Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2005/2243(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0056/2006

Predložena besedila :

A6-0056/2006

Razprave :

PV 03/04/2006 - 12
CRE 03/04/2006 - 12

Glasovanja :

PV 04/04/2006 - 8.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2006)0121

Sprejeta besedila
PDF 99kDOC 70k
Torek, 4. april 2006 - Strasbourg Končna izdaja
Odprtje sej Sveta za javnost, kadar slednji nastopa v vlogi zakonodajalca
P6_TA(2006)0121A6-0056/2006

Resolucija Evropskega parlamenta o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic o osnutku priporočila Svetu Evropske unije v zvezi s pritožbo 2395/2003/GG glede odprtja sej Sveta za javnost, kadar slednji nastopa v vlogi zakonodajalca (2005/2243(INI))

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu po osnutku priporočila Svetu Evropske unije v zvezi s pritožbo 2395/2003/GG,

–   ob upoštevanju člena 1 Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(1) ,

–   ob upoštevanju člena 255 Pogodbe ES o dostopu do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije,

–   ob upoštevanju členov 195 in 207 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Laakenske izjave o prihodnosti Evropske unije(2) ,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva zasedanja Evropskega sveta v Sevilli dne 21. in 22. junija 2002,

–   ob upoštevanju člena 3(7) Statuta Evropskega varuha človekovih pravic(3) ,

–   ob upoštevanju členov 45 in 195(3) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A6-0056/2006),

A.   ker člen 195 Pogodbe ES pooblašča Evropskega varuha človekovih pravic za sprejemanje pritožb državljanov Unije glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij ali organov Skupnosti,

B.   ker so pritožniki v pritožbi 2395/2003/GG Evropskemu varuhu človekovih pravic trdili, da seje Sveta, ko zaseda v vlogi zakonodajalca, ne potekajo v skladu s členom 1(2) Pogodbe EU in so za javnost odprte le v obsegu, kot to predvidevata člena 8 in 9 Poslovnika Sveta z dne 22. julija 2002, naknadno spremenjenega 22. marca 2004(4) ,

C.   ker pritožniki menijo, da bi morale biti seje Sveta, kadar ta nastopa v vlogi zakonodajalca, odprte za javnost, in v ta namen zahtevajo spremembo Poslovnika Sveta,

D.   ker v skladu s členom 12(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001 in členom 7 Poslovnika Sveta, kakor je bil spremenjen, Svet nastopa v vlogi zakonodajalca v smislu drugega pododstavka člena 207(3) Pogodbe ES, kadar sprejema predpise, ki so pravno zavezujoči v državah članicah ali zanje v obliki uredb, direktiv, okvirnih sklepov ali sklepov na podlagi ustreznih določb v Pogodbah, z izjemo razprav, ki vodijo k sprejetju notranjih ukrepov, upravnih ali proračunskih aktov, aktov, ki se nanašajo na medinstitucionalne ali mednarodne odnose ali nezavezujočih aktov (kot so zaključki, priporočila ali resolucije),

E.   ker je v smislu zgornje opredelitve zakonodajne dejavnosti Sveta njegova nezakonodajna dejavnost sorazmerno manjša v primerjavi z njegovo zakonodajno dejavnostjo in ker bi moralo zato pri odločanju veljati pravilo preglednosti, zaupnost pa naj bi veljala le v primeru nezakonodajne dejavnosti, kjer je to primerno,

F.   ker se v skladu s členom 1(2) Pogodbe EU odločitve v Evropski uniji sprejemajo "čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani",

G.   ker je dne 19. novembra 2003 generalni sekretar Sveta Solana v odgovoru na odprto pismo pritožnikov navedel, da obstaja široka podpora za odprtje zakonodajnih posvetovanj Sveta za javnost,

H.   ker je Svet v odgovoru Evropskemu varuhu človekovih pravic priznal velik pomen načela odprtosti za javnost, ki je, med drugim opredeljeno s členom 1(2) Pogodbe EU,

I.   ker Svet v svojem poslovniku, kakor je bil spremenjen leta 2004, uvaja večjo dostopnost za javnost tistih sej, na katerih nastopa v vlogi zakonodajalca,

J.   ker so države članice oktobra 2004 podpisale Pogodbo o Ustavi za Evropo, ki vsebuje izrecno določbo, da se Svet, ko se posvetuje in glasuje o zakonodajnih aktih, sestaja ob navzočnosti javnosti,

K.   ker Svet v odgovoru na posebna vprašanja Evropskega varuha človekovih pravic ni navedel nobenih ovir za izvajanje sprememb svojega poslovnika, kot so zahtevali pritožniki, niti se ni skliceval na načela ali višje cilje, na podlagi katerih bi upravičeno zavrnil dostop javnosti do sej, na katerih nastopa v vlogi zakonodajalca, ter hkrati trdil, da je sprejetje lastnega poslovnika politično in institucionalno vprašanje, o katerem odloča Svet sam,

L.   ker je Evropski varuh človekovih pravic v svojem letnem poročilu za leto 1997(5) opredelil kot nepravilnost tako delovanje javnega organa, ki ni v skladu z zanj zavezujočimi pravili ali načeli,

M.   ker je Evropski varuh človekovih pravic ugotovil, da zavračanje javnosti sej Sveta brez utemeljenega razloga, kadar deluje v vlogi zakonodajalca, pomeni nepravilnost,

N.   ker je Evropski varuh človekovih pravic v osnutku priporočila Svetu v skladu s členom 3(6) Statuta Evropskega varuha človekovih pravic navedel: "Svet Evropske unije bi moral ponovno preučiti zavrnitev odprtja za javnost tistih svojih sej, na katerih nastopa v vlogi zakonodajalca"; ker je Evropski varuh človekovih pravic v svojem posebnem poročilu ponovil svoje priporočilo Svetu in predlagal, da Evropski parlament obravnava morebitno sprejetje njegovega priporočila v resoluciji,

O.   ker, zlasti kadar Svet sprejema akte pod "točko A", razprava in zakonodajno delo dejansko potekata v odboru COREPER in omenjene akte Svet samo odobri,

P.   ker Svet kot zakonodajalec deluje tudi na sejah spravnih odborov,

Q.   ker načelo javne odgovornosti ministrov predvideva, da so stališča in odločitve držav članic pri glasovanju v Svetu znana javnosti,

R.   ker zakonodajni veji EU še vedno delujeta na podlagi deloma različnih informacij; ker so dokumenti, ki jih hrani Parlament, večinoma javni, medtem ko Svet pogosto dela tudi z dokumenti in podatki, označenimi kot zaupni, vključno takrat, ko obravnava vprašanja, o katerih se odloča s postopkom soodločanja,

S.   ker je britansko predsedstvo Sveta podalo dva alternativna predloga za odziv na priporočila Evropskega varuha človekovih pravic, pri čemer eden od njiju vključuje spremembo Poslovnika Sveta, z drugim pa bi si prizadevali za večjo preglednost znotraj veljavnih predpisov,

T.   ker se je Svet za tem odločil, da ne bo spremenil svojega poslovnika,

1.   podpira priporočilo Evropskega varuha človekovih pravic Svetu;

2.   opozarja, da

   v demokratičnih pravnih sistemih, kot to velja za Evropsko unijo (člen 6(1) Pogodbe EU) in njene države članice, je bistvena značilnost zakonodaje, da ni le zavezujoča, temveč se tudi sprejema na način, ki omogoča informiranje in sodelovanje evropskih državljanov preko svojih predstavnikov na nacionalni (parlamenti in nacionalne vlade) in na evropski ravni (Evropski parlament), da drugi odstavek člena 1 Pogodbe EU zavezuje institucije EU, da odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani, in da mora biti vsako odstopanje od tega načela utemeljeno s specifičnimi in tehtnimi razlogi;
   takšna možnost sodelovanja državljanov bi bila bistveno omejena, če bi eden od zakonodajnih organov omogočili dostop do svojih pripravljalnih posvetovanj in razprav šele po sprejetje dokončne odločitve ali kasneje;
   ohranjanje različnih standardov glede preglednosti med Parlamentom in Svetom nima logične obrazložitve, zlasti ne pri postopku soodločanja;
   če so pripravljalna posvetovanja v parlamentarnih odborih in plenarne razprave javni, bi morale biti razprave o istih zadevah na ministrski ravni tudi javne;
   potreba po preglednosti je še bolj očitna, ko iščeta Parlament in Svet soglasje pri soodločanju med prvo obravnavo v Parlamentu (ki se zgodi v enem od treh primerov); v takšnih okoliščinah je stališče Parlamenta lahko razumljivo zgolj, če je hkrati znano stališče večine v Svetu, njegove sestave in argumentov, ki jih navajajo v podporo svojim stališčem nacionalne delegacije;
   ohranjanje zaupnosti posvetovanj Sveta glede teh vrst pogajanj predstavlja spodkopavanje načela preglednosti in učinkovitosti, ki velja za postopke Parlamenta;
   ta vidik ni upoštevan v zaključkih, ki jih je Svet sprejel 22. decembra 2005, ki zagotavljajo preglednost njegovih pripravljalnih posvetovanj samo v začetku postopka in po končnem glasovanju (če COREPER ne odloči drugače);

3.   opozarja, da se mora v smislu opredelitve zakonodajne dejavnosti iz člena 12 Uredbe (ES) št. 1049/2001 in Poslovnika Sveta načelo preglednosti nujno uporabljati ne le pri soodločanju s Parlamentom, temveč tudi v vseh drugih primerih vključitve Parlamenta, vključno s posvetovanjem, in ko sprejema akte, ki lahko vplivajo na individualne pravice in svoboščine, kot to velja za primer aktov iz tretjega stebra;

4.  4 obžaluje, da na teh področjih ni napredka in da Svet tega vprašanja ne omenja v svojih zaključkih z dne 22. decembra 2005;

5.   se mu zdi nesprejemljivo, da se najpomembnejše zakonodajno telo EU, ko nastopa v vlogi zakonodajalca, še vedno sestaja brez navzočnosti javnosti;

6.   poudarja, da načela upravljanja na več ravneh v EU pomenijo načela dobrega upravljanja: sodelovanje, preglednost, odgovornost, učinkovitost in kohezije;

7.   meni, da bi se moral Svet v obdobju, ko se EU vidi kot zagovornico demokratizacije in odgovornosti, odzvati na pozive parlamentov, civilne družbe in splošne javnosti za večjo preglednost;

8.   je prepričan, da javno sestajanje zakonodajnih teles ni zgolj načelno vprašanje, temveč ima neposreden pomen za trud Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov kot neposredno izvoljenih predstavnikov evropskih državljanov, da bi izpolnili svojo nadzorno vlogo nadzornika;

9.   se mu zdi izjemno pomembno, da nacionalni parlamenti svoje vlade in ministre lahko pokličejo na odgovornost; meni, da tega ne morejo storiti učinkovito, če ni jasno, kako so ministri v Svetu ravnali, kako so glasovali in na podlagi katerih informacij so se odločali;

10.   meni, da so nedavni dogodki v povezavi z razpravo o ratifikaciji Pogodbe o Ustavi za Evropo jasno pokazali, da si evropski državljani želijo bolj odprt postopek odločanja v EU;

11.   meni, da bi bilo z javnimi sejami delo Sveta bolj pregledno in bi za evropske državljane pridobilo večji smisel, povečalo pa bi se tudi zaupanje javnosti v delovanje Evropske unije in njenih predstavnikov;

12.   je prepričan, da bi večja odprtost vodila k večji kolektivni odgovornosti vlad držav članic, okrepila legitimnost sklepov Sveta v očeh javnosti ter spodbudila in poglobila javno razpravo o evropskih zadevah;

13.   poziva Svet, naj spremeni svoj poslovnik in svoje metode dela, tako da bodo seje, na katerih nastopa v vlogi zakonodajalca, odprte in dostopne za javnost;

14.   meni, da so seje odbora COREPER bistveni del zakonodajnih posvetovanj Sveta in da bi torej tudi zanje morali veljati predpisi o odprtosti za javnost; meni, da bi moral Svet svoje odločitve sprejemati z uradnim glasovanjem in jih ne zgolj odobriti;

15.   želi spomniti, da Svet deluje v vlogi zakonodajalca tudi, ko sodeluje v spravnih postopkih;

16.   ugotavlja, da pripravljalni dokumenti za točke na sejah Sveta trenutno niso dostopni za javnost; poudarja, da bi Svet moral v svojem spremenjenem poslovniku jasno opredeliti razvrstitev in hierarhijo teh dokumentov in omogočiti dostop javnosti do njih;

17.   kot korak v pravi smeri pozdravlja zaključke Sveta z dne 22. decembra 2005, vendar obžaluje, da Svet ni upošteval priporočila Evropskega varuha človekovih pravic, naj spremeni svoj poslovnik;

18.   spominja, da mora spremembe Poslovnika Sveta podpreti trinajst izmed petindvajsetih držav članic;

19.   meni, ker so vse vlade držav članic podpisale Pogodbo o Ustavi za Evropo, da ne bi smelo biti nasprotovanj sporazumu o spremembi Poslovnika Sveta, saj so vlade vseh držav članic to načelo že politično sprejele;

20.   poudarja, da je Evropski parlament v celoti podprl Pogodbo o Ustavi za Evropo in ukrepe za njeno uveljavitev; poudarja, da sprememba Poslovnika Sveta ne bi smela veljati za nadomestilo celotne Pogodbe o Ustavi za Evropo ali nekaterih njenih delov, temveč gre za že dolgo časa potrebno prilagoditev evropski realnosti in institucionalni zakonodajni enakopravnosti v Evropski uniji;

21.   meni, da načini prenosa sej Sveta, opisani v zaključkih z dne 22. decembra 2005, ne zagotavljajo zahtevane javnosti sej in da je nujno potrebno, da lahko predstavniki javnosti in medijev sejam dejansko prisostvujejo;

22.   poziva Svet k sprejetju ukrepov, potrebnih za odprtje in dostopnost za javnost tistih sej, na katerih nastopa v vlogi zakonodajalca; od Sveta zahteva tudi, da prenaša, tudi preko interneta, svoje javne seje in pravočasno objavi datume in dnevne rede teh sej ter da po njih objavi uradne dobesedne zapise v vseh uradnih jezikih Evropske unije;

23.   poziva Svet k sprejetju skupnega pristopa do izvajanja kodeksa dobrega upravnega ravnanja Evropske unije, ki ga je sprejel Evropski parlament dne 6. septembra 2001(6) ;

24.  Svetu predlaga sprožitev pilotnega projekta o "bolj preglednem odločanju", v okviru katerega bi se o eni ali več zakonodajnih temah razpravljalo na popolnoma odprtih in dostopnih sejah Sveta, s posebnim poudarkom na razlagi uporabljenih postopkov in sprejetih sklepov, tako da bi državljanom olajšali razumevanje;

25.   poziva predsedstvo, člane Sveta in Komisije, da predlagajo vprašanja ali teme za odprto razpravo v skladu s členom 8(3) Poslovnika Sveta;

26.   poziva predsedstvo Sveta, da vprašanje odprtja sej Sveta za javnost uvrsti kot prednostno temo na dnevni red zasedanja Evropskega sveta ter se dne 9. maja 2006 slovesno zaveže za takojšnjo spremembo Poslovnika Sveta in da do konca leta 2006 v soglasju z Evropskim parlamentom preuči Uredbo (ES) št. 1049/2001;

27.   poziva vse zainteresirane strani, da z največjimi možnimi pritiski skušajo prepričati Svet, naj upošteva priporočila Evropskega varuha človekovih pravic in prilagodi svoj poslovnik;

28.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
(2) Priloga I k sklepom predsedsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Laeknu dne 14. in 15. decembra 2001.
(3) UL L 113, 4.5.1994, str. 15.
(4) UL L 106, 15.4.2004, str. 22.
(5) http://www.euro-ombudsman.eu.int/report97/pdf/en/rap97_en.pdf
(6) UL C 72 E, 21.3.2002, str. 331.

Zadnja posodobitev: 13. september 2007Pravno obvestilo