Člen 135  : Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države

1.    Odbor, medparlamentarna delegacija, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko v pisni obliki od predsednika zahteva razpravo o nujnem primeru kršitve človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (člen 149(3)).

2.    Konferenca predsednikov sestavi na podlagi zahtev iz odstavka 1 in v skladu z določbami Priloge IV seznam zadev, ki bodo vključene v končni osnutek dnevnega reda naslednje razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države. Na dnevnem redu so lahko največ tri zadeve, vključno s podpoglavji.

Parlament lahko v skladu z določbami člena 152 opusti zadevo, o kateri bi bilo treba razpravljati, in jo v razpravi nadomesti z nenačrtovano zadevo. Predlogi resolucij v zvezi z izbranimi zadevami se vlagajo do večera tistega dne, ko je sprejet dnevni red. Natančni rok za vlaganje predlogov takšnih resolucij določi predsednik.

3.    Skupni čas za govor političnih skupin in samostojnih poslancev se razdeli v skladu s postopkom iz člena 162(4) in (5) v okviru časa za razprave, ki na posameznem delnem zasedanju ne sme presegati 60 minut.

Čas, ki ostane po upoštevanju časa za predstavitev in glasovanje o predlogih resolucij ter morebitnega časa za govor Komisije ali Sveta, se razdeli med politične skupine in samostojne poslance.

4.    Na koncu razprave se nemudoma glasuje. Člen 183 se ne uporablja.

Glasovanja v skladu s tem členom se lahko v okviru pristojnosti predsednika in konference predsednikov opravijo skupaj.

5.    Če je za isto zadevo vloženih dva ali več predlogov resolucij, se uporablja postopek iz člena 123(4).

6.    Predsednik in predsedniki političnih skupin lahko sklenejo, da se o predlogu resolucije glasuje brez razprave. Za tak sklep je potrebna privolitev vseh predsednikov političnih skupin.

Določbe členov 187, 188 in 190 se za predloge resolucij, ki so uvrščeni na dnevni red za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države, ne uporabljajo.

Predlogi resolucij se za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države vlagajo šele po sprejetju seznama zadev. Predlogi resolucij, ki jih ni mogoče obravnavati v času, namenjenemu razpravi, se štejejo za brezpredmetne. Enako velja za predloge resolucij, za katere se po zahtevi v skladu s členom 168(3) ugotovi, da seja ni sklepčna. Poslanci imajo pravico, da take predloge ponovno vložijo za obravnavo v odboru v skladu s členom 133 ali za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države na naslednjem delnem zasedanju.

Zadeve ni mogoče uvrstiti na dnevni red razprave o kršitvah človekovih pravic, demokracije in načela pravne države, če je že uvrščena na dnevni red istega delnega zasedanja.

V tem poslovniku ni določb, ki bi dopuščale skupno razpravo o predlogu resolucije, vloženem v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2, in poročilu odbora o istem vprašanju.

Kadar je v skladu s členom 168(3) vložena zahteva za ugotavljanje sklepčnosti, velja le za predlog resolucije, o katerem se bo glasovalo, ne pa za predloge, ki sledijo.