevati posebne okoliščine vsakega primera, dejanske stroške, ki so nastali pri produkciji dela ali izvedbe ter posebnosti in prakse različnih vsebinskih sektorjev.Države članice bi morale imeti možnost se odločiti, da ne uporabijo mehanizma za prilagoditev nadomestila, če je avtorjev ali izvajalčev prispevek glede na celotno delo ali izvedbo neznaten. Če se stranki ne dogovorita za prilagoditev nadomestila, bi moral imeti avtor ali izvajalec pravico do uveljavljanja zahtevka po sodni poti ali pri drugem pristojnem organu.

Predlog spremembe  37

Predlog direktive

Uvodna izjava 42 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(42a)  Države članice bi morale zagotoviti pravico avtorjev in izvajalcev do pravičnega in sorazmernega nadomestila, ki je neodpovedljiva, za dajanje svojih del na razpolago na storitvah na zahtevo in za ustrezna dejanja reproduciranja njihovih del na takšnih storitvah. Takšno pravico do pravičnega nadomestila bi bilo treba upravljati v skladu z nacionalnimi praksami in pravnimi zahtevami, brez poseganja v veljavne mehanizme, kot so pogodbe o prostovoljnem kolektivnem upravljanju ali razširjene kolektivne licence.

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43)  Avtorji in izvajalci svoje pravice napram svojim pogodbenim partnerje pogosto neradi uveljavljajo pred sodiščem. Zato bi morale države članice zagotoviti alternativen postopek reševanja sporov, ki bi obravnaval zahtevke, povezane z obveznostjo glede preglednosti, in mehanizem prilagoditve pogodbe.

(43)  Avtorji in izvajalci svoje pravice napram svojim pogodbenim partnerjem pogosto neradi uveljavljajo pred sodiščem, saj lahko vložitev tožbe prinese znatne stroške in negativno vpliva na njihovo zmožnost sklepanja pogodbenih razmerij v prihodnje. Zato bi morale države članice zagotoviti alternativen postopek reševanja sporov, ki bi obravnaval zahtevke avtorjev, izvajalcev ali njihovih imenovanih predstavnikov, povezane z obveznostjo glede preglednosti, neodpovedljivo pravico do plačila in mehanizmom prilagoditve pogodbe. Tak mehanizem bi moral biti odprt za individualne ali skupinske tožbe, ki bi jih vložili zadevni avtorji in izvajalci bodisi neposredno bodisi prek organizacije, ki bi delovala v njihovem imenu. Mehanizem bi moral biti tudi cenovno dostopen.

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Uvodna izjava 43 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(43a)  Komisija bi morala v sodelovanju z državami članicami spodbujati izmenjavo dobrih praks in dialog na ravni Unije, da bi podprla učinkovito izvajanje ustreznih določb te direktive v vseh državah članicah.

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ta direktiva določa pravila, katerih namen je nadaljnja harmonizacija prava Unije, ki se uporablja za avtorske in sorodne pravice v okviru notranjega trga ob upoštevanju zlasti digitalnih in čezmejnih uporab zaščitene vsebine. Določa tudi pravila o izjemah in omejitvah, o olajšanju licenciranja ter pravila, katerih namen je zagotavljati dobro delujoč trg za izkoriščanje del in drugih predmetov urejanja.

1.  Ta direktiva določa pravila, katerih namen je nadaljnja harmonizacija prava Unije, ki se uporablja za avtorske in sorodne pravice v okviru notranjega trga ob upoštevanju zlasti digitalnih in čezmejnih uporab zaščitene vsebine ter potrebe po višji ravni zaščite intelektualne lastnine. Določa tudi pravila o izjemah in omejitvah, o olajšanju licenciranja ter pravila, katerih namen je zagotavljati dobro delujoč trg za izkoriščanje del in drugih predmetov urejanja.

Obrazložitev

Poudarjanje zaščite intelektualne lastnine in njene naloge zagotavljanja toka prihodkov za ustvarjalce je osrednje načelo, ki ga je treba upoštevati v kakršni koli reformi ureditve avtorskih pravic.

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  na nepridobitni osnovi ali z reinvestiranjem vsega dobička v svoje znanstvene raziskave;

(a)  na neprofitni osnovi ali z reinvestiranjem vsega dobička v svoje znanstvene raziskave;

Predlog spremembe    42

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  „ustanova za varstvo kulturne dediščine“ pomeni javno dostopno knjižnico ali muzej, arhiv ali filmsko ustanovo ali ustanovo za avdio dediščino;

(3)  „ustanova za varstvo kulturne dediščine“ pomeni entiteto, katere glavni namen je varstvo in spodbujanje kulturne dediščine, natančneje javno dostopno knjižnico, muzej, galerijo, arhiv ali filmsko ustanovo ali ustanovo za avdio dediščino;

Predlog spremembe    43

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  „medijska publikacija“ pomeni postavitev zbirke književnih del novinarske narave, ki lahko zajema tudi druga dela ali predmete urejanja ter predstavlja posamezni del v periodični ali redno posodabljani publikaciji pod istim naslovom, kot je časopis ali revija splošnega ali posebnega interesa, ki ima namen obveščanja o novicah ali drugih temah ter je objavljena v katerem koli mediju na pobudo ponudnika storitev, za katero je uredniško odgovoren in jo nadzira.

(4)  „medijska publikacija“ pomeni profesionalno postavitev zbirke književnih del novinarske narave enega ali več avtorjev pod istim naslovom, ki lahko zajema tudi druga dela ali predmete urejanja ter predstavlja posamezni del, če:

 

(a)  se pojavlja v periodični ali redno posodabljani publikaciji pod istim naslovom, kot je časopis ali revija splošnega ali posebnega interesa; 

 

(b)  ima namen zagotavljanja informacij o novicah ali drugih temah; and

 

(c)  je objavljena v katerem koli mediju na pobudo ponudnika storitve, ki je zanj uredniško odgovoren in ga nadzira.

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice določijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES in člena 11(1) te direktive za reprodukcije in pridobivanje izvlečkov vsebine, ki jih opravijo raziskovalne organizacije, da bi izvajale besedilno in podatkovno rudarjenje na delih ali drugih predmetih urejanja, do katerih imajo zakonit dostop za namene znanstvenega raziskovanja.

1.  Države članice določijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES in člena 11(1) te direktive za reprodukcije in pridobivanje izvlečkov vsebine, ki jih opravijo raziskovalne organizacije, da bi izvajale besedilno in podatkovno rudarjenje na delih ali drugih predmetih urejanja, do katerih so pridobile zakonit dostop za namene znanstvenega raziskovanja.

Predlog spremembe    45

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Imetniki pravic imajo pravico, da uporabijo ukrepe za zagotovitev varnosti in celovitosti omrežij in podatkovnih zbirk, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Taki ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

3.  Imetniki pravic imajo pravico, da uporabijo sorazmerne ukrepe za zagotovitev varnosti in celovitosti omrežij in podatkovnih zbirk, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Taki ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja, in raziskovalnim organizacijam ne preprečujejo ali ovirajo uporabe izjeme iz odstavka 1.

Predlog spremembe    46

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Države članice spodbujajo imetnike pravic in raziskovalne organizacije k opredelitvi skupno dogovorjenih najboljših praks o uporabi ukrepov iz odstavka 3.

4.  Države članice spodbujajo imetnike pravic in raziskovalne organizacije, da si skupaj prizadevajo za opredelitev skupno dogovorjenih dobrih praks o uporabi ukrepov iz odstavka 3 in protokolov besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Komisija v sodelovanju z državami članicami spodbuja izmenjavo dobrih praks in izkušenj v celotni Uniji.

Predlog spremembe    47

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Države članice lahko določijo pravično nadomestilo za imetnike pravic za uporabo njihovih del ali drugih predmetov urejanja v skladu z odstavkom 1.

Predlog spremembe    48

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka -a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a)  jih je ustvarila izobraževalna ustanova, ki jo priznava država članica, v kateri ima sedež, ali subjekt, ki ima certifikat države članice, v kateri ima sedež, za opravljanje dejavnosti poučevanja;

Predlog spremembe    49

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  uporaba poteka v prostorih izobraževalne ustanove ali prek varnega elektronskega omrežja, ki je dostopno zgolj učencem ali študentom izobraževalne ustanove in učiteljskemu osebju;

(a)  uporaba poteka, kjer potekajo dejavnosti poučevanja ali prek varnega elektronskega omrežja, ki je dostopno zgolj učencem ali študentom in učiteljskemu osebju izobraževalne ustanove ali certificiranega subjekta, ki so neposredno vključeni v dejavnosti poučevanja;

Predlog spremembe    50

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  je uporaba omejena na čas, potreben za namene ilustracije;

Predlog spremembe    51

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Države članice lahko sorazmerno omejijo količino dela, ki ga je mogoče uporabiti. Te omejitve upoštevajo potrebe uporabnikov in zakonite interese imetnikov pravic.

Predlog spremembe    52

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko določijo, da se sprejeta izjema skladno z odstavkom 1 ne uporablja na splošno ali v zvezi s posebnimi vrstami del ali drugih predmetov urejanja, če so ustrezne licence, ki dovoljujejo opisana dejanja v odstavku 1, na enostaven način na voljo na trgu.

Države članice lahko določijo, da se sprejeta izjema skladno z odstavkom 1 ne uporablja na splošno ali v zvezi s posebnimi vrstami del ali drugih predmetov urejanja, če so ustrezne licence, ki dovoljujejo vsaj dejanja, opisana v odstavku 1, na preprost način na voljo na trgu in so prilagojene potrebam in posebnostim izobraževalnih ustanov ali subjektov, ki imajo certifikat za izvajanje dejavnosti poučevanja.

Predlog spremembe    53

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice, ki izkoristijo določbo iz prvega pododstavka, sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo ustrezno razpoložljivost in vidnost licenc, ki dovoljujejo dejanja, opisana v odstavku 1, za izobraževalne ustanove.

Države članice, ki izkoristijo določbo iz prvega pododstavka, sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo ustrezno razpoložljivost, dostopnost in vidnost licenc, ki dovoljujejo dejanja, opisana v odstavku 1, za izobraževalne ustanove in ali subjektov, ki imajo certifikat za izvajanje dejavnosti poučevanja.

Predlog spremembe    54

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice za namene uporabe odstavka 2 dejavno pripomorejo k zagotavljanju razpoložljivosti licenc, ki dovoljujejo vsaj dejanja, opisana v odstavku 1 ali omogočijo dialog med imetniki pravic ter izobraževalnimi ustanovami in subjekti, ki imajo certifikat za izvajanje dejavnosti poučevanja, da bi vzpostavili posebne licence, ki dovoljujejo dejanja, opisana v odstavku 1.

 

Države članice zagotavljajo, da so licence, ki dovoljujejo dejanja iz odstavka 1, primerno oglaševane z ustreznimi orodji, kot je enotni portal ali podatkovna zbirka, ki so dostopna izobraževalnim ustanovam in subjektom, ki imajo certifikat za izvajanje dejavnosti poučevanja. Države članice zagotovijo, da so razpoložljive licence navedene na seznamu in se posodabljajo na navedenih orodjih.

 

Če je država članica uporabila določbo iz odstavka 2 in licenca za digitalno uporabo dela ni prikazana v orodju iz drugega pododstavka, lahko izobraževalna ustanova ali subjekt, ki ima certifikat za izvajanje dejavnosti poučevanja, s sedežem na njenem ozemlju uveljavlja izjemo iz odstavka 1.

Predlog spremembe    55

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b.  Brez poseganja v odstavek 2 je vsako pogodbeno določilo, ki nasprotuje izjemi iz odstavka 1, neizvršljivo.

Predlog spremembe    56

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Za uporabo del ali drugih predmetov urejanja izključno za ilustracije pri poučevanju prek varnih elektronskih omrežij, opravljeno v skladu z določbami nacionalne zakonodaje, sprejetimi skladno s tem členom, se šteje, da je potekala izključno v državi članici, v kateri ima izobraževalna ustanova sedež.

3.  Za uporabo del ali drugih predmetov urejanja izključno za ilustracije pri poučevanju prek varnih elektronskih omrežij, opravljeno v skladu z določbami nacionalne zakonodaje, sprejetimi skladno s tem členom, se šteje, da je potekala izključno v državi članici, v kateri ima izobraževalna ustanova ali subjekt, ki ima certifikat za izvajanje dejavnosti poučevanja, sedež.

Predlog spremembe    57

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Države članice lahko določijo pravično nadomestilo za škodo, ki jo utrpijo imetniki pravic zaradi uporabe njihovih del ali drugih predmetov urejanja skladno z odstavkom 1.

4.  Brez poseganja v odstavek 2 države članice določijo pravično nadomestilo za imetnike pravic za uporabo njihovih del ali drugih predmetov urejanja v skladu z odstavkom 1.

Predlog spremembe    58

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice uredijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1)(a) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, ki ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovoljuje izdelavo izvodov vseh del ali predmetov urejanja, ki so trajno v njihovih zbirkah, v vseh formatih ali medijih, izključno za namen ohranjanja takih del ali drugih predmetov urejanja in kolikor je to za tako ohranjanje potrebno.

Države članice uredijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1)(a) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, ki ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovoljuje izdelavo izvodov ali digitalizacijo vseh del ali predmetov urejanja, ki so trajno v njihovih zbirkah, v vseh formatih ali medijih, izključno za namen ohranjanja takih del ali drugih predmetov urejanja in kolikor je to za tako ohranjanje potrebno ter brez spreminjanja izvornih del bolj, kot je to potrebno za njihovo ohranjanje.

Predlog spremembe    59

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Če ustanova za varstvo kulturne dediščine pooblasti tretjo osebo, vključno v drugi državi članici, da pod njeno pristojnostjo opravi dejanje reproduciranja ali digitalizacije za namene prvega pododstavka, se šteje, da se izjema iz prvega pododstavka uporablja za to dejanje reproduciranja ali digitalizacijo pod pogojem, da se vsi izvodi del ali drugih predmetov urejanja vrnejo ustanovi za varstvo kulturne dediščine, ki to zahteva, ali izbrišejo.

 

Vsaka pogodbena določba, ki nasprotuje izjemi iz prvega pododstavka, je neizvršljiva.

Predlog spremembe    60

Predlog direktive

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5a

 

Uporaba kratkih izvlečkov in navedb iz avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja v vsebinah, ki jih naložijo uporabniki

 

1.  Države članice lahko določijo izjemo ali omejitev pravic iz členov 2 in 3 Direktive 2001/29/ES, točke (a) člena 5 ter člena 7(1) Direktive 96/9/ES, točko (a) člena 4(1) Direktive 2009/24/ES in člena 11 za primere, ko fizična oseba pri ustvarjanju novega dela, ki ga naloži, digitalno, nekomercialno in sorazmerno uporabi kratke izvlečke ali navedbe iz del ali drugih predmetov urejanja za namene pregleda, kritike, karikature, parodije ali pastiša, pod pogojem, da:

 

(a)  se navedki ali izvlečki nanašajo na dela ali druge predmete urejanja, ki so že bili zakonito dani na voljo javnosti;

 

(b)  navedke ali izvlečke spremlja navedba njihovega vira, vključno z imenom avtorja, razen kadar se izkaže, da to ni mogoče ter

 

(c)  so navedki ali izvlečki uporabljeni v skladu s pošteno prakso in na način, ki ne presega posebnega namena njihove uporabe.

 

2.  Vsaka pogodbena določba, ki nasprotujejo izjemi iz tega člena, je neizvršljiva.

 

3.  Ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo in/ali javnosti zagotavljajo dostop do avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki, s čimer njihova dejavnost presega zgolj zagotavljanje fizičnih zmogljivosti in izvajanje dejanja priobčitve javnosti, se ne smejo v svojo korist sklicevati na izjemo iz odstavka 14 tega člena, da bi omejili svojo odgovornost ali obseg svojih obveznosti na podlagi sporazumov, sklenjenih z imetniki pravic pri uporabi člena 13 te direktive.

 

4.  Ta direktiva ne posega v uporabo člena 13 Pogodbe.

Predlog spremembe    61

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Delo ali predmet urejanja se šteje za razprodano, kadar celotno delo ali drug predmet urejanja v vseh svojih prevodih, različicah in pojavitvah ni na voljo javnosti po običajnih trgovinskih kanalih ter ni mogoče razumno pričakovati, da bo postalo na voljo javnosti.

Delo ali predmet urejanja se šteje za razprodano, kadar celotno delo ali drug predmet urejanja v vseh svojih prevodih, različicah in pojavitvah ni na voljo javnosti po običajnih trgovinskih kanalih ter ni mogoče razumno pričakovati, da bo postalo na voljo javnosti v državah članicah, kjer imata sedež pristojna organizacija za kolektivno upravljanje in ustanova za varstvo kulturne dediščine. Za namene tega člena se dela, ki niso bila nikoli komercialno dostopna ali namenjena za komercialni dostop, štejejo za razprodana.

Predlog spremembe    62

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Država članica po posvetovanju z imetniki pravic, kolektivnimi organizacijami za upravljanje pravic in ustanovami za varstvo kulturne dediščine zagotovi, da zahteve, ki se uporabljajo za ugotavljanje, ali se dela in drugi predmeti urejanja lahko licencirajo v skladu z odstavkom 1, ne presegajo tistega, kar je potrebno in razumno, ter ne preprečuje možnosti, da se za zbirko kot celoto ugotovi status razprodanega dela, kadar se lahko razumno domneva, da so vsa dela ali drugi predmeti urejanja v zbirki razprodani.

Država članica po posvetovanju z imetniki pravic, kolektivnimi organizacijami za upravljanje pravic in ustanovami za varstvo kulturne dediščine zagotovi, da zahteve, ki se uporabljajo za ugotavljanje, ali so dela in drugi predmeti urejanja razprodani in se lahko licencirajo v skladu z odstavkom 1, ne presegajo tistega, kar je potrebno, sorazmerno in razumno, da so prilagojene posameznim kategorijam del ali drugih ustreznih predmetov urejanja ter ne preprečujejo možnosti, da se za zbirko kot celoto ugotovi status razprodanega dela, kadar se lahko razumno domneva, da so vsa dela ali drugi predmeti urejanja v zbirki razprodani.

Predlog spremembe    63

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za obveščanje javnosti o:

3.  Države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni in učinkoviti ukrepi za obveščanje javnosti o:

Predlog spremembe    64

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

tudi v razumnem roku, preden se dela ali drugi predmeti urejanja digitalizirajo, distribuirajo, priobčijo javnosti ali dajo na voljo.

tudi v razumnem obdobju preden se dela ali drugi predmeti urejanja digitalizirajo, distribuirajo, priobčijo javnosti ali dajo na voljo.

Predlog spremembe    65

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo reden dialog med reprezentativnimi organizacijami uporabnikov in imetnikov pravic ter vseh drugih relevantnih organizacij, da bi na ravni posameznega sektorja spodbudile relevantnost in uporabnost mehanizmov licenciranja iz člena 7(1), zagotovile učinkovitost zaščitnih ukrepov za imetnike pravic iz tega poglavja, zlasti glede ukrepov za obveščanje javnosti, in, kadar se uporablja, pripomogle k določitvi zahtev iz drugega pododstavka člena 7(2).

Države članice zagotovijo reden dialog po posameznih sektorjih med reprezentativnimi organizacijami uporabnikov in imetnikov pravic ter vseh drugih relevantnih organizacij, da bi spodbudile relevantnost in uporabnost mehanizmov licenciranja iz člena 7(1), zagotovile učinkovitost zaščitnih ukrepov za imetnike pravic iz tega poglavja, zlasti glede ukrepov za obveščanje javnosti, in kjer je primerno, pripomogle k določitvi zahtev iz drugega pododstavka člena 7(2), zlasti kar zadeva reprezentativnost organizacij za kolektivno upravljanje ter kategorizacijo del.

Predlog spremembe    66

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice po potrebi lajšajo dialog med imetniki pravic, da bi se ustanovile organizacije za kolektivno upravljanje, ki so pristojne za ustrezne pravice v njihovi kategoriji del.

Predlog spremembe    67

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Komisija v sodelovanju z državami članicami spodbuja izmenjavo dobre prakse v zvezi z morebitnimi dialogi, vzpostavljenimi v skladu s tem členom, v celotni Uniji.

Predlog spremembe    68

Predlog direktive

Člen 10 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Mehanizem pogajanja

Podpora za razpoložljivost avdiovizualnih del

Predlog spremembe    69

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar se strani, ki želita skleniti sporazum za namen dajanja na voljo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, soočata s težavami v zvezi z licenciranjem pravic, države članice zagotovijo, da se strani lahko opreta na pomoč nepristranskega organa z ustreznimi izkušnjami. Navedeni organ zagotovi pomoč pri pogajanjih in doseganju sporazumov.

1.  Kadar se zadevni strani, ki želita skleniti sporazum za namen dajanja na voljo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, soočata s težavami v zvezi z licenciranjem pravic, države članice olajšajo razpoložljivost avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo z zagotavljanjem, da se lahko strani v medsebojnem dogovoru opreta na pomoč nepristranskega organa z ustreznimi izkušnjami, ki ga za namene tega člena imenujejo države članice. Ta organ zagotovi nepristransko pomoč pri pogajanjih, da bi dosegli vzajemno sprejemljive sporazume.

Predlog spremembe    70

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Države članice spodbujajo dialog med predstavniškimi organizacijami avtorjev, producentov, platform videa na zahtevo in drugimi ustreznimi deležniki.

Predlog spremembe    71

Predlog direktive

Člen 11 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zaščita medijskih publikacij v zvezi z digitalnimi uporabami

Zaščita medijskih publikacij

Predlog spremembe    72

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice založnikom medijskih publikacij zagotovijo pravice iz člena 2 in člena 3(2) Direktive 2001/29/ES za digitalno uporabo njihovih medijskih publikacij.

1.  Države članice založnikom medijskih publikacij zagotovijo pravice iz člena 2 in člena 3(2) Direktive 2001/29/ES za uporabo njihovih medijskih publikacij.

Predlog spremembe    73

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Pravice iz odstavka 1 posameznim uporabnikom ne preprečujejo zakonite uporabe medijskih publikacij v zasebne in nekomercialne namene.

Predlog spremembe    74

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Pravice iz odstavka 1 prenehajo veljati 20 let po objavi medijske publikacije. Ta rok začne teči prvega januarja tistega leta, ki sledi datumu objave.

4.  Pravice iz odstavka 1 prenehajo veljati osem let po objavi medijske publikacije. Ta rok začne teči prvega januarja tistega leta, ki sledi datumu objave.

Predlog spremembe    75

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Države članice se lahko odločijo zagotoviti, da se pravičen delež prihodkov, ki izhajajo iz uporabe pravic medijskih hiš, dodeli novinarjem.

Predlog spremembe    76

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar je avtor prenesel na založnika ali jo pri njem licenciral, lahko države članice določijo, da tak prenos ali licenca pomeni zadostno pravno podlago za založnika, da zahteva delež nadomestila za uporabe dela na podlagi izjeme ali omejitve prenesene ali licencirane pravice.

Kadar je avtor pravico prenesel na založnika, mu jo dodelil ali jo pri njem licenciral, lahko države članice določijo, da je ta založnik na podlagi in v obsegu takega prenosa, dodelitve ali licence imetnik pravic. Zato tak prenos, dodelitev ali licenca pomeni zadostno pravno podlago za založnika, da zahteva delež nadomestila za uporabe dela na podlagi izjeme, zakonitega kolektivnega licenciranja ali omejitve prenesene, dodeljene ali licencirane pravice.

Predlog spremembe  77

Predlog direktive

Člen 13 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uporaba zaščitene vsebine s strani ponudnikov storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in dajejo dostop do obsežnih količin del in drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki

Uporaba zaščitene vsebine s strani ponudnikov storitev informacijske družbe, ki hranijo in/ali dajejo dostop do znatnih količin del in drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki

Predlog spremembe    78

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ponudniki storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in javnosti zagotavljajo dostop do obsežnih količin del ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki, v sodelovanju z imetniki pravic sprejmejo ukrepe za zagotovitev izvajanja sporazumov za uporabo njihovih del ali predmetov urejanja, sklenjenih z imetniki pravic, ali za preprečitev razpoložljivosti del ali drugih predmetov urejanja v okviru njihovih storitev, ki so bili ugotovljeni v sodelovanju s ponudniki storitev. Navedeni ukrepi, kot je na primer uporaba učinkovitih tehnologij za prepoznavanje vsebine, so ustrezni in sorazmerni. Ponudniki storitev imetnikom pravic zagotavljajo ustrezne informacije o delovanju in izvajanju ukrepov ter, kadar je to ustrezno, ustrezno poročajo o prepoznavanju in uporabi del in drugih predmetov urejanja.

1.  Ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo in/ali javnosti zagotavljajo dostop do avtorsko zaščitenih del in drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki, s tem pa njihova dejavnost presega zgolj zagotavljanje fizičnih zmogljivosti in dejanje priobčitve javnosti, sklenejo z imetniki pravic, ki to zahtevajo, poštene in uravnotežene licenčne sporazume. V skladu s sporazumi, takšni ponudniki storitev v sodelovanju z imetniki pravic sprejmejo ukrepe za zagotovitev učinkovitega in preglednega izvajanja sporazumov za uporabo njihovih del ali predmetov urejanja, sklenjenih z imetniki pravic.

 

Kadar licenčni sporazumi v skladu s prvim pododstavkom niso sklenjeni, ker jih imetnik pravice ni zahteval, ali kadar so ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo velike količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja in/ali zagotavljajo dostop javnosti dostop do njih upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES, ti ponudniki sprejmejo ukrepe za preprečitev razpoložljivosti del ali drugih predmetov urejanja v okviru svojih storitev, ki so jih uporabniki storitev ugotovili v sodelovanju s ponudniki storitev.

 

Ti ukrepi, kot je na primer uporaba učinkovitih tehnologij za prepoznavanje vsebine, so ustrezni, sorazmerni in skladni z ustreznimi industrijskimi standardi. Ponudniki storitev imetnikom pravic zagotavljajo ustrezne in pravočasne informacije o delovanju in izvajanju ukrepov ter po potrebi ustrezno poročajo o prepoznavanju in uporabi del in drugih predmetov urejanja imetnikov pravic. Imetniki pravic ponudnikom storitev informacijske družbe zagotovijo vse ustrezne in potrebne podatke, ki omogočajo učinkovito delovanje ukrepov, ki jih ponudnik sprejme v skladu s tem členom.

Predlog spremembe    79

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev iz odstavka 1 vzpostavijo mehanizme za pritožbe in odškodnine, ki so na voljo uporabnikom v primeru sporov glede uporabe ukrepov iz odstavka 1.

2.  Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev iz odstavka 1 vzpostavijo učinkovite mehanizme za imetnike pravic, da zaprosijo za licence, in mehanizme za pritožbe in odškodnine, ki so na voljo uporabnikom v primeru sporov glede uporabe ukrepov iz odstavka 1, zlasti kar zadeva morebitno uporabo izjeme ali omejitve za pravico, ki zajema zadevno vsebino. Ko se tak mehanizem aktivira, se morebitni prihodki iz naslova sporne vsebine v času postopka ne razdelijo med stranke, dokler spor v okviru mehanizma ni razrešen.

Predlog spremembe    80

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Mehanizem za pritožbe in odškodnine, vzpostavljen v skladu s prvim pododstavkom, zagotavlja, da imajo uporabniki in imetniki pravic dostop do zadostnih informacij o ustreznih izjemah in omejitvah, ki se lahko uporabljajo za vsebino, ki jo prizadevajo ukrepi iz odstavka 1.

Predlog spremembe    81

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Imetnik pravic vsako pritožbo, ki jo uporabnik poda v okviru mehanizma iz prvega pododstavka, obravnava v razumnem roku. Imetnik pravice ustrezno utemelji svojo odločitev v zvezi s pritožbo.

Predlog spremembe    82

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Kadar ponudniki storitev informacijske družbe sprejmejo ukrepe iz odstavka 1, so ti ukrepi v celoti v skladu z Direktivo 95/46/ES in Direktivo 2002/58/ES. Ukrepi za preprečevanje nepooblaščenega dajanja na razpolago avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja se omejijo na specifično opredeljena in ustrezna priglašena dela in ne vključujejo dejavnega spremljanja vseh podatkov vsakega uporabnika storitve.

Predlog spremembe    83

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice po potrebi olajšajo sodelovanje med ponudniki storitev informacijske družbe in imetniki pravic v okviru dialoga zainteresiranih strani, da bi se s tem določile najboljše prakse, kot so na primer ustrezne in sorazmerne tehnologije prepoznavanja vsebin, pri čemer se med drugim upošteva narava storitev, razpoložljivost tehnologij in njihova učinkovitost glede na tehnološki razvoj.

3.  Države članice po potrebi olajšajo sodelovanje med ponudniki storitev informacijske družbe in imetniki pravic v okviru dialoga zainteresiranih strani, da bi se s tem določile najboljše prakse, kot so na primer ustrezne in sorazmerne tehnologije prepoznavanja vsebin, pri čemer se med drugim upošteva narava storitev, razpoložljivost in cenovna dostopnost tehnologij ter njihova učinkovitost glede na vrsto tipov vsebine in ob upoštevanju tehnološkega razvoja. Komisija v sodelovanju z državami članicami v vsej Uniji spodbuja izmenjavo dobre prakse v zvezi z rezultati sodelovanja, vzpostavljenega v skladu s tem členom.

Predlog spremembe    84

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice spodbujajo rešitve pod okriljem industrije za obravnavanje sektorskih vprašanj in učinkovito izvrševanje veljavnih ukrepov za boj proti piratstvu, vključno z ozaveščanjem o zakonitih sredstvih za dostopanje avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja.

Predlog spremembe    85

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Države članice zagotovijo, da je mogoče vse spore med imetniki pravic in ponudniki storitev informacijske družbe zvezi z uporabo odstavka 1 tega člena predložiti mehanizmu za alternativno reševanje sporov.

 

Države članice ustanovijo ali imenujejo nepristranski organ z ustreznim strokovnim znanjem, ki stranem pomaga pri reševanju spora v okviru mehanizma iz prvega pododstavka.

 

Države članice najpozneje do [datum iz člena 21(1)] obvestijo Komisijo o organu iz pododstavka 2.

Predlog spremembe    86

Predlog direktive

Člen 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 13a

 

Uporaba zaščitenih vsebin s strani storitev informacijske družbe, ki zagotavljajo samodejno sklicevanje na podobe

 

Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev informacijske družbe, ki samodejno reproducirajo ali se sklicujejo na znatne količine avtorsko zaščitenih vizualnih del in jih dajejo na voljo javnosti za namene indeksacije in sklicevanja, sklenejo poštene in uravnotežene licenčne sporazume z vsemi imetniki pravic, ki to zaprosijo, da bi zagotovili pravično nadomestilo tem imetnikom pravic. Ta nadomestila lahko upravlja organizacija za kolektivno upravljanje zadevnih imetnikov pravic.

Predlog spremembe    87

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da avtorji in izvajalci redno in ob upoštevanju posebnosti vsakega sektorja prejmejo pravočasne, ustrezne in zadostne informacije o izkoriščanju njihovih del in izvedb od tistih, pri katerih so licencirali svoje pravice ali jih nanje prenesli, zlasti o načinih izkoriščanja, ustvarjenih prihodkih in nadomestilu, ki jim pripada.

1.  Države članice zagotovijo, da avtorji in izvajalci vsaj enkrat letno in ob upoštevanju posebnosti vsakega sektorja prejmejo pravočasne, ustrezne, natančne in zadostne informacije o izkoriščanju njihovih del in izvedb od tistih, pri katerih so neposredno licencirali svoje pravice, jim dodelili pravice ali jih nanje prenesli, zlasti o načinih izkoriščanja, izvedenih promocijskih dejavnostih, ustvarjenih prihodkih in nadomestilu, ki jim pripada.

Predlog spremembe    88

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Za namene tega odstavka kakršen koli pravni naslednik zagotovi upravičencu licence ali prenosa pravic potrebne in ustrezne informacije, ki upravičencu omogočajo, da izpolni obveznosti iz prvega pododstavka.

Predlog spremembe    89

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Obveznost iz odstavka 1 je sorazmerna in učinkovita ter v vsakem sektorju zagotavlja primerno raven preglednosti. Kadar pa bi bilo upravno breme zaradi obveznosti nesorazmerno glede na prihodke, ustvarjene z izkoriščanjem dela ali izvedbe, lahko države članice obveznost iz odstavka 1 prilagodijo, če ostane učinkovita in zagotavlja ustrezno stopnjo preglednosti.

Obveznost iz odstavka 1 je sorazmerna in učinkovita ter v vsakem sektorju zagotavlja visoko raven preglednosti. Kadar pa bi bilo upravno breme zaradi obveznosti nesorazmerno glede na prihodke, ustvarjene z izkoriščanjem dela ali izvedbe, lahko države članice obveznost iz odstavka 1 prilagodijo, če ostane učinkovita in zagotavlja ustrezno stopnjo preglednosti ter da je nesorazmerna narava bremena ustrezno utemeljena.

Predlog spremembe    90

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice spodbujajo razvoj standardnih postopkov za posamezne sektorje prek dialoga z deležniki ter spodbujanje samodejne obdelave podatkov, pri kateri se uporabljajo mednarodne oznake za dela.

Predlog spremembe    91

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Kadar so z veljavnimi kolektivnimi pogodbami določene primerljive zahteve, ki omogočajo stopnjo preglednosti, ki je enaka tisti iz odstavka 2, se šteje, da je obveznost iz odstavka 1 izpolnjena.

Predlog spremembe    92

Predlog direktive

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14 a

 

Neodpovedljiva pravica do pravičnega nadomestila za avtorje in izvajalce

 

1.  Države članice zagotovijo, da avtorji in izvajalci, ki prenesejo pravico do dajanja na voljo javnosti del ali drugih predmetov urejanja za njihovo uporabo v zvezi s storitvami informacijske družbe, ki omogočajo dostop do del ali drugih predmetov urejanja s koncesijo, ali dodelijo to pravico0, ohranijo pravico do pravičnega nadomestila za takšno uporabo.

 

2.  Države članice prepovejo odpoved avtorja ali izvajalca pravici do pravičnega nadomestila za dajanje svojega dela na voljo. Odstavek 1 se ne uporablja, kadar avtor ali izvajalec podeljuje brezplačno neizključno pravico v korist vseh uporabnikov za uporabo njegovega dela.

 

3.  Upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za dajanje na razpolago dela avtorja ali izvajalca se zaupa ustrezni kolektivni organizaciji za upravljanje. Organizacije za kolektivno upravljanje pobirajo pravično nadomestilo od storitev informacijske družbe, ki dajejo dela na voljo javnosti.

 

4.  Kadar je pravica do pravičnega nadomestila že določena v sporazumih v zvezi z avdiovizualnimi deli ali v kolektivnih pogodbah, vključno s prostovoljnimi kolektivnimi sporazumi, med avtorjem ali izvajalcem in njegovo pogodbeno nasprotno stranko, se šteje, da so določbe tega člena izpolnjene.

Predlog spremembe    93

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da so avtorji in izvajalci upravičeni, da zahtevajo dodatno, primerno nadomestilo od druge strani, s katero so sklenili pogodbo za izkoriščanje pravic, kadar je prvotno dogovorjeno nadomestilo nesorazmerno nizko v primerjavi z naknadnimi relevantnimi prihodki in koristmi, ki izvirajo iz izkoriščanja del ali izvedb.

Države članice zagotovijo, da so avtorji in izvajalci ali njihovi imenovani zastopniki upravičeni, da zahtevajo dodatno, pravično nadomestilo od druge strani, s katero so sklenili pogodbo za izkoriščanje pravic, kadar je ustrezno dokazano, da je prvotno dogovorjeno nadomestilo nesorazmerno nizko v primerjavi z naknadnimi relevantnimi prihodki in koristmi, ki izvirajo iz izkoriščanja del ali izvedb.

Predlog spremembe    94

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice lahko odločijo, da se obveznost iz odstavka 1 ne uporablja, če je avtorjev ali izvajalčev prispevek glede na celotno delo ali izvedbo neznaten.

Predlog spremembe    95

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da se spori v zvezi z obveznostjo glede preglednosti na podlagi člena 14 in mehanizma prilagoditve pogodbe na podlagi člena 15 lahko predložijo v postopku prostovoljnega, alternativnega reševanja sporov.

Brez poseganja v druga pravna sredstva lahko države članice zagotovijo, da se spori v zvezi z obveznostjo glede preglednosti na podlagi člena 14, mehanizma prilagoditve pogodbe na podlagi člena 15 in neodpovedljiva pravica do pravičnega nadomestila iz člena 14a lahko predložijo v postopku prostovoljnega, alternativnega reševanja sporov.

Predlog spremembe    96

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Postopek iz odstavka 1 lahko začne katera koli stranka v sporu ali kolektivno več avtorjev ali izvajalcev, ki imajo istega pogodbenega partnerja in podobne zahtevke, ali pa v njihovem imenu kolektivna organizacija, ki jih zastopa. Stroški, neposredno povezani s postopkom, bi morali biti cenovno dostopni.

PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB,OD KATERIH JE PRIPRAVLJAVEC MNENJA PREJEL PRISPEVEK

Priprava tega seznama je povsem prostovoljna in je v izključni pristojnosti pripravljavca mnenja. Pripravljavec mnenja je pri pripravi osnutka mnenja do njegovega sprejetja v odboru prejel prispevek od naslednjih subjektov ali oseb.

Metodologija: Namen tega dokumenta je zagotoviti seznam vseh zainteresiranih strani, ki so podale prispevek o direktivi, ki je predmet tega osnutka mnenja. Seznam zajema zainteresirane strani, ki so prispevek podale osebno na sestanku ali v telefonskem pogovoru, bodisi po prošnji za sestanek ali v naključni razpravi (če je bila izmenjava dovolj dolga, da je enakovredna sestanku, in je zadevala predmet Direktive).

Če je sestanek organiziralo lobistično podjetje, je navedena zadevna stranka.

Seznam je sestavljen v kronološkem vrstnem redu, od prvega sestanka do najbolj nedavnega.

Trenutni seznam zajema sestanke od datuma uradnega imenovanja pripravljavca mnenja (26. oktober 2016) do datuma, ko je bil osnutek mnenja poslan sekretariatu odbora CULT (3. februar 2017).

Subjekt in/ali oseba

PRS For Music

Syndicat de la Presse Quotidienne Nationale

Association de la Presse d’information Politique et Générale

LERU

Science Europe 

Représentation permanente de la France auprès de l’Union européenne

EDRi

BEUC

Google

Edima

SNEP

SCAM

SACD

Europeana

Authors’ Group

IFJ

FERA

EWC

EPC

EBLIDA

IFLA

IFRRO

Communia

International Association of STM Publishers

SAA

ENPA

EMMA

CMS - Axel Springer

GESAC

CEPIC

Sacem

Audible Magic

IFPI

Avisa - Springer-Nature

IMPALA

FEP

SNE

Kreab - Soundcloud

Représentation permanente de la France auprès de l’Union européenne

NotaBene (YouTuber)

Dave Sheik (YouTuber)

La Tronche en Biais (YouTuber)

DanyCaligula (YouTuber)

Cabinet DN - RELX Group

News Media Europe

France Télévisions

IFJ

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Avtorske pravice na enotnem digitalnem trgu

Referenčni dokumenti

COM(2016)0593 – C8-0383/2016 – 2016/0280(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

JURI

6.10.2016

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

CULT

6.10.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Marc Joulaud

7.11.2016

Obravnava v odboru

28.2.2017

 

 

 

Datum sprejetja

11.7.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

8

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Morten Messerschmidt, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), John Procter, Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mary Honeyball, Marc Joulaud, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Martina Michels

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Maria Heubuch

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

20

+

ALDE

María Teresa Giménez Barbat, Morten Løkkegaard

PPE

Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Marc Joulaud, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Michaela Šojdrová

S&D

Silvia Costa, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Mary Honeyball, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Julie Ward, Krystyna Łybacka

Verts/ALE

Maria Heubuch, Helga Trüpel

</