Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2005/2663(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B6-0027/2006

Predložena besedila :

B6-0027/2006

Razprave :

PV 16/01/2006 - 18
CRE 16/01/2006 - 18

Glasovanja :

PV 18/01/2006 - 4.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2006)0019

Sprejeta besedila
WORD 62k
Sreda, 18. januar 2006 - Strasbourg Končna izdaja
Podnebne spremembe
P6_TA(2006)0019B6-0027/2006

Resolucija Evropskega parlamenta o podnebnih spremembah

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju 11. konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in vzporednega prvega srečanja strank Kjotskega protokola, ki sta potekala v Montrealu decembra 2005;

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij, zlasti tistih z dne 12. maja 2005 o seminarju vladnih strokovnjakov o podnebnih spremembah(1) in z dne 16. novembra 2005 o uspešnem boju proti globalnim podnebnim spremembam(2) ;

–   ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

1.   pozdravlja celotni izid konference, predvsem glede odpiranja dialoga o bodočem režimu podnebnih sprememb, ne le v povezavi s Kjotskim protokolom, temveč tudi v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja; pozdravlja tudi dosežen tehnični napredek pri izvajanju pravil za obstoječi režim podnebnih sprememb;

2.   čestita kanadskemu predsedstvu za energijo in vitalnost, s katero je pripravilo konferenco in jo nato pripeljalo do uspešnega zaključka;

3.   pozdravlja pripravljenost v Montrealu pogodbenic Priloge 1 k Kjotskemu protokolu, da sprejmejo novo ciljno obdobje po letu 2012, vendar poudarja dejstvo, da te države same ne morejo rešiti težav, in ugotavlja, da bi se moralo več držav vključiti v prizadevanja, če želimo globalno znižati skupne emisije;

4.   pozdravlja aktivno vključenost Evropske unije pri spodbujanju mednarodnega dogovora v Montrealu, vendar meni, da EU ne sme postati samozadovoljna glede svoje vloge in jo poziva, naj vzdržuje visoko raven ambicioznosti v bodočih razpravah z mednarodnimi partnerji;

5.   obžaluje, da je vlada ZDA še vedno tako nenaklonjena vstopu v kakršno koli pomembno mednarodno partnerstvo o podnebnih spremembah, vendar ugotavlja, da vsaj ni preprečila, da se v Montrealu doseže dogovor; pozdravlja tudi večji poudarek, ki ga sedaj veliko pomembnih akterjev v ameriški družbi, vključno s člani obeh domov kongresa in obeh strank, zakonodajalci zveznih držav, župani, nevladnimi organizacijami in mnogimi v poslovnem svetu, daje boju proti podnebnim spremembam;

6.   pozdravlja dejstvo, da države v razvoju, ki se hitro industrializirajo, kažejo večjo pripravljenost za dialog o podnebnih spremembah in za preučevanje novih načinov za boj proti podnebnim spremembam ter za prilagoditev tem spremembam;

7.   z odobravanjem ugotavlja, da je bilo sprejetih nekaj pomembnih izvedbenih ukrepov, katerih cilj je zagotovitev, da so možnosti Kjotskega protokola primerno izkoriščene, zlasti:

   i) končno sprejetje sporazumov iz Marakeša in pravilnika o izvajanju Kjotskega protokola,
   ii) sporazum o primernem načinu spoštovanja Kjotskega protokola,
   iii) okrepitev mehanizma čistega razvoja (Clean Development Mechanism), da postane bolje financiran, manj birokratski in na splošno bolj uporaben,
   iv) ponovna sprožitev skupnega izvajanja, da ima lahko to v prihodnje večjo vlogo,
   v) sprejetje petletnega programa o prilagoditvi učinkom podnebnih sprememb, ki bo nujna dopolnitev ukrepom, katerih cilj je ublažitev učinkov;

8.   pozdravlja spoznanje iz Montreala, da ne le, da je potrebno novo ciljno obdobje po letu 2012 za države iz Priloge I Kjotskega protokola, temveč da tudi ne sme biti premora med prvim in drugim ciljnim obdobjem; meni, da bodo tako novi pogovori postali prednostnega pomena, saj morajo biti zaključeni pravočasno zato, da se zaključi proces ratifikacije; v zvezi s tem ponovno opozarja na svojo zahtevo iz svoje zgoraj navedene resolucije z dne 16. novembra 2005, da naj bo za dosego sporazuma o bodočih nalogah glede podnebja postavljena časovna meja do konca leta 2008;

9.   ugotavlja, da morajo pogodbenice Kjotskega protokola predložiti svoje začetne pripombe do 15. marca 2006 in da bo prvi sestanek ustrezne delovne skupine maja 2006;

10.   pozdravlja tudi začetek dialoga v širšem kontekstu konvencije, katerega cilj je razvoj učinkovitih in ustreznih nacionalnih in mednarodnih odzivov na podnebne spremembe, v katerih lahko sodelujejo vse države; nadalje ugotavlja, da bodo o tem organizirane delavnice, da se pogodbenice poziva, da predložijo svoja začetna stališča do 15. aprila 2006 in da se bo o sproženih vprašanjih poročalo na dveh naslednjih konferencah strank (COP 12 in COP 13);

11.   poziva k intenzivnemu dialogu med Parlamentom, Komisijo in Svetom pred iztekom zgoraj navedenih rokov;

12.   vztraja, da EU predstavi ambiciozen načrt za oba sklopa pogovorov, v povezavi s Kjotskim protokolom in s konvencijo;

13.   ponovno opozarja na dva strateška cilja iz svoje zgoraj navedene resolucije z dne 16. novembra 2005:

   i) omejitev povprečnega svetovnega porasta temperature na 2˚C nad predindustrializacijsko ravnijo,
   ii) bistveno zmanjšanje emisij za razvite države, v višini 30 % do leta 2020 in 60-80 % do leta 2050;

14.   poziva k poglobljenemu pregledu prednosti in slabosti inovativnih pristopov za dopolnitev novih obveznih zmanjšanj za industrializirane države iz Priloge 1, kot so koncept zoženosti in zbliževanja in predlagani sektorski pristop, s čimer bi ključne države v razvoju prostovoljno sprejele ciljne vrednosti za toplogredne pline za glavne industrijske panoge ter bi dobile tržne in tehnološke spodbude za prekoračitev teh ciljev;

15.   ponovno poudarja svojo podporo nadaljnji uporabi prožnih mehanizmov in dolgoročnemu cilju globalnega trga z ogljikom, ki bo temeljil na sistemu trgovanja s pokrovom;

16.   verjame, da je razvoj tehnologije eden izmed najpomembnejših načinov za boj proti podnebnim spremembam, ugotavlja, da bi morala EU svoje tehnološko sodelovanje z drugimi državami okrepiti, in zato poziva k podrobni preučitvi možnosti, ki jih odpirajo nove tehnologije, kot so tehnologije obnovljivih virov ter odvzemanje in shranjevanje ogljika; ponovno poudarja, da lahko okoljske tehnologije dajo EU konkurenčno prednost ter hkrati pomembno prispevajo k zmanjšanju emisij; ugotavlja, da so okoljske tehnologije torej srž strategije trajnostnega razvoja, ki je združljiva z obveznostmi EU iz Kjotskega protokola in z lizbonsko strategijo, ter meni, da bi bilo potrebno povečati znanstveno raziskovanje na tem področju in določiti jasne cilje za okoljsko učinkovitost, zato da se spodbudi rabo najboljše tehnologije, ki je na voljo;

17.   meni, da morajo industrializirane države iz Priloge 1 tudi v prihodnje igrati pomembno vlogo pri spopadanju s podnebnimi spremembami na svetovni ravni; poziva pogodbenice iz Priloge 1 k Kjotskemu protokola, da v zvezi s tem izpolnijo dane zaveze in da prevzamejo ambiciozne cilje za drugo ciljno obdobje po letu 2012; nadalje poziva tiste industrializirane države, ki še niso ratificirale Kjotskega protokola, da ponovno pretehtajo svoja stališča, da sprejmejo močne notranje ukrepe in da igrajo aktivno vlogo pri prihodnjih mednarodnih pogajanjih s ciljem, da bodo aktivno sodelovale pri bodočem režimu podnebnih sprememb;

18.   poudarja ključni pomen vključevanja držav v razvoju, ki se hitro industrializirajo, v bodoči mednarodni režim podnebnih sprememb, ob čemer je potrebno v celoti spoštovati njihove glavne interese v zvezi s spodbujanjem svojega gospodarskega razvoja in bojem proti revščini; ugotavlja njihovo zadržanost, da se sedaj zavežejo k ciljnemu zmanjšanju emisij, vendar upa, da bo končno to mogoče, in meni, da bi bilo sprejetje prostovoljnih sektorskih ciljev koristen začetni korak; poudarja, da sta revščina in slaba okoljska učinkovitost povezana, zato poziva EU in njene države članice, da pričnejo z ambiciozno politiko tehnološkega partnerstva in izmenjave z državami v razvoju ter jim tako omogočijo, da razvijejo svoje gospodarstvo in povečajo blaginjo na bolj trajnostni in podnebju prijazni osnovi;

19.   vztraja, da posamične države EU in EU kot celota izpolnijo sprejete zaveze, saj bo v nasprotnem primeru to spodkopalo vodilni položaj EU v mednarodnih pogovorih; v povezavi s tem se zaveže sprožiti bolj sistematično spremljanje notranjega delovanja EU v zvezi s podnebnimi spremembami in obsega, v katerem obstoječi ukrepi učinkujejo;

20.   poudarja bistveni pomen enotnega pristopa EU k politiki podnebnih sprememb s sektorskimi politikami o ohranitvi energije in obnovljivih virih, prometom, kmetijstvom, industrijo, znanstvenim raziskovanjem, razvojem itd, ki se medsebojno dopolnjujejo in si ne nasprotujejo; poudarja zlasti potrebo po natančnem spremljanju učinkov teh politik na podnebne spremembe in po ukrepih za zmanjšanje teh učinkov na raven, za katero se je zavezala EU v Kjotskem protokolu; ponovno opozarja na svoje različne specifične predloge v tej smeri iz svoje zgoraj navedene resolucije z dne 16. novembra 2005;

21.   poudarja, da je energetska politika bistvena sestavina naše globalne strategije o podnebnih spremembah: raznolikost energetskih virov in prehod na alternativne, bolj trajnostne in okolju prijazne vrste energije ponujata veliko možnosti za zmanjšanje emisij; poleg tega ugotavlja, da bo raznolikost omogočila, da bo EU manj odvisna od zunanjih virov in manj občutljiva na krize oskrbe z energijo,

22.   poziva k podrobni preučitvi:

   i) celotne razporeditve v evropskem sistemu za trgovanje z emisijami za obdobje med letoma 2008 in 2012 v zvezi s politikami in ukrepi za zmanjšanje emisije toplogrednih plinov iz drugih sektorjev, zato da se zagotovi izpolnitev obveznosti iz Kjotskega protokola,
   ii) delovanje evropskega sistema za trgovanje z emisijami, kako bi ga bilo možno ob njegovem prihodnjem pregledui dodatno izboljšati (npr. s preučitvijo alternativ k dedovanju (grandfathering), kot so npr. ugotavljanje uspešnosti ali prodaja na dražbi), kako bi lahko dodatno razširili njegov domet na druge sektorje in kako bi ga bilo možno povezati s sistemi v drugih državah,
   iii) uporaba mehanizma čistega razvoja in učinkov, skupnega izvajanja za dopolnitev tako domačih omejitev, kakor tudi njihove okoljske učinkovitosti;

23.   poudarja, da je treba dodatno okrepiti vodilno evropsko vlogo na tehnološkem področju ter boj proti podnebnim spremembam s prenosom tehnologij, zato poziva k oblikovanju preprostih smernic v okviru mehanizma čistega razvoja in projektov skupnega izvajanja, zlasti za to, da bi mala in srednje velika podjetja lahko izkoristila gospodarske možnosti nastajajočih trgov z ogljikom;

24.   poudarja potrebo po učinkoviti komunikacijski strategiji EU o podnebnih spremembah, ki bo ustrezno objavljala najnovejše znanstvene ugotovitve o učinkih podnebnih sprememb in stroških neaktivnosti ter bo obveščala o natančni vsebnosti ogljika v vseh proizvodih in storitvah, o predlogih politik EU, o stanju mednarodnih pogajanj in o specifičnih korakih, ki ji je še potrebno narediti na ravni EU, posamičnih držav članic in vsakega posamičnega državljana;

25.   poziva vse svoje ustrezne odbore in delegacije, da tesno sodelujejo, ko gre za podnebne spremembe, zato da so politike parlamenta v zvezi z industrijo, energijo, kmetijstvom, raziskovanjem in razvojem ter druge pobude bolj usklajene s cilji na področju podnebnih sprememb in zato, da se na ravni medparlamentarnih delegacij in v povezavi s čezatlantskim zakonodajnim dialogom redno sproži vprašanje podnebnih sprememb;

26.   ponovno poudarja svoje nezadovoljstvo zaradi izločitve svojih članov, ki sodelujejo v delegacijah EU, iz sodelovanja na usklajevalnih sestankih EU in poziva k temu, da se to vprašanje kmalu reši, po možnosti še pred konferenco COP 12, ki bo novembra 2006;

27.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, s prošnjo, da jo posreduje vsem pogodbenicam, ki niso članice EU.

(1) Sprejeta besedila , P6_TA(2005)0177.
(2) Sprejeta besedila , P6_TA(2005)0433.

Zadnja posodobitev: 21. julij 2006Pravno obvestilo