Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2004 o rednem poročilu za leto 2004 in priporočilu Komisije o napredku Turčije pri pripravah za članstvo(1) in svojih predhodnih resolucij v zvezi s tem, sprejetih med 18. junijem 1987 in 15. decembrom 2004,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2005 o vlogi žensk v turškem družbenem, gospodarskem in političnem življenju(2) ,

–   ob upoštevanju sklepov zasedanja Evropskega sveta 17. decembra 2004,

–   ob upoštevanju okvirnega osnutka pristopnih pogajanj s Turčijo, kot jih je predstavila Komisija 29. junija 2005,

–   ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. aprila 2004 o Cipru(3) ,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker po ugotovitvah Komisije Turčija zadovoljivo izpolnjuje politična merila iz Kobenhavna, zaradi česar je Komisija priporočila začetek pristopnih pogajanj,

B.   ker je Evropski svet leta 2002 sklenil, da bo Evropska unija v primeru izpolnitve kopenhagenskih političnih meril s strani Turčije takoj začela pristopna pogajanja,

C.   ker je Evropski parlament 15. decembra 2004 izrazil mnenje, da je začetek pristopnih pogajanj priporočljiv pod pogojem, da ima v prvi fazi pogajanj prednost popolno uresničevanje političnih meril; da se bodo potemtakem pogajanja na ministrski ravni začela z oceno izpolnjevanja političnih meril, še posebej na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin tako v teoriji kot v praksi, z odprto možnostjo, da se v vmesnem času na dnevni red pogajanj uvrstijo tudi druga poglavja,

D.   ker je Evropski parlament ob tej priložnosti poudaril, da sicer spoštuje demokratično voljo grške ciprske skupnosti, a je hkrati izrazil obžalovanje, da slednja ni uspela doseči rešitve problema, zato je turške oblasti pozval, naj ohranijo svojo konstruktivno držo pri iskanju nepristranskega odgovora na ciprsko vprašanje na osnovi Ananovega načrta in temeljnih načel EU in naj v skladu z zadevnimi resolucijami OZN čim prej po določenem časovnem razporedu umakne svoje sile; ker je izrazil prepričanje, da je umik turških sil nujen korak na poti k nadaljnjemu umirjanju razmer, ponovne vzpostavitve dialoga med vpletenimi stranmi in priprave trajne rešitve; ker je turške oblasti pozval, naj priznajo Republiko Ciper; ker je turške oblasti opozoril na dejstvo, da so pogajanja o pristopu dejansko medvladna pogajanja med Turčijo na eni strani in 25 državami članicami EU na drugi, torej tudi Republiko Ciper kot eno od teh držav članic; ker je opozoril, da začetek pogajanj predpostavlja priznanje Cipra s strani Turčije,

E.   ker je Evropski parlament pozval turške oblasti, naj odpravijo vse obstoječe omejitve, ki se nanašajo na ladje pod ciprsko zastavo, ki trgujejo s katero od držav članic EU,

F.   ker je Evropski svet 17. decembra 2004 sklenil, da Turčija zadovoljivo izpolnjuje kopenhagenska politična merila, potrebna za začetek pristopnih pogajanj 3. oktobra 2005, pod pogojem, da zagotovi uveljavitev šestih pomembnih zakonodajnih predpisov in v skladu z lastno obvezo podpiše protokol, ki sporazum iz Ankare razširja na deset novih držav članic; ker mora Evropska unija upoštevati predhodno izražene obveze,

G.   ker je Turčija 1. junija 2005 sprejela šest pomembnih zakonodajnih predpisov, za katere je bila pozvana, naj jih sprejme,

H.   ker je Turčija 29. julija 2005 podpisala protokol, ki sporazum iz Ankare razširja na deset novih držav članic, vendar je skupaj s protokolom objavila izjavo, da podpis, ratifikacija in izvajanje tega protokola nikakor ne pomeni priznanja Republike Ciper, predvidenega v protokolu,

I.   ker Turčija hkrati nadaljuje z embargom na plovila, ki plujejo pod ciprsko zastavo oz. prihajajo iz pristanišč Republike Cipra in jim onemogoča dostop do turških pristanišč; ker ciprskim letalom še vedno odreka pravico do preleta in pristanka na turških letališčih,

J.   ker se turške oblasti še vedno niso zadovoljivo odzvale na zahteve, povezane z armenskimi vprašanji, ki jih je izpostavil Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 18. junija 1987 o politični rešitvi armenskega vprašanja(4) ,

K.   ker bi bila demokratična in gospodarsko stabilna Turčija v veliko korist celotni Evropi,

L.   ker lahko Turčija zagotovi nepovratnost procesa reform in pridobi potrebno podporo javnega mnenja v EU samo tako, da svojo pripravljenost na prevzem vrednot EU izkaže z odločnim izvajanjem in nadaljevanjem reform,

M.   ker se sposobnost Evropske unije za obvladovanje širitve šteje kot predpogoj, kot del kopenhagenskih meril, in ker mora zato Evropska unija s svoje strani pokazati, da je sposobna izvesti politično in strukturno reformo,

1.   ugotavlja, da Komisija in Svet zavzemata stališče, da je Turčija formalno izpolnila zadnje pogoje za začetek pristopnih pogajanj 3. oktobra 2005, in sicer uveljavljanje šestih preostalih zakonov ter, v skladu z njeno lastno zavezanostjo, podpis protokola o razširitvi sporazuma iz Ankare na deset novih držav; meni, da izvajanje v zvezi s tem in tudi na drugih področjih še ni končano;

2.   iskreno obžaluje, da je Turčija vzbudila dvome o pripravljenosti, da v celoti izvede vse določbe protokola, ko je skupaj z njim objavila izjavo, da podpis, ratifikacija in izvajanje tega protokola nikakor ne pomenijo priznanja Republike Cipra, predvidenega v protokolu; opominja Komisijo, da Parlamentu posreduje odgovor turške vlade, ali je enostranska izjava del postopka ratifikacije v turškem parlamentu;

3.   poudarja, da takšna enostranska izjava s strani Turčije ni sestavni del Protokola in nima nikakršnih pravnih učinkov na obveznosti Turčije v skladu s tem Protokolom, in ne bi smela biti poslana v ratifikacijo s strani Velike narodne skupščine;

4.   opominja Turčijo, da z ohranjanjem omejitev za plovila, ki plujejo pod ciprsko zastavo oz. prihajajo iz pristanišč Republike Cipra, prek onemogočanja dostopa do turških pristanišč, ter omejitev za ciprska letala, prek odrekanja pravico do preleta in pristanka na turških letališčih, krši sporazum iz Ankare in z njim povezano carinsko unijo ne glede na protokol, saj krši načelo prostega pretoka blaga; zato poziva Turčijo, naj v celoti izvaja vse določbe protokola;

5.   poziva Turčijo, da prizna genocid nad Armenci; šteje to dejanje kot predpogoj za pristop Evropski uniji;

6.   poziva Komisijo, naj do konca leta 2006 opravi popolno oceno izvajanja razširjenega sporazuma iz Ankare, in poudarja, da bo neizpolnjevanje tega sporazuma imelo resne posledice za pogajanja, lahko bi celo povzročilo njihovo ustavitev; zato zahteva, da je izvajanje predpisov s področja carinske unije med prvimi poglavji, ki se bodo obravnavala na pogajanjih leta 2006;

7.   ob spoštovanju demokratične volje grške skupnosti na Cipru znova izraža obžalovanje, da ni bilo mogoče doseči rešitve problema, in poziva turške oblasti, naj ohranijo svojo konstruktivno držo pri iskanju odgovora na ciprsko vprašanje, ki bi vodil k nepristranski rešitvi, na osnovi Annanovega načrta in načel, na katerih temelji EU, in naj v skladu z zadevnimi resolucijami OZN čim prej po določenem časovnem razporedu umakne svoje sile; meni, da je umik turških sil nujen korak na poti k nadaljnjemu umirjanju razmer, ponovni vzpostavitvi dialoga med stranema in pripravi trajne rešitve; znova poziva obe strani na Cipru, naj ponovno začneta pogovore pod vodstvom OZN o celoviti rešitvi spora;

8.   poudarja, da je hitra normalizacija odnosov med Turčijo in vsemi državami članicami EU, vključno s turškim priznanjem Republike Cipra, nujen sestavni del pristopnega procesa; poudarja, da se o turškem priznanju Republike Cipra nikakor ni moč pogajati; poziva turške oblasti, naj normalizirajo odnose med Turčijo in vsemi državami članicami EU in čim prej priznajo Republiko Ciper, ter poudarja, da bi neizpolnjevanje tega imelo resne posledice za pogajanja, lahko pa bi celo povzročilo njihovo ustavitev;

9.   poziva tudi Svet, naj uresniči svoje obljube in konča izolacijo turške skupnosti na Cipru; poziva Svet, naj si pod britanskim predsedstvom ponovno prizadeva za dosego sporazuma o paketu finančne pomoči ter o predpisih za olajšanje trgovine v zvezi s severnim delom Cipra, da bi EU upoštevala svojo zavezanost do turške skupnosti na Cipru;

10.   pozdravlja sprejetje in uveljavitev šestih pomembnih zakonov 1. junija 2005, kar je Evropski svet decembra 2004 postavil kot pogoj za začetek pogajanj; je še vedno zaskrbljen zaradi nekaterih delov sprejetih zakonov; je posebej zaskrbljen glede obtožb javnega tožilca proti Orhanu Pamuku, ki kršijo Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter poziva turško vlado, da zagotovi svobodo mišljenja in da izvede nadaljnje reforme kazenskega zakonika, še posebej člena 301(1); prav tako izraža zaskrbljenost zaradi člena 305 turškega kazenskega zakonika, ki kriminalizira "dejanja proti temeljnim nacionalnim interesom" in uredbe o izvajanju zakona o društvih, ki vsebuje številne omejitve, med drugim predhodno odobritev tujega financiranja; resni pomisleki ostajajo tudi o nezadostnih zakonskih predlogih glede delovanja verskih skupnosti (zakon o ustanovah);

11.   vztraja, da bi moral pogajalski okvir odražati politične prednostne naloge, ki jih je Evropski parlament omenil v številnih resolucijah, v katerih Turčijo poziva k izpolnjevanju vseh političnih meril: stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo in človekove pravice ter spoštovanje in varstvo pravic manjšin; zato poziva, da se pred vsakim krogom pogajanj na ministrski ravni poda ocena političnih meril tako v teoriji kot praksi, s čimer se izvaja stalni pritisk na turške oblasti, da ohranjajo hitrost sprejemanja potrebnih reform; nadalje meni, da je za izpolnitev političnih meril treba določiti celoten program jasnih ciljev, časovni okvir in roke;

12.   poziva Svet, da v celoti spoštuje vse dele pogajalskega okvira, ki je določen v sklepih z zasedanja Evropskega sveta z dne 17. decembra 2004; v tem okviru zlasti poudarja, da je skupni cilj pogajanj pristop in da so pogajanja odprt proces, katerega izida ni mogoče zagotoviti vnaprej; ob upoštevanju vseh kopenhagenskih meril velja, da je treba v primeru, ko država kandidatka ni sposobna prevzeti vseh obveznosti, ki izhajajo iz članstva, zagotoviti, da je ta država kandidatka kar najtesneje in v celoti zasidrana v evropskih strukturah;

13.   v zvezi s tem poziva Svet in Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom držav članic EU letno poročata o napredku Turčije pri izpolnjevanju političnih meril, v to poročilo pa vključita vse preverjene primere mučenja, prijavljene v tem letu, ter število turških prosilcev za azil, ki so jih v tem letu sprejele države članice EU;

14.   poziva Komisijo, naj v primeru hudega in stalnega kršenja načel svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravic manjšin ter pravne države, ki bi se zgodilo po začetku pogajanj o posameznih poglavjih, po posvetu z Evropskim parlamentom v skladu s Pogodbo o Evropski uniji priporoči začasno prekinitev pogajanj;

15.   ugotavlja, da je mogoče vpliv turškega pristopa k EU na proračun v celoti oceniti šele po opredelitvi parametrov za finančna pogajanja s Turčijo v okviru finančne perspektive od leta 2014 dalje;

16.   poudarja, da priporočilo Komisije, da se izpogajajo dolga prehodna obdobja, posebne ureditve na področjih, kot so strukturne politike in kmetijstvo, ter trajna varovala za prost pretok delavcev ne bi smela negativno vplivati na prizadevanja Turčije za uskladitev s pravnim redom EU;

17.   poudarja, da bo začetek pogajanj prvi korak v dolgotrajnem procesu, ki je že po svoji naravi odprt proces in ki ne vodi "a priori" in samodejno k pristopu; vendar poudarja, da je cilj pogajanj članstvo Turčije v EU, uresničevanje te ambicije pa je odvisno od prizadevanj na obeh straneh; tako pristop ni samodejna posledica začetka pogajanj;

18.   poudarja, da Pogodba iz Nice ni sprejemljiva osnova za nadaljnje odločitve o pristopu novih držav članic in zato vztraja, da je treba nujne reforme uveljaviti v okviru ustavnega postopka;

19.   opozarja, da je v skladu s sklepi Evropskega sveta v Kopenhagnu leta 1993 sposobnost Unije, da sprejme Turčijo ob ohranjanju zagona evropske integracije pomembno vprašanje v splošnem interesu Unije in Turčije; med pogajanji podpira Komisijo pri nadzorovanju sposobnosti Unije, da sprejme Turčijo, in zato opozarja Komisijo na zahtevo, vključeno v zadnji resoluciji Evropskega parlamenta o napredku Turčije glede pristopa, ki je bila sprejeta 15. decembra 2004, naj nadaljuje študijo vplivov v letu 2005, kar bo zagotovilo koristne podatke o tem pomembnem vidiku;

20.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice in vladi ter parlamentu Turčije.

(1) UL C 226 E, 15.9.2005, str. 189. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0287. (3) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 720. (4) UL C 190, 20.7.1987, str. 119.