Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2005/2051(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0383/2005

Predložena besedila :

A6-0383/2005

Razprave :

PV 17/01/2006 - 18
CRE 17/01/2006 - 18

Glasovanja :

PV 18/01/2006 - 4.12
CRE 18/01/2006 - 4.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2006)0020

Sprejeta besedila
WORD 108k
Sreda, 18. januar 2006 - Strasbourg Končna izdaja
Strategija trajnostnega razvoja
P6_TA(2006)0020A6-0383/2005

Resolucija Evropskega parlamenta o okoljskih vidikih trajnostnega razvoja (2005/2051(INI))

Evropski parlament ,

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 31. maja 2001 o okoljski politiki in trajnostnem razvoju: priprava na Evropski svet v Göteborgu(1) ,

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. februarja 2002 o strategiji trajnostnega razvoja za vrh v Barceloni(2) ,

-   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. maja 2002 pred pripravo svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v letu 2002(3) ,

-   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom "Vključevanje okoljskih vidikov v druga področja politike – končni pregled cardifskega procesa" (KOM(2004)0394),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Pregled 2005 Strategije trajnostnega razvoja EU: Začetne ocene in prihodnje usmeritve" (KOM(2005)0037),

-   ob upoštevanju sklepov Evropskih svetov v Göteborgu (15. in 16. junij 2001), Barceloni (15. in 16. marec 2002) in v Bruslju (16. in 17. junij 2005),

-   ob upoštevanju pregledane lizbonske strategije, ki jo je sprejel Evropski svet dne 22. in 23. marca 2005,

-   ob upoštevanju strateških ciljev Komisije za obdobje 2005-2009 "Blaginja, solidarnost in varnost"(KOM(2005)0012),

-   ob upoštevanju Sklepa št.1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti(4) in njegovih strateških temah,

-   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

-   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0383/2005),

A.   ker je vrh v Johannesburgu v septembru 2002 določil pet pomembnih področij, na katerih je potrebno doseči konkretne rezultate: zdravje, energija, kmetijstvo in biotska raznovrstnost, upravljanje ekosistemov, voda in sanacija,

B.   ker kljub obvezam, sprejetih na vrhih v Riu leta 1992 in v Johannesburgu leta 2002, države podpisnice niso sprejele potrebnih ukrepov za zaustavitev sedanjih teženj k prevelikemu izkoriščanju virov in onesnaževanju naravnega okolja, kar ima očitno posledico na zmanjšanje naravnih virov in podnebne spremembe,

C.   ker se je število podnebnih katastrof v Evropi od leta 1990 več kot podvojilo in ker naj bi se segrevanje podnebja nadaljevalo, kar bo, glede na številne stvarne pokazatelje, močno vplivalo na gospodarstva, ekosisteme in človekovo zdravje,

D.   ker je potrebno na novo opredeliti rast, ki naj temelji na odgovorni in učinkoviti uporabi naravnih virov in na spremembi načina proizvodnje in porabe,

E.   ker je trajnostni razvoj vprašanje solidarnosti med generacijami, vendar tudi med državami severa in juga, in ker se Evropska unija torej zato sooča z izbiro razvojne politike, ki bo omogočala prebivalstvu držav v razvoju boljše življenje in istočasno ohranjanje naravnega okolja,

1.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija opravila oceno strategije trajnostnega razvoja v skladu z njeno zavezo; pozdravlja smernice trajnostnega razvoja, ki jih je Evropski svet sprejel junija 2005; poziva Komisijo, naj uporabi vsa sredstva, da bo revizija strategije na osnovi teh smernic opravljena v najkrajšem možnem času, in avstrijsko predsedstvo Sveta, naj sprejme ustrezne ukrepe, da se navedena revizija sprejme v prvi polovici leta 2006;

2.   obžaluje, ker revizija strategije trajnostnega razvoja ni bila opravljena skupaj z vmesno revizijo lizbonske strategije; želi, da bi revidirana strategija trajnostnega razvoja postala dolgoročna strategija Evrope, ki bo opredelila najuspešnejši politični načrt za doseganje ciljev trajnostnega sveta v obdobju naslednjih 50 let in, da bi bili drugi srednjeročni politični postopki Unije, npr. lizbonska strategija, usklajeni z dolgoročno strategijo;

3.   ob upoštevanju omejenih finančnih virov poudarja potrebo po enotnem, učinkovitem in sistematičnem spremljanju in pregledovanju postopka obeh strategij;

4.   obžaluje, ker večina usmeritev, ki so navedene v drugem delu sporočila Komisije, niso skladne z obsežnostjo sprejetih izzivov, navedenih v prvem delu sporočila; poudarja neustreznost nekaterih usmeritev, zlasti na področju boja proti netrajnostnim trendom;

Poslabšanje netrajnostnih trendov

5.   se strinja z oceno Komisije, da so se poslabšala razmere za trajnostni razvoj, tako na področju nezakonitega izkoriščanja in onesnaževanja naravnih virov, izgube biotske raznovrstnosti, poslabšanja podnebnih sprememb, kakor tudi na področju neenakosti in revščine ter kopičenja javnega dolga, tako v državah Evropske unije kot v tretjih državah;

6.   podpira Komisijo v zahtevah za določitev ciljev za boj proti negativnim trendom; eden izmed srednjeročnih ciljev mora biti doseganje cilja iz Pogodbe o ustavi za Evropo, da se doseže "trajnostni razvoj Evrope na podlagi uravnotežene gospodarske rasti in stabilnosti cen, visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, ki bi stremelo k polni zaposlenosti in socialnemu napredku, ter visoka raven varstva okolja in izboljšanje kakovosti okolja", iz tega nadrejenega cilja pa se lahko izpelje konkretne vmesne cilje;

7.   meni, da bi morala biti strategija trajnostnega razvoja omogočati uporabo politik prilagojenih stanju ter zahtevam lokalnega razvoja in omejitvam v zvezi s prostorom;

Podnebne spremembe, promet, čisti energetski viri in obvladovanje porabe energije

8.   ocenjuje, da kljub sprejeti zakonodaji in tehničnemu napredku EU za zmanjšanje onesnaževanja ozračja in emisije toplogrednih plinov Evropski uniji grozi, da zaradi neustreznih ukrepov pri preprečevanju povečanja cestnega prometa ne bo uresničila ciljev Kjotskega protokola za leto 2012;

9.   je zaskrbljen tudi zaradi visoke in hitre rasti letalskega prometa in emisij onesnaževal tega sektorja; če ne bomo hitro sprejeli ukrepov, bodo ogroženi cilji zmanjševanja toplogrednih plinov; poziva Komisijo k hitremu ukrepanju za zmanjševanje podnebnih sprememb zaradi letalskega prometa z vpeljavo pilotskega sistema trgovanja z emisijami za obdobje 2008-2012, pri tem pa upošteva celoten promet na vseh letališčih EU, ter zagotovi, da se bodo vzporedno vpeljali instrumenti za odpravo vpliva letalskega prometa na podnebje;

10.   poziva Komisijo in Svet, naj okrepita napore in uskladita obstoječo zakonodajo z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami ter predstavita rešitve, s katerimi bi občutno zmanjšali onesnaženje ozračja in toplogredni učinek emisij plinov v Evropski uniji, in sicer 30 % od ravni emisij iz leta 1990 do leta 2020, 80 % iste ravni pa do leta 2050; novejša poročila namreč potrjujejo dejstvo, da bo za kljubovanje podnebnim spremembam potrebno večje zmanjšanje emisij tako v Evropi kot drugod po svetu;

11.   podpira predlog Komisije, da bi velik del cestnega prevoza preusmerila na prevozna sredstva z manjšim vplivom na okolje; poziva Komisijo, različne sestave Sveta in Evropski svet, naj hitro sprejmejo ukrepe, ki bodo povrnili načine prevoze na raven iz leta 1998, najpozneje do leta 2010; na splošno meni, da okolju bolj prijazna prometna politika zahteva korenite spremembe politike;

12.   obžaluje, da uporaba naravnih virov v Evropi po izvedenih študijah predstavlja več kot dvakratno biološko zmogljivost, kar pomeni, da si je Evropa prilastila nesorazmerno velik del obstoječih zemeljskih in morskih naravnih virov;

13.   obžaluje, ker večina držav članic pri svoji energetski porabi ostaja odvisna od fosilnih goriv in jedrske energije; podpira srednjeročne in dolgoročne cilje na področju trga čistih in obnovljivih virov energije; obžaluje, da je Komisija umaknila predlog direktive Sveta o možnosti znižanja trošarinske takse na določena mineralna olja z vsebnostjo biogoriv in na sama biogoriva, medtem ko je Parlament podprl določbe;

14.   pozdravlja namero Komisije za predstavitev akcijskega načrta za biomaso s ciljem pospešiti uporabo biogoriv namesto fosilnih virov energije; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, s katerimi bi lahko sprejeli trajne in gospodarne rešitve za razvoj družb, ki v Evropski uniji uporabljajo naravne in obnovljive vire energije;

Upravljanje z naravnimi viri

15.   priznava, da prednosti politike Evropske unije na področju zaščite in upravljanja z vodami počasi in postopoma napredujejo ter da bodo bolj vidne srednjeročno in dolgoročno; poziva vse države članice, zlasti iz zahodne in južne Evrope, kakor tudi zadevne sektorje, zlasti poljedelski in turistični sektor, naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje odvzemov vode in za zagotavljanje oskrbe z vodo za različne dejavnosti, ki jih ljudje opravljajo; poziva Svet in Komisijo, naj na področjih vode in onesnaženosti (nitrati, pesticidi, nevarna sredstva, ki se kopičijo v telesu, ter sredstva, ki motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem) sprejmeta potrebne ukrepe;

16.   spodbuja Evropsko unijo, da do leta 2010 uresniči ambiciozni cilj zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti v Evropi in po svetu; obžaluje, ker sprejeti sklepi in ukrepi tako na evropski kakor tudi na mednarodni ravni ne bodo omogočili uresničitve tega cilja v predvidenem roku in da mnogim vrstam živali in rastlin grozi izumrtje; zahteva zato od Komisije, da predstavi nov ambiciozni evropski akcijski načrt, skladen in finančno podprt, za uresničitev ciljev za zaščito in ponovno vzpostavitev ekosistemov in biotskih raznovrstnosti v Evropski uniji in v tretjih državah; verjame, da so potrebni nadaljnji ukrepi za polno vključitev zaščite biotske raznovrstnosti v vse pomembne politike EU, zlasti kmetijsko, politiko regionalnega razvoja, ribiško in razvojno politiko; poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita dodelitev zadostnih sredstev za mrežo Natura 2000; nadalje poziva Komisijo, naj predlaga načrt za ustvarjanje vodnega okolja po zgledu Nature 2000;

17.   poziva Evropsko unijo in države članice, naj v skladu z merili iz Johannesburga in ostalimi politikami Unije v trajnostni razvoj vključijo zaščito naravnega okolja in pokrajinskih, mestnih in zgodovinskih virov, ki predstavljajo vsakdanje okolje in so zelo pogosto vir bogastva;

18.   obžaluje, ker se povečuje količina odpadkov, predvsem embalaža; zahteva od Komisije, da naj tematska strategija o odpadkih predvideva nove ukrepe za zmanjšanje virov proizvodnje odpadkov na srednji in dolgi rok;

Raba zemljišč

19.   zahteva, da se širjenje naseljenih področij in izboljševanje infrastrukture (cest, železniških prog, pristanišč, letališč, kanalov, plinovodov, naftovodov itn.) izvaja ob upoštevanju obdelovalnih površin gozdov in zaščitenih območij; zahteva od Komisije, če se ji zdi to potrebno, da okrepi veljavne predpise, s katerimi bomo zagotovili najboljše upravljanje z oceno učinkov na okolje, ohranitev vseevropskega omrežja in uresničitev sklepa o ohranjanju biotske raznovrstnosti do leta 2010;

20.   zahteva od Komisije, da vključi varstvo tal v ukrepe Skupnosti za okolje; ponovno opozarja na zadnjo fazo procesa razvrednotenja tal, to je dezertifikacijo, ki prizadene široka področja Unije, in na dejstvo, da so njeni učinki na revščino, izgubo biološke raznovrstnosti, kvaliteto vode in podnebne spremembe očitni; opozarja na bistveno vlogo, ki jo imajo gozdovi pri utrjevanju tal, zmanjšanju erozije, absorpciji ogljikovega dioksida in preprečevanju poplav;

21.   podpira predlog Komisije, da pripravi tematsko strategijo na temo urbanega okolja s ciljem, da se izboljša kakovostna raven naseljenih območij, ter da se tako zagotovi evropskemu prebivalstvu zdravo življenjsko okolje, zlasti kar zadeva zrak v naseljenih območjih; meni, da s tem v zvezi obstajajo tri prednostna področja: razvoj javnega prevoza s pomočjo čistih ali manj onesnažujočih tehnologij, promocija trajnostne izgradnje in visoke okoljske kakovosti ter trajnostni urbanizem za preprečevanje, med drugim, gospodarskega in socialnega ločevanja in zmanjševanja zelenih površin v naseljih;

22.   ugotavlja, da kljub svojim naporom Evropska unija ni vedno kos razkoraku med rastjo in izkoriščanjem naravnih virov; poziva Komisijo, naj predstavi predloge ukrepov in predpisov, ki bi do leta 2010 štirikrat, do leta 2025 pa desetkrat povečali učinkovitost virov in energije v proizvodnji in porabi;

23.   poudarja, da zmanjšanje, onesnaženje ter vedno težji dostop do naravnih virov in surovin predstavljajo grožnjo ohranjanju biotske raznovrstnosti s posledično rastjo cen, kar bo bolj ali manj resno destabiliziralo gospodarske in socialne sisteme Evropske unije in tretjih držav ter povečalo tveganje za spore; z obžalovanjem ugotavlja, da Komisija in Evropska unija nista sprejeli ukrepov, ki bi bili kos situaciji;

Javno zdravje

24.   obžaluje razkorak med oceno posledic poslabšanja okolja na zdravje in medlimi ukrepi, ki jih je predlagala Komisija v okviru Evropskega akcijskega načrta 2004-2010 za okolje in zdravje (KOM(2004)0416); meni, da taka usmeritev ne izraža prave politike trajnostnega razvoja, katere cilj je zmanjšati ogroženost zdravja in zagotoviti ohranitev naših sistemov socialnega varstva in zdravstva;

25.   pozdravlja predlog REACH, katerega cilj je izboljšanje zdravstvene in okoljske zaščite, a se zavzema tudi za ohranjanje konkurence in za spodbujanje inovacij v evropski kemični industriji; želi, da bi bila sprejeta zakonodaje, ki bi bila blizu začetnemu predlogu Komisije; upa, da ne bi prestavili začetka veljavnosti novega sistema, ki je bil načrtovan za 1. januar 2007;

Boljše upravljanje na svetovni ravni

26.   poziva države članice, naj razširijo odpis dolga na več držav v razvoju; meni, da ukrepi za zaščito okolja in mehanizmi za prenos do okolja prijaznih tehnologij morajo biti naslednji korak za odpisom dolgov;

27.   zahteva, da Evropska unija spoštuje svoje obveznosti, sprejete v okviru različnih mednarodnih konvencij, in da se mednarodna skupnost ravna po obveznostih in zavezah, sprejetih tekom nedavnih svetovnih pogajanj, neposredno ali posredno povezanih s strategijo trajnostnega razvoja (Kyoto, Monterrey, Doha, Johannesburg);

28.   poudarja, da mora dopolnjena strategija jasno poudariti, da je njen cilj reforma Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki bo podredila trgovinsko izmenjavo ciljem trajnostnega razvoja in spoštovala mednarodne zaveze za ohranitev okolja in mednarodne konvencije na socialnem področju, vključno s socialnimi standardi Mednarodne organizacije dela; poziva Evropsko unijo, da prizna in jasno uvede načelo previdnosti znotraj STO;

29.   pozdravlja rezultate konference v Montrealu, ki jo je obeležil pristop vseh strani – tudi Združenih držav Amerike – k boju proti podnebnim spremembam; vendar poudarja, da bo potrebno še znatno napredovanje v tej smeri; poziva države, ki tega še niso storile – zlasti Združene države Amerike – da ratificirajo Kjotski protokol, ki je zdaj pravno veljaven;

30.   poziva k političnemu priznanju vpliva Evropske unije na porabo svetovnih virov, to je njena "ekološka sled", ki glede na neodvisne študije s samo 7 % svetovnega prebivalstva ustvarja 17 % celotnega človeškega povpraševanja po virih;

31.   zahteva, da zunanja dimenzija strategije trajnostnega razvoja EU postane splošni okvir za zagotavljanje skladnosti vseh politik EU, ki vplivajo na okoljske vire, in trajnostnih politik partnerskih držav EU; dalje poziva k temu, da se v strategijo vključi posebno ocenjevanje načinov, s katerimi politike EU lahko pomagajo državam v razvoju pri njihovem doseganju razvojnih ciljev tisočletja za razvoj do leta 2015;

32.   izraža podporo predlogu Komisije za prihodnji tematski program EU za okolje in naravne vire, v katerega bi naj se vključile vse partnerske države EU (evropski sosedski in partnerski instrument ter instrument za razvojno in gospodarsko sodelovanje), kar bi omogočilo, da bi bile pobude v zvezi z zunanjimi dimenzijami strategije trajnostnega razvoja vključene v naslednjo finančno perspektivo 2007-2013;

33.   poudarja veliko soodvisnost med revščino in okoljem in dejstvo, da so najrevnejši pogosto prve žrtve poslabšanja stanja v okolju; ugotavlja, da prizadevanja za zmanjšanje revščine prvenstveno z ukrepi za gospodarsko rast pogosto zanemarijo potrebo po vključitvi skrbi za okolje v politiko boja proti revščini; zato se zavzema za posebne pobude za odpravo soodvisnosti med revščino in okoljem v okviru politik in programov in tudi poudarja, da je potrebno odpraviti soodvisnost med gospodarsko rastjo in razvrednotenjem okolja s spodbujanjem trajnostno naravnane potrošnje in proizvodnje, kar bi pripomoglo k razrešitvi problemov ponudbe in povpraševanja v deželah v razvoju;

34.   poziva države članice in Evropsko unijo, naj v mednarodnih organih, predvsem v OZN, spodbudijo razglasitev virov, zlasti vodnih, za svetovno javno dobro;

Priprave na ukrepanje

35.   pozdravlja napoved britanskega predsedstva Evropske unije, da bo obnovilo cardifski proces; poziva Svet, da s pomočjo Komisije sprejme konkretne ukrepe za vključevanje vprašanj o zaščiti okolja v ostale politike:

36.   izpostavlja pomen vključevanja načela trajnostnega razvoja v celotno javno politiko na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter na ravni podjetij, združenj in nevladnih organizacij;

37.   opozarja na dejstvo, da po določilih listine iz Aalborga mesta veljajo za ključne dejavnike trajnostnega razvoja; zaradi tega je za izboljšanje okolju prijaznega ravnanja v vsej Evropski uniji torej nujno spodbujati trajnostno in skladno upravljanje mest in izmenjavo dobre prakse na lokalni ravni, zlasti z vzpostavitvijo posebnih omrežij za izmenjavo;

38.   izraža zadovoljstvo, da bo Komisija opravila oceno učinka vseh teh določb in zakonodajnih predlogov; zahteva od Komisije, da se poglavja o izdatkih za socialno varstvo in varovanje okolja v teh sredstvih bolj poudarijo in od sedaj naprej bolj upoštevajo; opominja, da je to sredstvo v pomoč pri politični odločitvi, vendar je ne more in ne sme nadomestiti;

39.   izraža zadovoljstvo, da sta Komisija in Eurostat sprejela približno 150 pokazateljev in jih razdelila na tri ravni z namenom, da ocenita uresničevanje strategije trajnostnega razvoja in postopno uresničevanje zastavljenih ciljev; poziva Komisijo in Eurostat, naj redno ocenjujeta pokazatelje in jih, če je potrebno, prilagodita za boljši prikaz razvoja težav in okolja; poziva Komisijo, naj v okviru seznama štirinajstih pokazateljev, ki služijo pri ocenjevanju doseženega napredka v okviru lizbonske strategije, zagotovi bolj dosledno upoštevanje okolja; meni, da bi bilo treba na seznam vključevati tudi poseben pokazatelj o biotski raznovrstnosti;

Spodbude prek tržnih sredstev

40.   opozarja na predlog Komisije, da tradicionalnim regulativnim sredstvom doda tržna sredstva, kot so internacionalizacija stroškov, ekološki davki, subvencije, sistem izmenjave emisijskih kvot;

41.   podpira zahtevo Komisije, da bi bile tržne cene resnični izraz stroškov gospodarske dejavnosti, zlasti kar zadeva okolje, z namenom, da spremenijo sheme proizvodnje in porabe; ocenjuje, da morajo tovrstni ukrepi biti sprejeti in takoj uvedeni na področju cestnega prometa, kar naj bi spodbudilo prehod na javna prevozna sredstva;

42.   poudarja dejstvo, da mora tak korak upoštevati dohodek vsakogar in uskladiti zadovoljitev potreb, svoboščin in temeljnih pravic ter kakovost okolja;

43.   vztraja, da bi morala Komisija pri svojih prihodnjih predlogih v celoti upoštevati resolucijo Parlamenta z dne 8. septembra 2005 o novih načrtih in izzivih za trajnostni turizem v Evropi(5) ;

44.   poudarja, da morajo pogoji za dodelitev subvencij in evropske pomoči, zlasti na področju SKP, prispevati k uresničevanju politike trajnostnega razvoja; vztraja, da je treba odpraviti vse subvencije za netrajnostne dejavnosti, kar še posebej velja za področje energetike in kmetijstva, v najkrajšem možnem času;

45.   ugotavlja, da povečana stopnja erozije, siromašenje tal in slabša kakovost obdelovalne zemlje dolgoročno ogrožajo zmogljivost glede oskrbovanja s hrano naših sodržavljanov; zato poziva k temu, da se v okviru nove reforme SKP pripravi predlog za ponovno vzpostavitev ravnotežja med različnimi kulturami, pri čemer se upoštevajo poskusi, ki so jih na tem področju izvedle druge države; meni, da genetsko spremenjene rastline in organizmi v tem trenutku ne ponujajo zadovoljivega odgovora na težave, povezane z uporabo kemičnih izdelkov v kmetijstvu;

46.   podpira uvedbo ekoloških davkov s strani držav članic; poudarja, da so le-ti, po zgledu drugih tržnih sredstev, neobhodno potrebni za uveljavljanje učinkovite politike za zmanjšanje onesnaženosti;

47.   opozarja, da bi na področju varovanja okolja lahko prave možnosti ponudila tržna sredstva; vendar poudarja, da takšna sredstva, čeprav so potrebna, ne zadoščajo za vodenje politike zmanjšanja onesnaževanja in zaščite okolja; poziva Komisijo, naj pripravi ustrezne predloge;

48.   poziva Komisijo, da na ravni Evropske unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij opredeli, spodbudi in podpre razvoj novih, trajnostnih gospodarskih oblik, kot so socialno gospodarstvo, solidarnost, pravična trgovina;

Inovacije

49.   podpira predlog Komisije, da investira v inovacije na področju tehnologij, bolj prijaznih do okolja, ker morajo znanstvene in tehnične raziskave upoštevati okoljsko in socialno problematiko; vendar obžaluje, da Komisija ne omenja deleža investicij v BDP, katerih cilj je podpora razvoju novih okoljskih tehnologij;

50.   zahteva, da je treba sedmi okvirni program za raziskovanje določiti tako, da bo trajnostni razvoj učinkoval na vedno več področjih in prispeval k ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest;

51.   poudarja, da so inovacije na področju okoljskih tehnologij bistvena gonilna sila trajnostnega razvoja pri okoljskih vprašanjih; vendar opozarja, da so njihove možnosti omejene in da so potrebni ukrepi za spremenjene načine proizvodnje, prometa in vorcev porabe, če naj bi se uspešno soočili z okoljskimi izzivi;

52.   poziva Evropsko unijo, da sprejme ustrezne odločitve in si še dodatno prizadeva zato, da bi glede porabe virov in energije postala najbolj varčno svetovno gospodarstvo; poudarja, da bi izpolnitev teh ciljev na eni strani pomenila večjo neodvisnost in večjo varnost pri oskrbi z viri in energijo, na drugi pa konec soodvisnosti med gospodarsko rastjo in izkoriščanjem naravnih virov;

Uporaba načel trajnostnega razvoja

53.   poudarja, da se morata načelo "onesnaževalec plača" in načelo preudarnosti uveljaviti kot načeli, ki urejata javno politiko na področju javnega zdravja, varne hrane, zaščite potrošnikov in okolja;

54.   poziva Komisijo in Svet, da razmislita o načelu zamenjave, ki bi lahko predstavljalo učinkovito sredstvo za pospeševanje raziskav in razvoja novih tehnologij, bolj prijaznih do okolja in zdravja;

Informiranje in mobilizacija državljanov in podjetij

55.   meni, da varstvo okolja pomeni tudi obveščanje, ozaveščanje in vzgajanje, meni, da mora biti strategija posledica preglednega procesa, ki vključuje vse evropske državljane, in da je za njeno uresničitev treba v celoti izvajati Aarhuško konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah(6) ;

56.   poziva Komisijo in države članice, da nadaljujejo z razvojem izobraževanja o okolju in da le-to postane sestavni del osnovnega izobraževanja ter naj uvedejo programe obveščanja in ozaveščanja odraslih;

57.   zahteva izpolnjevanje pričakovanj v zvezi z vključitvijo celotnega delovno aktivnega prebivalstva – ne glede na starost in spol – na trg dela, zlasti z uporabo možnosti za vseživljenjsko učenje z namenom, da se okrepijo dejavnosti v okviru strategije za trajnostni razvoj;

58.   poziva k razvoju vseživljenjskega izobraževanja na strokovnem področju, upoštevajoč razvojne perspektive na področju tehnik in načinov proizvodnje; poudarja, da je tak pristop pomembno sredstvo za vse zaposlene, zlasti mezdne delavce, in za spoznavanje novih tehnologij, kar jim omogoča prilagajanje spremembam trga dela;

59.   poudarja, da se lahko trajnostno financiranje sistemov socialnega varstva zagotavlja le z okrepljeno solidarnostjo med generacijami; poudarja, da je nujno potrebno državljane vzgajati k odgovornemu odnosu do socialnih in okoljskih vprašanj; spodbuja razbremenitev dejavnika dela v davčnih sistemih držav članic; poziva k okrepljenemu usklajevanju znotraj držav članic, da se zmanjša socialno izključevanje, izboljša zagotavljanje socialne varnosti vseh državljanov EU in dosega povsod enako visoke ekološke standarde;

Tematske strategije

60.   izraža zadovoljstvo nad tem, da so bile končno predstavljene prve tematske strategije; poziva Komisijo, naj naredi vse potrebno zato, da bodo vse najavljene tematske strategije sprejete v čim krajšem možnem času oziroma najpozneje do poletja 2006;

61.   z zadovoljstvom opaža, da so bile sprejete in dopolnjene različne zakonodaje Skupnosti, vključno tiste na področju zaščite okolja; meni, da precejšnje število le-teh, zlasti reforma SKP in ribolovne politike, ne upoštevajo dovolj ciljev trajnostnega razvoja in dajejo prednost načinom intenzivne proizvodnje;

62.   poziva Komisijo, naj v okviru predlogov revizije strategije trajnostnega razvoja pripravi smelejše predloge glede nadaljnjih ukrepov; poudarja, da mora biti revidirana strategija predmet vsakoletne ocene, kakor je bilo sklenjeno na Evropskem svetu v Göteborgu leta 2001; poziva, naj se ocena po potrebi v vmesnem obdobju dopolni z ukrepi in predlogi za doseganje začetnih ciljev; izraža zadovoljstvo nad dejstvom, da bo Parlament sodeloval pri ocenjevanju;

Zaključki

63.   pozdravlja zavzetost Komisije, da sprejme različne ukrepe v prid trajnostnega razvoja; vendar z obžalovanjem opaža razkorak med javno objavljenimi nameni in predlagano politiko; meni, da zaradi poslabšanja okoljskega stanja prioritete revizije strategije trajnostnega razvoja ne smejo vsebovati zgolj ukrepov za izboljšanje in usklajevanje znanj s tega področja, temveč jasne srednjeročne in dolgoročne akcijske predloge, sredstva in sisteme stalnega nadzora in ocenjevanja;

64.   je trdno prepričan, da trajnostni razvoj predstavlja za Evropsko unijo pomembno, celo odločilno sredstvo za pospeševanje gospodarskega in socialnega napredka, za izboljšanje kakovosti in življenjske ravni prebivalstva, kar bo ustvarilo nov način dojemanja politike v službi osamosvajanja človeka;

65.   zahteva, da se v finančni perspektivi 2007-2013 upoštevajo zadostna sredstva za ustrezno ukrepanje proti netrajnostnim trendom na različnih ravneh, kot so revščina, socialna izključenost in posledice staranja prebivalstva; poudarja, da mora biti trajnostni razvoj vodilno načelo politike Evropske unije na vseh področjih; predlaga, da se v okviru finančne perspektive zagotovijo ustrezna sredstva za spodbujanje polne zaposlenosti, socialne vključenosti in izkoreninjenja revščine ter za krepitev socialne, teritorialne in gospodarske kohezije;

66.   lahko zgolj poudari, da dopolnjena strategija predvideva predvsem resnično spremembo načinov proizvodnje in porabe in da spodbuja k razmišljanju o ciljih gospodarske dejavnosti;

67.   opominja, da bo neaktivnost na tem področju drago stala in da bo imela vedno večje in direktne posledice, ter da bo onemogočala uresničitev ciljev Evropske unije na področju socialnega razvoja, zdravstva, zaščite okolja, in bo predstavljala neizmerni moralni dolg do prihodnjih generacij;

68.   poziva k temu, da se Evropski parlament po objavi predloga Komisije o reviziji strategije trajnostnega razvoja vključi v formalni postopek posvetovanja glede tega predloga;

o
o   o

69.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 47 E, 21.2.2002, str. 223.
(2) UL C 293 E, 28.11.2002, str. 84.
(3) UL C 180 E, 31.7.2003, str. 507 in 517.
(4) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.
(5) Sprejeta besedila , P6_TA(2005)0335.
(6) UL L 124, 17.5.2005, str. 4.

Zadnja posodobitev: 21. julij 2006Pravno obvestilo