Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2003/0210(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0061/2005

Predložena besedila :

A6-0061/2005

Razprave :

PV 28/04/2005 - 6

Glasovanja :

PV 28/04/2005 - 9.8

Sprejeta besedila :

P6_TA(2005)0145

Sprejeta besedila
PDF 460kWORD 154k
Četrtek, 28. april 2005 - Bruselj
Varstvo podzemne vode pred onesnaževanjem ***I
P6_TA(2005)0145A6-0061/2005
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem (KOM(2003)0550 – C5-0447/2003 – 2003/0210(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2003)0550)(1),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija predlog poslala Parlamentu (C5-0447/2003),

–   ob upoštevanju pravila 51 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za kmetijstvo (A6-0061/2005),

1.   potrjuje predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  Pooblašča predsednika, da posreduje svoje mnenje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 28. aprila 2005 z namenom sprejetja Direktive 2005/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred kemičnim onesnaževanjem in poslabšanjem
P6_TC1-COD(2003)0210

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Podzemna voda je dragocen naravni vir, ki ga je kot takega treba varovati pred poslabšanjem in kemičnim onesnaževanjem. To je zlasti pomembno za ekosisteme, ki so odvisni od podzemne vode in za uporabo podzemne vode pri vodni oskrbi za prehrano ljudi.

(2)  Podzemna voda mora biti zaščitena tako, da je mogoča zagotovitev pitne vode dobre kakovosti s preprostim prečiščevanjem, kakor je opredeljeno v ciljih iz člena 7(2) in (3) Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(4).

(3)  Da bi pridobili boljša merila kakovosti in varstva ekosistema, je potrebno izvesti raziskave. Pridobljena spoznanja se po potrebi upoštevajo pri izvajanju ali pregledu te direktive.

(4)  Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti(5) vsebuje cilj doseči stopnjo kakovosti vode, ki ne bo imela škodljivega vpliva na zdravje ljudi in okolje.

(5)  Podzemna voda je najobčutljivejše in največje nahajališče sladke vode v EU, predvsem pa je glavni vir javnega vodooskrbnega sistema. Raven varstva pri novih odvajanjih, emisijah in uhajanjih mora biti primerljiva vsaj z ravnijo za površinske vode v dobrem kemijskem stanju. Onesnaženje ali poslabšanje pogosto povzroči nepopravljivo škodo.

(6)  Za varovanje okolja kot celote in zlasti zdravja ljudi se mora koncentracijam škodljivih onesnaževal v podzemni vodi izogniti, jih preprečiti ali zmanjšati.

(7)  Direktiva 2000/60/ES določa okvir za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike vsebuje napotitvene določbe za varstvo in ohranitev podzemne vode. Kakor je predvideno v členu 17 navedene direktive, je treba sprejeti posebne ukrepe za preprečevanje in nadzor onesnaževanja podzemnih voda, vključno z merili za ocenjevanje dobrega kemijskega stanja vode in z merili za ugotavljanje pomembnih in stalnih trendov naraščanja in za določanje izhodišč za njihovo obračanje.

(8)  Treba je vzpostaviti tudi merila za oceno učinkov, ki jih lahko ima znižanje vodnih rezerv vodonosnikov, na okolje. Na podlagi člena 8 Direktive 2000/60/ES je treba spremljati količinsko stanje vodnih teles.

(9)  Treba je oblikovati standarde kakovosti in metode ocenjevanja, da bi zagotovili merila za ocenjevanje kemijskega stanja teles podzemne vode.

(10)  Varovanje podzemne vode lahko na nekaterih območjih zahteva spremembo kmetijske/gozdarske prakse, kar bi lahko povzročilo izgubo dohodka. To vprašanje je treba obravnavati pri razvoju načrtov za razvoj podeželja v skladu s preoblikovano SKP.

(11)  Preučiti je treba vpliv različnih standardov kakovosti podzemne vode, ki jih uporabljajo države članice, na raven varstva okolja in delovanje notranjega trga.

(12)  Treba je vzpostaviti merila za prepoznavanje kakršnih koli pomembnih in stalnih trendov naraščanja onesnaževal, za prepoznavanje pomembnih padajočih trendov velikosti vodnih teles in za določanje izhodišča za obrat trenda rasti, ob tem pa je treba upoštevati možnost škodljivih učinkov na povezane vodne ekosisteme ali odvisne kopenske ekosisteme.

(13)  V skladu z tretjo alineo člena 22(2) Direktive 2000/60/ES se razveljavi Direktiva Sveta 80/68/EGS z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z nekaterimi nevarnimi snovmi(6) z učinkom od 22. decembra 2013. Da bi zagotovili kontinuiteto sistema varstva iz Direktive 80/68/EGS v zvezi z neposrednimi in posrednimi odvajanji onesnaževal v podzemno vodo, je treba vzpostaviti povezavo z ustreznimi določbami Direktive 2000/60/ES ali jih je treba vnesti v to direktivo, da se ohrani pravno stanje.

(14)  Pojasniti je treba, za katere snovi je treba preprečiti ali omejiti odvajanje, pri tem pa je treba zlasti upoštevati strokovna znanja o problematičnih snoveh, na primer o endokrinih snoveh(7).

(15)  V skladu s členom 11(3)(f) Direktive 2000/60/ES naj bi bile zaloge in obnova podzemne vode obravnavane kot dovoljena praksa v skladu z dovoljenjem in priznane kot dragocena metoda za upravljanje z vodnimi viri.

(16)  Države članice naj, kjer je to mogoče, uporabijo obstoječe statistične postopke, pod pogojem, da so ti postopki v skladu z mednarodnimi standardi in prispevajo k primerljivosti rezultatov spremljanja med državami članicami v dolgih obdobjih.

(17)  Potrebno je poskrbeti za prehodne ukrepe, ki bodo veljali v obdobju med začetkom izvajanja te Direktive in datumom razveljavitve Direktive 80/68/EGS.

(18)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji(8) podeljenih izvedbenih pooblastil.

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva vzpostavlja posebne ukrepe v skladu s členom 17(1) in (2) Direktive 2000/60/ES, da se prepreči in nadzira kemično onesnaženje podzemnih voda. Ti ukrepi zlasti vključujejo:

   a) merila za oceno dobrega kemijskega stanja podzemnih voda;
   b) merila za oceno učinkov kakršnega koli pomembnega znižanja vodnih zalog vodonosnikov na okolje in trajnostni razvoj na podlagi Direktive 2000/60/ES;
   ( c) merila za ugotavljanje in obračanje pomembnih in stalnih trendov naraščanja in za določanje izhodišč za obračanje trendov in
   d) potrebo po preprečevanju ali omejevanju posrednih odvajanj onesnaževal v podzemno vodo.

Ta direktiva opredeljuje zahtevo iz člena 4(1)(b)(i) Direktive 2000/60/ES, da se prepreči ali omeji vnašanje onesnaževal v podzemno vodo in poslabšanje stanja vseh teles podzemne vode.

Ta direktiva, ki predstavlja nadaljevanje Direktive 2000/60/ES predpostavlja, da bodo države članice in oblasti, pristojne za trajnostno upravljanje z vodnimi viri, sprejele vse potrebne ukrepe za opredelitev in analizo stanja teles podzemne vode. Ukrepi, opredeljeni v Prilogah II(2), IV in V k Direktivi 2000/60/ES, vključujejo določitev lege in mej teles podzemne vode, njihovih geoloških in hidroloških značilnosti, sposobnosti obnavljanja in izboljšanja, prispevnih območij, merilnih mest in tveganj v zvezi s prekomernim izkoriščanjem in onesnaževanjem.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi veljajo poleg opredelitev iz člena 2 Direktive 2000/60/ES naslednje opredelitve:

   1. "standardi kakovosti podzemne vode" so koncentracijske vrednosti določenega onesnaževala, skupine onesnaževal ali indikatorja v podzemni vodi, pri presežku katerih se stanje telesa podzemne vode ali teles podzemne vode označi kot tako, ki ime slabše kemijsko stanje;
   2. "pomemben in stalnen trend naraščanja" je vsako statistično in okoljsko pomembno povečanje koncentracije onesnaževala v podzemni vodi;
   3. "posredna odvajanja v podzemno vodo" so odvajanja, emisije in uhajanja, če niso neposredna odvajanja v podzemno vodo v smislu člena 2(32) Direktive 2000/60/ES, vendar lahko povzročijo onesnaževanje podzemne vode in poslabšanje;
   4. "vnos onesnaževal v podzemno vodo" je neposredno ali posredno odvajanje onesnaževal v podzemno vodo zaradi človekove dejavnosti;
   5. "poslabšanje" je vsako še tako neznatno antropogeno pogojeno in trajno povečanje koncentracij onesnaževal v podzemni vodi v primerjavi z dosedanjim stanjem;
   6. "koncentracija ozadja" je koncentracija snovi v telesu podzemne vode, ki ustreza zelo majhnim ali nobenim antropogenim spremembam neokrnjenih razmer;

7.   "breme preteklosti" so mirujoči objekti in naprave za odstranjevanje odpadkov ter druga zemljišča, na katerih se ravna z odpadki, se jih skladišči ali odlaga (stara odlagališča), in zemljišča z mirujočimi objekti in napravami ter druga zemljišča, na katerih se ravna z onesnaževali, ki bi kot točkovni viri lahko povzročili onesnaženja tal ali podzemne vode in ki še niso zajeti v pravo EU;

   8. "temeljna koncentracija" snovi v telesu podzemne vode je povprečna koncentracija, izmerjena med referenčnima letoma 2007 in 2008 na osnovi programov spremljanja, določenih s členom 8 Direktive 2000/60/ES.

Člen 3

Merila za ocenjevanje in razvrščanje kemijskega stanja telesa podzemne vode kot dobrega

Za namen opisa, ki se izvede v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES in s oddelkoma 2.1 in 2.2 ter Prilogo II k Direktivi ter za razvrščanje, ki se izvede v skladu z členom 8 in oddelkoma 2.4.5 in 2.5 ter Prilogo V k Direktivi se šteje, da je telo podzemne vode ali skupina teles podzemne vode podzemna voda dobrega kemijskega stanja, ko:

   a) izmerjena koncentracija onesnaževal, navedenih v stolpcu 1 Dela B Priloge I k tej direktivi, ne presega standardov kakovosti, določenih v stolpcu 2.

Če naravna geogensko pogojena vsebnost onesnaževal v telesu ali v skupini teles podzemne vode presega vrednosti standarda kakovosti podzemne vode, ki obstaja v skladu z delom B Priloge I k tej direktivi, ali dodatnega nacionalnega standarda kakovosti podzemne vode, prenesenega v skladu s Prilogo II k tej direktivi, potem naravne vsebnosti skupaj s predvidenimi standardi kakovosti podzemne vode opredeljujejo prehod z dobrega na slabo stanje;

   b) je v skladu z navedbami v Prilogi II te direktive mogoče dokazati, da je koncentracija vseh onesnaževal skladna s tretjo alineo opredelitev, navedenih v poglavju 2.3.2 Priloge V Direktive 2000/60/ES.

Standardi kakovosti podzemne vode za dobro kemijsko stanje se prilagajajo merilom strupenosti za ekosisteme in za človeka za konkretizacijo opredelitve onesnaževanja iz člena 2(33) Direktive 2000/60/ES.

Spoštovanje standardov kakovosti podzemne vode se ugotavlja s pomočjo primerjave z aritmetično sredino vrednosti spremljanja na vsakem mestu odvzema telesa podzemne vode ali skupine teles podzemne vode, ki je bilo razvrščeno ali so bile razvrščene kot ogrožene po analizi, ki se izvaja v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES. Izmerjene vrednosti na posameznih meritvenih mestih, na katerih meritve niso v skladu s standardom kakovosti podzemne vode , odločilno vplivajo na razvrstitev takrat, ko je določeno meritveno mesto po strokovnem preverjanju v skladu z delom A Priloge I k tej direktivi, odločilno za obremenitev telesa podzemne vode ali njegovega dela.

Zaradi dolgotrajne onesnaženosti območja pristojni organ po oceni tveganja za zdravje in okolje opravi oceno onesnaženja podzemnih voda. Ocena onesnaženja podzemne vode se ne upošteva za ocenjevanje kemijskega stanja podzemne vode. Merila ocenjevanja in obnove podzemne vode morajo biti v načrtu upravljanja vodnega območja, ki je predviden v členu 13 direktive 2000/60/ES.

Za obnovo onesnaženega območja lahko program ukrepov vsebuje dejavnosti obnove, kot tudi dejavnosti, namenjene preprečevanju širjenja onesnaževanja. Ta določba se uporablja ne glede na člen 4(4) in (5) Direktive 2000/60/ES.

Člen 4

Ocena kemijskega stanja podzemne vode

1.  Države članice določijo, da ima telo podzemne vode dobro kemijsko stanje, ko standardi kakovosti podzemne vode niso preseženi na katerem koli merilnem mestu, določenem v skladu s členom 8 in Prilogo V k Direktivi 2000/60/ES za oceno kemijskega stanja podzemne vode.

2.  Če se standard kakovosti podzemne vode preseže na merilnem mestu, države članice preverijo, ali presežek označuje, da:

   a) eden ali več pogojev za dobro kemijsko stanje podzemne vode, določenih v tabeli 2.3.2 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES, ni izpolnjenih; ali
   b) zaloge pitne vode niso zaščitene v skladu s členom 7 Direktive 2000/60/ES.

3.  Šteje se, da je telo podzemne vode v slabem kemijskem stanju le, kadar se s preiskavo iz odstavka 2 ugotovi, da se uporablja eden ali več pogojev iz odstavka 2(a) ali (b).

Člen 5

Standardi kakovosti vode, določeni na nacionalni ravni, na ravni porečij ali na ravni teles podzemne vode ali skupin teles podzemne vode

1.  Kjer je to potrebno, države članice dodatno določijo standarde kakovosti podzemne vode v skladu z določbami člena 3 in Priloge II k tej direktivi za vsako dodatno onesnaževalo, ki na njihovem ozemlju odločilno prispeva k temu, da se telo podzemne vode ali skupino teles podzemne vode razvrsti kot ogroženo podzemno vodo. Ti standardi kakovosti podzemne vode se med drugim uporabljajo pri pregledu stanja podzemne vode, kakor je predvideno v členu 5(2) Direktive 2000/60/ES.

Ti standardi kakovosti podzemne vode, se lahko določijo na nacionalni ravni, na ravni porečij ali na ravni teles podzemne vode ali skupin teles podzemne vode, za katere je bilo ugotovljeno, da so ogrožena.

Države članice lahko določijo, da se pri določitvi standardov kakovosti podzemne vode upoštevajo naravne vsebnosti snovi v vodi.

2.  Za telesa podzemne vode, ki se nahajajo v mednarodnem porečju, zadevne države članice na osnovi svojih posebnih nacionalnih in regionalnih razmer skupaj določijo standarde kakovosti in metode ocenjevanja podzemne vode, da bi zagotovili merila za ocenjevanje kemijskega stanja teles podzemne vode.

Če države članice ne morejo doseči soglasja, lahko, v skladu s členom 12 Direktive 2000/60/ES, problem predložijo Komisiji, ki odgovori v šestih mesecih.

3.  Države članice zagotovijo Komisiji najpozneje do 22. junija 2006 seznam vseh onesnaževal, za katere so določile standarde kakovosti podzemne vode. Države članice zagotovijo za vsa onesnaževala na seznamu podatke, navedene v delu B Priloge III k tej direktivi.

Člen 6

Pregled seznamov v zvezi s standardi kakovosti vode, določenih na ravni Skupnosti

Po treh letih po roku iz člena 5(3), in nato vsakih šest let:

   Komisija pregleda seznam standardov kakovosti podzemne vode, določenih na ravni Skupnosti (Priloga I k tej direktivi), predvsem na podlagi podatkov, ki jih države članice pripravijo v skladu s členom 5(3), znanstvenega in tehničnega napredka ter mnenja odbora iz člena 16(5) Direktive 2000/60/ES;
   Komisija pripravi strnjeno poročilo in po potrebi predloži predloge za direktivo o spremembi seznama onesnaževal in/ali pripadajočih koncentracij onesnaževal v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe.

Člen 7

Merila za ugotavljanje pomembnih in stalen trend naraščanja in za določanje izhodišč za obračanje trendov

Države članice ugotovijo vsak pomemben in trajen trend naraščanja koncentracije onesnaževal, ki se nahajajo v telesu ali v skupini teles podzemne vode in so posledica človekove dejavnosti, ter opredelijo začetno točko za spreminjanje tega trenda v skladu s Prilogo IV k tej direktivi.

Za telesa podzemne vode, v katerih se v primerjavi s temeljno koncentracijo ugotovijo pomembni in stalni trendi naraščanja koncentracij onesnaževal, države članice obrnejo trend prek programa ukrepov iz člena 11 Direktive 2000/60/ES, da se postopoma zmanjša onesnaženje podzemne vode in prepreči poslabšanje.

Posebna ocena trenda in obrat trenda se izvajata za ustrezna onesnaževala v telesih podzemne vode, na katere so vplivali točkovni viri onesnaženja, zato da se potrdi, da se snovi iz onesnaženih mest ne širijo prek opredeljenega območja in povzroči poslabšanje kemijskega stanja telesa podzemne vode.

Programi ukrepov lahko vključujejo ustrezne ukrepe pravne, upravne ali pogodbene narave. Če so ukrepi enako primerni, imajo pogodbene rešitve in rešitve s sodelovanjem prednost pred regulativnimi ukrepi.

Člen 8

Merilne metode

1.  Vsaka država članica predloži Komisiji popoln opis merilnih metod za vsako od snovi, za katero so bili določeni standardi kakovosti podzemne vode na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti.

2.  Komisija ugotovi, ali so merilne metode v celoti primerljive in ali lahko razlike med metodami privedejo do odstopanj, ki bi lahko povzročila nepravilno ali neprimerno uporabo te direktive v Skupnosti. Odločujoč dejavnik so lokalni podnebni pogoji in tipi tal.

3.  Komisija na podlagi svojih ugotovitev odobri ali zavrne merilne metode, ki so jih predložile države članice.

4.  Če Komisija zavrne merilne metode, ki jih predloži država članica, ta država članica predloži v odobritev Komisiji revidirane merilne metode, v skladu z odstavki 1 do 3.

5.  Odobrene merilne metode postanejo operativne v vseh državah članicah na datum, opredeljen v členu 8 Direktive 2000/60/ES.

Člen 9

Ukrepi za preprečevanje ali omejevanje vnašanja onesnaževal v podzemno vodo

Poleg osnovnih ukrepov, določenih v členu 11(3) Direktive 2000/60/ES, države članice zagotavljajo, da program ukrepov za vsako vodno območje vključuje preprečevanje posrednega odvajanja vseh onesnaževal iz točk 1 do 6 Priloge VIII te direktive v podzemno vodo.

Brez poseganja v standarde kakovosti, določene na drugih področjih zaščite podzemnih voda, se ta določba ne uporablja za odvajanja:

   a) gospodinjskih odpadnih voda hišnih greznic, ki sodijo k izoliranim bivališčem;
   b) drugih onesnaževal v tako majhnih količinah in koncentracijah, da je izključeno vsakršno tveganje poslabšanja kakovosti podzemnih voda;
   c) vode za umetno napajanje podzemne vode za namene javnega gospodarjenja s podzemno vodo.

Ukrepi v skladu z drugim odstavkom se lahko sprejmejo samo po ugotovitvi pristojnih organov držav članic, da je sta zagotovljena spremljanje podzemne vode in zlasti njena kakovost.

Ukrepi, ki jih zahteva ta člen, upoštevajo najboljšo okoljsko prakso in najboljšo razpoložljivo tehnologijo.

Ko se dovoljena posredna odvajanja, se tam, kjer je to smiselno, upoštevajo razpršeni viri, ki vplivajo na podzemno vodo.

Znatna neposredna in posredna odvajanja iz nekdanjih okuženih zemljišč je treba oceniti na podlagi nacionalnih določb. Merila za ocenjevanje in sanacijo nekdanjih okuženih zemljišč je treba uporabiti pri načrtu upravljanja porečja iz člena 13 Direktive 2000/60/ES. Vsi nadaljnji programi ukrepov, morajo predvideti cilj sanacije, ki ga je mogoče doseči z razumnimi stroški, vendar pa morajo vsaj preprečiti nadaljnje širjenje onesnaženja. Člen 4(4) in (5) Direktive 2000/60/ES se ne spremenita.

Države članice predložijo povzetek izjem kot dopolnilo programom ukrepov iz člena 11 Direktive 2000/60/ES.

Člen 10

Preventivni ukrepi

Preventivni ukrepi iz člena 9 vključujejo pregled hidrogeoloških pogojev na zadevnem območju, potencialno prečiščevalno sposobnost tal in podtalja ter nevarnost onesnaževanja in spremembe kakovosti podzemne vode zaradi odvajanja ter omogočajo ugotovitve, ali je odvajanje snovi v podzemno vodo zadovoljiva rešitev z vidika okolja.

Člen 11

Načelo onesnaževalec plača

Države članice sprejmejo ukrepe v skladu s členom 9 Direktive 2000/60/ES, da bi stroške onesnaževanja podzemne vode naložili onesnaževalcu.

Če je proizvodnja ali uporaba proizvodov, s katerimi se trguje na notranjem trgu, vir onesnaževanja podzemne vode, sprejme Komisija ukrepe za določitev primernih in sorazmernih denarnih kazni za zadevne vire onesnaževanja.

Člen 12

Raziskovanje in razširjanje

Komisija spodbuja, v dogovoru z državami članicami, razširjanje znanih metod merjenja in računanja parametrov za opis in spremljanje vodonosnikov ter pospešuje nove raziskave za izboljšanje razpoložljivih tehnologij za spremljanje in upravljanje teles podzemne vode in njihove kakovosti, vključno v zvezi z ekosistemi podzemnih voda.

Člen 13

Varstvo zdravilišč in virov zdravilne vode

Komisija in države članice uvajajo skupno metodologijo za opredelitev varstvenih območij za vodonosnike, ki oskrbujejo vodne vire, da se zagotovi spoštovanje teh območij, ko se načrtujejo industrijske dejavnosti in dejavnosti v urbanem okolju.

Člen 14

Prehodne določbe

V obdobju med ...(9) in 22. decembrom 2013 je po predhodnih preiskavah in dovoljenjih iz člena 4 in 5 Direktive 80/68/EGS treba upoštevati zahteve, določene v členih 3, 5 in 7 te direktive.

Člen 15

Tehnične prilagoditve

Prilogi II in IV k tej direktivi se lahko prilagodita znanstvenemu in tehničnemu napredku v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES, ob upoštevanju obdobja pregledovanja in posodabljanja načrta za upravljanje porečij, kakor je določeno v členu 13(7) Direktive 2000/60/ES.

Svet vzpostavi skupno metodologijo za katalogizacijo vodonosnikov v pripravah na izvajanje programa "Inspire". V zvezi s tem pričnejo države članice zbirati podatke, takoj ko začne veljati ta direktiva.

Člen 16

Izvajanje

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do ...(10). O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 18

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

DOBRO KEMIJSKO STANJE – STANDARDI KAKOVOSTI PODZEMNE VODE

A.  Razvrstitev in ocena stanja ogroženih teles podzemne vode

Po predstavitvi rezultatov ocenjevanja in razvrstitve posameznih merilnih mest na podlagi določb iz člena 3(1) (2) in (3) te direktive se razvrstijo ogrožena telesa podzemne vode ali ogrožena skupina teles podzemne vode v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES.

Ustrezni preizkusi se izvajajo v zgornjem vodonosniku.

B.  Standardi kakovosti za dobro kemijsko stanje

Onesnaževalo

Standardi kakovosti(11),(12)

Opomba

Nitrati

50 mg/l

Aktivne snovi v pesticidih, skupaj z relevantnimi metaboliti, razgradnimi ali reakcijskimi produkti(13)

0,1 µg/l

Standard kakovosti podzemne vode se uporablja za vsa podzemna vodna telesa, razen kjer so standardi za pitno vodo za pesticide in njihove ustrezne metabolite strožji od 0,1 μg/l. Za ta področja se uporabljajo standardi za pitno vodo. Skupna koncentracija pesticidov in njihovih metabolitov v vseh telesih podzemne vode ne sme presegati 0,5 μg/l.

Koncentracije vsote pesticidov/metabolitov

0,5 µg/l

PRILOGA II

SKUPNA merila za DOLOČITEV STANDARDOV KAKOVOSTI ZA OCENJEVANJE kemičnega stanja podzemnih voda

1.  Države članice določijo standarde kakovosti podzemne vode na podlagi naslednjih meril:

   a) značilnosti telesa ali teles podzemne vode, za katere se bodo uporabljali standardi kakovosti;
   b) lastnosti zadevnih onesnaževal in
   c) lokacije merilnih mest.

2.  Standard kakovosti podzemne vode predstavlja koncentracijo onesnaževala, pri presežku katerega se pokaže tveganje, da:

   a) eden ali več pogojev, določenih v tabeli 2.3.2 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES ni izpolnjenih ali
   b) zaloge pitne vode niso zaščitene v skladu s členom 7 Direktive 2000/60/ES.

PRILOGA III

STANDARDI KAKOVOSTI ZA ONESNEŽEVALA VODE

Del A.1: Minimalni seznam onesnaževal, za katere morajo države članice določiti standarde kakovosti podzemne vode v skladu s členom 5 te direktive

Snov ali ion

Opombe

amonij

arzen

kadmij

svinec

živo srebro

trikloroetilen

tetrakloroetilen

Minimalni seznam snovi ali ionov, ki so naravno prisotni ali se pojavljajo zaradi človekovih dejavnosti.

Del A.2: Minimalni seznam kazalnikov, za katere morajo države članice določiti standarde kakovosti podzemne vode v skladu s členom 5 te direktive

Snov

Opombe

klorid

sulfat

aluminij

Del B: Podatki, ki jih predložijo države članice v zvezi s seznamom onesnaževal, za katere so bili določeni standardi kakovosti podzemne vode

Države članice morajo skladno s členom 5 in oddelkom 1 Priloge II k tej direktivi za vsako škodljivo snov, ki je značilna za ogroženo telo podtalnice in za katero so bili uvedeni nacionalni predpisi o kakovosti podtalnice in njenem dobrem kemijskem stanju, predložiti najmanj naslednje podatke:

1.  Podatki o ogroženih telesih podzemne vode

1.1  Podatki o številu teles podzemne vode, ki so bila uvrščena med ogrožene na podlagi prisotnosti onesnaževal, za katere so bili določeni standardi kakovosti podzemne vode na nacionalni ravni.

1.2  Podatki o vsakem od teh teles podzemnih voda, ki so bila zaradi tega uvrščena med ogrožene, zlasti o velikosti vodnih teles, zvezi med telesom podzemne vode in z njim povezanimi površinskimi vodami ter odvisnimi kopenskimi ekosistemi, uporabi podzemne vode kot vira vode za prehrano ljudi, kot tudi o vrednosti naravnega ozadja v telesih podzemne vode v primeru naravno prisotnih snovi.

2.  Podatki o določitvi standardov kakovosti podzemne vode

2.1  Obvestilo o standardih kakovosti podzemne vode, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, na ravni porečja ali na ravni posameznih teles podzemne vode ali skupin teles podzemne vode.

2.2  Povezave med standardi kakovosti podzemne vode in vrednostmi naravnega ozadja naravno prisotnih snovi.

Če vrednosti naravnega ozadja naravno prisotnih snovi v podzemni vodi niso znane, se vrednosti naravnega ozadja ugotovijo v skladu z najboljšo strokovno oceno.

PRILOGA IV

UGOTAVLJANJE IN OBRAČANJE POMEMBNIH IN STALNIH TRENDOV NARAŠČANJA

1.  Ugotavljanje pomembnih in stalnih trendov naraščanja

Države članice ugotovijo pomembne in stalne trende naraščanja in pri tem upoštevajo naslednje zahteve:

1.1  Program spremljanja stanja se bo v skladu z oddelkom 2.4 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES prilagajal tako, da se bodo lahko ugotovili vsi pomembni in stalni trendi naraščanja ugotovljene koncentracije onesnaževal v skladu s členom 3(1), (2) in (3), členom 5 in Prilogo I k tej direktivi.

1.2  Postopek ugotavljanja pomembnih in stalnih trendov naraščanja temelji na naslednjem postopku:

   a) izračun izmerjenih vrednosti iz programa spremljanja stanja poteka na podlagi analize trendov po statističnem postopku z uporabo aritmetičnih srednjih vrednosti v intervalu poskusnega odvzema na vsakem posameznem merilnem mestu v vsakem telesu podzemne vode oz. vsaki skupini teles podzemne vode ob četrtletni, polletni ali letni kontroli. Nujno je zagotoviti, da so merilna mesta primerljiva;
   b) da bi se izognili izkrivljanju pri zaznavanju trendov, se pri izračunu upoštevajo vrednosti pod kvantifikacijsko mejo s polovično vrednostjo kvantifikacijske meje;
   c) najmanjše število podatkovnih vrednosti in najkrajše trajanje časovnih nizov sta določena v naslednji tabeli. Časovni nizi ne smejo preseči šest let;

Pogostnost spremljanja stanja

Najmanjše število let

Največje število let

Najmanjše število meritev

Letno

6

6

8

Polletno

5

6

10

Četrtletno

5

6

15

d)   izogniti se je treba odsotnosti dveh ali več zaporednih podatkovnih vrednosti; dodatne zahteve na programu vzorčenja bodo preverjene za izračun zanesljivih rezultatov.

1.3  Pri ugotavljanju pomembnih in stalnih trendov naraščanja koncentracij naravno prisotnih snovi in snovi, nastalih kot posledica človekovega delovanja, se upoštevajo tudi podatki, zbrani pred začetkom programa nadzornega spremljanja. Na ta način je mogoče poročanje o ugotavljanju trendov v okviru prvega načrta upravljanja povodij, kot določa člen 13 Direktive 2000/60/ES.

1.4  Postopek za določitev izhodišča ugotavljanja trendov je določen na osnovi časa in vsaj na osnovi kontrolnih podatkov, zbranih v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES. V tem primeru referenčne točke ustrezajo začetku programa spremljanja.

Če so pred začetkom programa spremljanja na voljo prej pridobljeni podatki, je le-te treba uporabiti pri določitvi izhodišča za ugotovitev trendov.

1.5  Posebna ocena trenda se na podoben način izvaja na območjih teles podzemne vode, v katerih bi pomembni in stalni trendi naraščanja koncentracij onesnaževal, opredeljenih v skladu s členom 5 te direktive, lahko imeli negativne posledice za povezane vodne ekosisteme ali odvisne kopenske ekosisteme, ali pa bi lahko vplivali na sedanjo ali prihodnjo uporabo podzemne vode.

1.6  Ugotavljanje pomembnih in stalnih trendov naraščanja temelji na postopku za ocenjevanje kemijskega stanja v skladu s Prilogo II te direktive.

1.7  Pri merjenju teles podzemne vode morajo države članice – v sodelovanju z organi, odgovornimi za okraje porečij – določiti raven in ravnovesje vode vodonosnika z uporabo ustreznih kazalcev, določenih na podlagi zgodovinskih podatkov in omrežij za spremljanje, razvitih v ta namen.

2.  Izhodišča za obračanje trendov

2.1  Obrat trenda se osredotoči na trende, ki povzročajo nevarnost poškodbe podzemne vode, z njo povezanih vodnih ekosistemov, neposredno odvisnih kopenskih ekosistemov, človekovega zdravja ali zakonite uporabe vodnega okolja.

2.2  Najmanjše število merilnih vrednosti in najkrajša veljavnost časovnih nizov za analizo obrata trenda v obdobju nekaj let sta odvisna od izbrane pogostosti spremljanja, v skladu z točko 1.2 (c) te priloge in določena v naslednji tabeli. Časovni nizi ne smejo preseči šest let.

Pogostnost spremljanja stanja

Najmanjše število let

Največje število let

Najmanjše število meritev

Letno

6

6

14

Polletno

10

6

18

Četrtletno

10

6

30

2.3  O trendu obračanja govorimo, kadar je v prvem delu potek linije trenda pozitiven, v drugem delu pa negativen. Za zanesljivo oceno obrata trenda se mora število vrednosti pred in po prekinitvi časovnih nizov ujemati s pogostnostjo spremljanja stanja.

2.4  Odločitev za obrat trenda temelji na pomenu, ki ga ima naraščajoče in stalno povišanje koncentracij onesnaževala na okolje. Kot izhodišče za povečanje trenda se skladno s členom 17(4) Direktive 2000/60/ES vzame največ 75 %-na raven standardov kakovosti, določenih v delu B Priloge I k tej direktivi in/ali standardov kakovosti podzemne vode, določenih v skladu s členom 5 te direktive.

2.5  Ko je referenčna točka v skladu z točko 2.1 te priloge določena, se uporabi za ogrožena telesa podzemne vode in zadevne snovi, in se ne spreminja.

(1) UL C 112, 30.4.2004, str. 40.
(2) UL C 109, 30.4.2004, str. 29.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2005.
(4) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).
(5) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.
(6) UL L 20, 26.1.1980, str. 43. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/692/EGS (UL L 377, 31.12.1991, str. 48).
(7) O tem vprašanju glej resolucije Evropskega Parlamenta z dne 20. oktobra 1998 o kemičnih snoveh, ki povzročajo endokrine motnje (UL C 341, 9.11.1998, str. 37), in z dne 26. oktobra 2000 o sporočilu Komisije o strategiji Skupnosti za endokrine motilce hormonov – snovi, ki škodljivo vplivajo na hormonski sistem človeka in divjih živali (UL C 197, 12.7.2001, str. 409).
(8) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(9)* 18 mesecev od začetka veljavnosti te direktive.
(10)* 18 mesecev od začetka veljavnosti te direktive.
(11) Če se za telo podzemne vode meni, da standardi kakovosti podzemne vode onemogočajo uresničitev okoljskih ciljev za povezane površinske vode, opredeljenih v členu 4 Direktive 2000/60/ES ali vodijo k občutnemu poslabšanju ekološke in kemijske kakovosti takšnih teles podzemne vode, ali pomenijo občutno škodo za kopenske ekosisteme, ki so neposredno odvisni od telesa podzemne vode, je v skladu s členom 5 in Prilogo IV te direktive treba določiti strožje standarde kakovosti podzemne vode.
(12) Ravnanje skladno s standardi se ocenjuje v skladu z oddelkom 2.4.5 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES, členom 6 te direktive in zakonodajo Skupnosti, iz katere izhajajo ti standardi.
(13) Pesticidi se nanašajo na fitofarmacevtska sredstva in biocidne pripravke, kakor so opredeljeni v členu 2 Direktive 91/414/EGS in členu 2 Direktive 98/8/ES.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov