(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0629)(1) ,

–   ob upoštevanju člena 251(2) in členov 179(1) in 181a(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu predložila predlog (C6-0128/2004),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 51, 168 in 35 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za proračun (A6-0060/2006),

–   ob upoštevanju drugega poročila Odbora za razvoj in mnenj Odbora za zunanje zadeve ter Odbora za mednarodno trgovino(A6-0109/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnost in zlasti člena 179(1) Pogodbe ,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(1) ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Da bi izboljšali učinkovitost zunanje pomoči Skupnosti, je bil načrtovan nov postopkovni okvir, ki ureja načrtovanje in opravljanje pomoči. Uredba Sveta (ES) št. .../... z dne … ustanavlja predpristopni instrument (IPA), ki pokriva pomoč Skupnosti državam kandidatkam in morebitnim državam kandidatkam(2) . Uredba (ES) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta št. z dne uvaja evropski sosedski in partnerski instrument (ENPI)(3) . Ta uredba je tretji splošni postopkovni instrument, ki neposredno podpira evropske zunanje politike, zlasti njeno politiko razvojnega sodelovanja .

(2)  Predlagan bo nov instrument, in sicer Uredba [o pomoči Skupnosti tretjim državam za spodbujanje ter zaščito demokracije in človekovih pravic].

(3)  Skupnost izvaja politiko razvojnega sodelovanja, ki skuša uresničiti cilje boja proti revščini, trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja ter uravnovešenega in napredujočega vključevanja držav v razvoju v svetovno gospodarstvo.

(4)  Skupnost izvaja politiko sodelovanja, ki pospešuje sodelovanje, partnerstva in skupna podjetja med gospodarskimi akterji v EU ter partnerskimi državami in regijami, in spodbuja dialog med političnimi, gospodarskimi in socialnimi partnerji v posameznih sektorjih.

(5)  Politika razvojnega sodelovanja Skupnosti in delovanje na mednarodnih forumih sta usmerjena k doseganju razvojnih ciljev tisočletja, predvsem k izkoreninjanju skrajne revščine in lakote, sprejetih na generalni skupščini ZN leta 2000, ter k glavnim razvojnim ciljem in načelom, ki jih je odobrila Skupnost v okviru Združenih narodov in drugih pristojnih mednarodnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja .

(6)  Politično okolje, ki zagotavlja mir, spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin, enakopravnosti spolov, demokratičnih načel, pravne države ter dobro upravljanje javnih zadev, je sestavni del dolgoročnega razvoja.

(7)  Zdrave in trajnostne gospodarske politike so predhodni pogoj razvoja.

(8)  Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije, o razvojni politiki Evropske unije: "Evropsko soglasje" z dne 20. decembra 2005 (4) in njene nadaljnje spremembe določajo splošni okvir dejavnosti Skupnosti na področju razvoja.

(9)  Skupnost in njene države članice so sklenile sporazume o partnerstvu in sodelovanju, da bi precej prispevale k dolgoročnemu razvoju partnerskih držav in blaginji njihovega prebivalstva.

(10)  Izvajanje teh sporazumov o partnerstvu in sodelovanju temelji na skupnih in splošnih vrednotah na področju spoštovanja in spodbujanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, dobrem upravljanju, demokratizaciji in pravni državi .

(11)  Bolj učinkovita pomoč pri izvajanju razvojne politike Skupnosti, boljše dopolnjevanje in boljša harmonizacija , uskladitev in koordinacija postopkov brez škode za politične izbire v Evropski uniji in tudi v odnosih z drugimi posojilodajalci in akterji razvoja so bistveni za zagotavljanje usklajenosti in primernosti pomoči in hkratno zmanjšanje stroškov, ki jih imajo partnerske države.

(12)  Bistveni cilj je uporaba različnega pristopa glede na razvojno okolje in potrebe, kar partnerskim državam nudi specializirane, po meri narejene programe, ki temeljijo na njihovih potrebah, strategijah, prednostnih nalogah in sredstvih.

(13)  Prevzem odgovornosti do razvojnih strategij s strani partnerskih držav je ključ do uspeha razvojnih politik in s tega vidika je treba spodbujati čim širšo priključitev vseh področij družbe. Strategije sodelovanja in postopki izvajanja pomoči posojilodajalcev se morajo ujemati s strategijami in postopki partnerskih držav, da se zagotovita učinkovitost in preglednost ter da se spodbuja države k prevzemanju odgovornosti.

(14)  Zunanje dejavnosti in notranje politike Skupnosti morajo biti povezane s cilji njene politike razvojnega sodelovanja .

(15)  Komisija je sprejela dve sporočili z naslovom "Povezave med nujno pomočjo, sanacijo in razvojem" (5) in,"Povezave med nujno pomočjo, sanacijo in razvojem – ocena" (6) ki so jima sledili resolucije Evropskega parlamenta in sklepi Sveta, ki so poudarili nujnost povezave med humanitarno obnovo in dolgoročno razvojno pomočjo.

(16)  Sprostitev pomoči je ključni element za povečanje dodatne vrednosti pomoči in okrepitev lokalnih zmogljivosti.

(17)  Ta uredba določa finančna sredstva za obdobje 2007–2013, ki je privilegirana referenca, v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (7) , za proračunski organ med letnim proračunskim postopkom.

(18)  Ker ciljev načrtovane dejavnosti o podpori razvojnemu, gospodarskemu, finančnemu, znanstvenemu in tehničnemu sodelovanju in vsaki drugi obliki razvojnega sodelovanja z državami v razvoju in regijami, ki vključujejo več kot eno državo v razvoju , ki niso države članice Skupnosti ali čezmorske države in ozemlja, pridružena Skupnosti, in niso upravičeni do pomoči Skupnosti na podlagi predpristopnega instrumenta ali evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, države članice ne morejo zadovoljivo uresničevati in jih je torej zaradi razsežnosti dejavnosti mogoče včasih bolje uresničevati na ravni Skupnosti, lahko Skupnost ukrepe sprejme v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. Uredba v skladu z načelom proporcionalnosti, kakor je določeno v navedenem členu, ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(19)  Ta uredba zahteva razveljavitev ali ponovni pregled naslednjih uredb:

(20)  XXX

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

CILJI IN NAČELA

Člen 1

Splošni predmet in področje uporabe

(1)  Skupnost v skladu s členom 179 Pogodbe financira ukrepe za podporo sodelovanju z državami v razvoju , ki so vključene v 1. del seznama prejemnikov pomoči Odbora za razvojno pomoč OECD (DAC) in regijami, ki vključujejo več kot eno državo v razvoju (v nadaljevanju "partnerske države in regije"), ki niso države članice Skupnosti ali čezmorske države in ozemlja, pridružena Skupnosti, in niso upravičeni do pomoči Skupnosti na podlagi predpristopnega instrumenta ali evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta.

Za namene te uredbe je regija opredeljena kor geografska enota, ki vključuje več kot eno državo v razvoju.

(2)  Pomoč Skupnosti v skladu s členom 179 Pogodbe podpira razvojno sodelovanje , kot je gospodarsko, finančno, znanstveno in tehnično sodelovanje ali vsako drugo obliko sodelovanja s partnerskimi državami in regijami in tudi mednarodne dejavnosti za promocijo ciljev razvojnega sodelovanja Skupnosti, kakor je določeno v odstavku 3 .

(3)  Primarni cilj takega sodelovanja je zmanjšanje in pozneje izkoreninjenje revščine v partnerskih državah in regijah v okviru Deklaracije tisočletja, ki jo je sprejela Generalna skupščina ZN leta 2000, in zlasti doseganje razvojnih ciljev tisočletja. Zato se uvajajo ukrepi sodelovanja, ki:

(4)  Sodelovanje Skupnosti v okviru te uredbe mora biti skladno z obveznostmi in cilji na področju razvojnega sodelovanja, ki ga je Skupnost odobrila v okviru Združenih narodov in drugih pristojnih mednarodnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja.

(5)  Razvojna politika Skupnosti, kakor je določena v Naslovu XX Pogodbe, mora zagotoviti splošni okvir za sodelovanje s partnerskimi državami in regijami. Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije: "Evropsko soglasje" in njegove nadaljnje spremembe zagotavljajo splošni okvir, usmeritve in se osredotočajo na izvrševanje politike sodelovanja med Skupnostjo ter partnerskimi državami in regijami, ki jih zadeva ta uredba.

(6)  Ukrepi, ki se financirajo na podlagi tega naslova, izpolnjujejo merila o izpolnjevanju pogojev primernosti za uradno pomoč za razvoj, ki jih je določil OECD/DAC.

(7)  Pomoč Skupnosti, ki jo določa ta uredba, se ne uporablja za financiranje:

(8)  Ukrepi, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. .../... z dne ... [o "instrumentu stabilnosti"] (24) in ki so upravičeni do financiranja na podlagi navedene uredbe, se ne financirajo na podlagi te uredbe.

Brez poseganja v nujnost zagotavljanja stalnega sodelovanja od krize do stabilnih pogojev za razvoj, se ukrepi, ki jih zajema in so upravičeni do financiranja na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (25) , ne financirajo na podlagi te uredbe.

Člen 2

Splošna načela

(1)  Unija temelji na vrednotah, kot so demokracija in mir, pravna država, dobro upravljanje, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter skuša z dialogom in sodelovanjem razvijati in poenotiti prizadevanje za te vrednote v partnerskih državah in regijah.

(2)  Vsi ukrepi, ki se financirajo na podlagi te uredbe, so predmet predhodne presoje vpliva razvoja, vključno s presojo njihovega vpliva na področju človekovih pravic, okolja, enakovrednosti spolov, pravic otrok in vplivov na druge izpostavljene in izključene skupine.

(3)  Pri izbiri ukrepov, ki bodo financirani na podlagi te uredbe, je potrebno oblikovati diferenciran pristop glede na razvojno okolje in potrebe, tako da s partnerskimi državami in regijami poteka posebno, prilagojeno sodelovanje, ki temelji na njihovih potrebah, strategijah, prednostnih nalogah in sredstvih.

Prednost imajo najrevnejše partnerske države, predvsem najmanj razvite države in najrevnejši družbeni sektorji v vseh partnerskih državah.

(4)  Skupnost si prizadeva za povezanost med različnimi področji zunanje dejavnosti in drugimi politikami Skupnosti ter z njeno politiko razvojnega sodelovanja v skladu s členom 178 Pogodbe za vse financirane ukrepe in vsa področja sodelovanja, ki jih pokriva ta uredba. To povezanost se zagotavlja pri določanju politik, strateškem načrtovanju, programiranju dejavnosti in izvajanju.

(5)  Skupnost in države članice usklajujejo svojo politiko razvojnega sodelovanja. Komisija si prizadeva za redno in pogosto izmenjavo informacij z Evropskim parlamentom in državami članicami kot tudi z drugimi akterji razvoja, vključno z drugimi posojilodajalci, ter spodbuja skupne analize, skupni postopek programiranja ter usklajene izvedbene in poročevalske mehanizme.

(6)  Skupnost v okviru pristojnosti Komisije ter ob posvetovanju z Evropskim parlamentom in državami članicami spodbuja večstranski pristop za globalne izzive in pospešuje sodelovanje z večstranskimi in regionalnimi organizacijami in organi, kot so mednarodne finančne ustanove, agencije, skladi in programi Združenih narodov, in z dvostranskimi posojilodajalci.

(7)  Sodelovanje Skupnosti spodbuja učinkovite načine in instrumente sodelovanja, prilagojene posebnim razmeram vsake partnerske države ali regije, pri čemer je poudarek na pristopih po programih, ob tem pa se upošteva tudi proračunska podpora v posebnih in jasno utemeljenih primerih glede dodelitve predvidene finančne pomoči, ki so pod strogim nadzorom in pogojeni, ter razvoj in uporabo državnih sistemov, ki temeljijo na ciljih in kazalcih razvojnih ciljev tisočletja.

(8)  Skupnost spodbuja učinkovito sodelovanje s partnerskimi državami in regijami v skladu z mednarodno najboljšo prakso. Uporabljajo se naslednja načela:

DOLOČANJE POLITIKE, PROGRAMIRANJE IN DODELJEVANJE SREDSTEV

Člen 3

Splošni okvir za določanje politike, programiranje in dodeljevanje sredstev

(1)  Financiranje ukrepov se izvaja prek geografskih ali tematskih programov ali sodelovanja pri globalnih pobudah.

Geografski program pokriva vsa ustrezna področja dejavnosti sodelovanja s partnerskimi državami in regijami, določenimi glede na geografsko podlago.

Tematski program obravnava vprašanje ali posebno področje, ki zadeva celoto partnerskih držav, neopredeljenih na geografski podlagi, ali pokriva dejavnosti sodelovanja, namenjene različnim regijam ali skupinam partnerskih držav, ali mednarodni ukrep brez posebne geografske podlage, predvsem v primeru večstranskih ali globalnih pobud.

Globalna pobuda je partnerstvo in s tem povezana dejavnost, katere koristi segajo v več kot eno svetovno regijo in v kateri partnerji dosegajo jasne sporazume o ciljih, soglašajo o ustanovitvi nove formalne ali neformalne organizacije ter proizvajajo nove proizvode ali storitve ter prispevajo posebna sredstva za dejavnost.

Komisija sprejme geografske in tematske programe ter določi njihov geografski obseg v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 22(2) .

Komisija predloži večletni finančni okvir, ki obsega razdelitev sredstev po globalnih tematskih in regionalnih geografskih programih. Večletni finančni okvir se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.

Zakonodajni organ določi cilje porabe v okviru tematskih in regionalnih geografskih programov ter je vključen v izvajanje programa.

(2)  Prednostne naloge politike za tematske programe, globalne pobude in geografske programe na regionalni ali kontinentalni ravni urejajo ločene uredbe, od katerih je vsaka posebej namenjena za obsežen tematski program in/ali globalno pobudo ali za geografski program na regionalni ali kontinentalni ravni. Vsaka uredba določa podrobnosti o politiki, ki se jo upošteva pri zadevnih obsežnih tematskih programih in/ali globalnih pobudah ali geografskih programih. Vsaka uredba se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.

(3)  Pri geografskih programih Komisija v skladu s členom 5 za vsako od partnerskih držav in regij z odobritvijo Evropskega parlamenta in v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 22(2) sprejme strateške dokumente in večletne okvirne programe ter v skladu s členom 8 za vsako od njih sprejme programe ukrepov.

Pri tematskih programih Komisija v skladu s členom 6 v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 22(2) sprejme tematske strateške dokumente in v skladu s členom 8 sprejme programe ukrepov.

V izjemnih okoliščinah ima lahko podpora Skupnosti tudi obliko posebnih ukrepov, ki v skladu s členom 9 niso predvideni v strateških dokumentih in okvirnih večletnih programih. Evropski parlament in Svet, ki morata biti nemudoma obveščena o posebnih ukrepih, lahko zahtevata ukinitev takšnih posebnih ukrepov, če menita, da posebni ukrepi niso utemeljeni.

(4)  Komisija pri urejanju geografskega programa določi večletno okvirno dodelitev sredstev za financiranje sodelovanja z vsako od partnerskih držav in regij v okviru posameznega programa. Ta dodeljena sredstva morajo biti v skladu z globalno dodeljenimi sredstvi, določenimi v večletnem finančnem okvirju, in se opredelijo z uporabo standardnih, stvarnih in preglednih meril, ki temeljijo na potrebah in učinkovitosti partnerskih držav in regij in ki upoštevajo posebne težave, s katerimi se soočajo države ali regije, ki so v krizi ali sporu ali pa so krizo oziroma konflikt ravno rešile.

Člen 4

Uredbe o določanju politike in večletni finančni okvir

(1)  Uredbe, ki določajo prednostne naloge politike za tematske programe, globalne pobude ali geografske programe na regionalni ali kontinentalni ravni in so omenjene v členu 3, veljajo le v obdobju veljavnosti te uredbe. Vsaka ureja podrobnosti prednostnih nalog politike, ki velja za zadevni program, upoštevajoč, kadar je to potrebno, načela in postopke, ki so določeni v sporazumih o sodelovanju in partnerstvu, sklenjenih s partnerskimi državami in regijami.

Vsi strateški dokumenti in večletni programi so v skladu s prednostnimi nalogami politike, določenimi v ustrezni uredbi.

Uredbe morajo biti po potrebi pred njihovim iztekom preverjene ad hoc.

(2)  Večletni finančni okvir je uveden za začetno obdobje štirih let. Pred iztekom tega obdobja se uvede drugi večletni finančni okvir, ki temelji na vmesnem pregledu predhodnega in pokriva preostalo obdobje veljavnosti te uredbe.

Vsako dodeljevanje sredstev v okviru večletnega finančnega okvira se lahko poveča ali zmanjša za največ 5 %. Vsako povečanje ali zmanjšanje dodeljenih sredstev za več kot 5 % je predmet sporazuma Evropskega parlamenta in Sveta.

Člen 5

Strateški dokumenti in večletno programiranje geografskih programov

(1)  Strateški dokumenti za partnerske države in regije se oblikujejo največ za obdobje veljavnosti te uredbe in njihov namen je , da se sodelovanje med Skupnostjo in partnersko državo ali regijo umesti v medsebojno povezan okvir. Temeljijo na uredbah, ki določajo politiko in na njihovi podlagi se izdelajo večletni okvirni programi.

Strateški dokumenti so predmet vmesnega pregleda ali po potrebi ad hoc pregledov, pri katerih se, kjer je to primerno, uporabljajo načela in postopki, določeni v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih s partnerskimi državami ali regijami. Ad hoc pregled se opravi na pobudo Komisije ali na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali zadevne partnerske države ali regije. V primerih ogrožanja demokracije, pravne države, človekovih pravic ali temeljnih svoboščin lahko Evropski parlament zahteva nujno revizijo strateških dokumentov.

(2)  Strateški dokumenti temeljijo na določbah ustreznih uredb, ki določajo politiko in se načeloma oblikujejo na podlagi dialoga s partnerskimi državami in regijami ob vključevanju civilne družbe in regionalnih ter lokalnih oblasti na začetni stopnji postopka z namenom , da zadevna država ali regija prevzame zadostno odgovornost za proces in zagotovi skladnost z nacionalnimi in lokalnimi razvojnimi strategijami, zlasti tistimi za zmanjševanje revščine.

(3)  Okvirni večletni programi se na podlagi strateških dokumentov oblikujejo za vsako od partnerskih držav in regij, ob upoštevanju pristopa, ki temelji na partnerstvu, in na podlagi njihovih predlogov . Načeloma morajo biti predmet sporazuma s partnerskimi državami in regijami, razen če ni bil politični dialog prekinjen . Takšni programi niso sprejeti, dokler ni o njih obveščen Evropski parlament in dokler jih ne obravnava v celoti.

Okvirni večletni programi natančno določajo prednostna področja financiranja Skupnosti, posebne cilje, pričakovane rezultate in kazalnike učinkovitosti.

Programi prav tako dodeljujejo okvirna finančna sredstva, globalno in za vsako prednostno področje. Ti imajo lahko obliko okvirne vrednosti, kjer je to primerno . Ta dodeljena sredstva so skladna z globalnimi sredstvi, navedenimi v večletnem finančnem okviru.

Programi se po potrebi prilagajajo, pri čemer se upoštevajo vmesni ali ad hoc pregledi strateških dokumentov.

V izjemnih okoliščinah se večletna in okvirna dodeljena sredstva lahko povečajo ali zmanjšajo kot rezultat ocen in v skladu z določbami člena 4, zlasti ob upoštevanju posebnih potreb, kot se porajajo v položajih po krizi ali ob izjemnih ali nezadovoljivih dosežkih.

(4)  V okoliščinah, kot so krize, pokonfliktne razmere, grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, lahko država ali regija po posebnem nujnem postopku izvede ad hoc spremembe strategije sodelovanja. Ad hoc pregled se opravi na pobudo Komisije ali na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali zadevne partnerske države ali regije. Takšen pregled bi lahko privedel do strategije države ali regije za spodbujanje prehoda k dolgoročnemu razvoju in sodelovanju. Takšna strategija bo zagotovila medsebojno povezanost ukrepov, sprejetih s to uredbo, in preprečevanje podvajanja ukrepov, ki so financirani iz vsakega drugega instrumenta Skupnosti, zlasti instrumenta za stabilnost ter Uredbe (ES) št. 1257/96 . Kadar krize ali položaj po krizi neposredno zadevajo ali prizadenejo partnerske države ali skupine držav, se pri večletnem programiranju še posebej poudari okrepitev usklajenosti pomoči, sanacije in razvoja, da se tako zagotovi prehod iz izjemnega stanja v fazo razvoja, pri državah in regijah; programi za države in regije, ki so redno izpsotavljene naravnim nesrečam, določajo pripravljenost na naravne nesreče, njihovo preprečevaje in upravljanje s posledicami takšnih nesreč .

(5)  Za pospešitev regionalnega sodelovanja lahko Komisija odloči pri sprejemanju akcijskih programov iz člena 8 ali posebnih ukrepov iz člena 9, da druge države v razvoju, navedene v delu 1 seznama OECD/DAC, izpolnjujejo pogoje, če je bodoči projekt ali program regionalne ali čezmejne narave. To se lahko predvidi v določbah v strateških dokumentih in okvirnih večletnih programih iz členov 5 in 6.

(6)  Komisija in države članice sklicujejo medsebojna posvetovanja in posvetovanja s posojilodajalci in akterji razvoja, vključno s predstavniki civilne družbe , lokalnih oblasti in njihovih združenj na začetni stopnji programskega postopka in tako zagotavljajo upoštevanje svojih dejavnosti sodelovanja.

Člen 6

Strateški dokumenti in večletno programiranje tematskih programov

(1)  Tematski strateški dokumenti se oblikujejo največ za obdobje veljavnosti te uredbe . Skladni so z določbami zadevnih uredb, ki določajo politike, in pomenijo strategijo Skupnosti glede zadevnih vprašanj, položaja na mednarodni ravni in dejavnosti glavnih partnerjev.

Komisija zagotavlja medsebojno povezanost tematskih in geografskih programov, pri tem pa predvsem skrbi, da so dejavnosti, ki se izvajajo prek tematskih programov, skladne s strateškimi dokumenti in večletnimi okvirnimi programi, namenjenimi partnerskim državam in regijam.

Tematski strateški dokumenti so skladni z določbami zadevnih uredb, ki določajo politiko, in natančno določajo posebne cilje, pričakovane rezultate in kazalnike učinkovitosti.

Tematski strateški dokumenti prav tako dodeljujejo okvirna finančna sredstva, globalno in za vsako prednostno področje; njihova dodeljena sredstva so skladna s celotnimi sredstvi, navedenimi v večletnem finančnem okvirju; kadar je to primerno, imajo lahko obliko okvirne vrednosti.

Tematski strateški dokumenti so po potrebi predmet vmesnih ali ad hoc sprememb. Ad hoc pregled se opravi na pobudo Komisije ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta.

(2)  Komisija in države članice sklicujejo medsebojna posvetovanja in posvetovanja z drugimi posojilodajalci in akterji razvoja, vključno s predstavniki civilne družbe , lokalnih oblasti in njihovih združenjih na začetni stopnji programskega postopka in tako dopolnjujejo svoje dejavnosti sodelovanja.

(3)  Sredstva in prednostne naloge ukrepov se določijo za udeležbo globalnih pobud.

Člen 7

Sprejetje uredb, ki določajo politiko, večletnega finančnega okvira, strateških dokumentov in dokumentov večletnega programiranja

Uredbe, ki določajo prednostne naloge politike za vsak tematski program, globalno pobudo ali geografski program na ravni regije ali kontinenta ter večletni finančni okvir, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.

Pred sprejetjem strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov iz členov 5 in 6 ter njihovih pregledov , navedenih v členu 5(1) in (3) ter členu 6(1) , Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži osnutek besedila . Vsaka institucija lahko v roku treh mesecev po predložitvi osnutka besedila predlaga spremembe, če meni, da besedilo ne izpolnjuje ciljev, ki jih je določil zakonodajni organ, ali nasprotuje sprejetju takega besedila in po potrebi od Komisije zahteva, naj predloži predlog zakonodajnega akta, ki se sprejme v skladu s členom 251 Pogodbe.

Evropski parlament in Svet imata pravico zahtevati ukinitev programov, če menita, da je to potrebno .

IZVAJANJE

Člen 8

Sprejetje programov ukrepov

Za sprejetje akcijskih programov ali ukrepov, ki jih akcijski program ne zajema, velja upravljalni postopek iz člena 22(2).

Komisija takšne programe ukrepov ali ukrepe, ki niso predvideni v programih ukrepov, v roku enega meseca po svojem sklepu posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in državam članicam.

Člen 9

Sprejetje posebnih ukrepov, ki niso predvideni v strateških dokumentih in večletnih okvirnih programih

(1)  Po potrebi ali ob nepredvidenih dogodkih, povezanih z naravnimi nesrečami, civilnimi spori ali krizami, ki se ne morejo financirati iz Uredbe (ES) št. .../... [o "Instrumentu za stabilnost"] ali Uredbe (ES) št. 1257/96 ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom Komisija sprejme posebne ukrepe, ki niso predvideni v strateških dokumentih in večletnih okvirnih programih ( v nadaljevanju "posebni ukrepi") .

Posebni ukrepi lahko financirajo tudi ukrepe, s katerimi se olajša prehod od nujne pomoči na dolgoročne razvojne dejavnosti.

Posebni ukrepi morajo temeljiti na prednostnih nalogah politike, določenimi v ustrezni uredbi, ki določa geografsko politiko.

(2)  Kadar takšni ukrepi presežejo 5 000 000 EUR , Komisija odobri posebne ukrepe v skladu s posvetovalnim postopkom iz člena 22(3) .

(3)  Posebni ukrepi določajo zastavljene cilje, področja posredovanja, pričakovane rezultate, načine upravljanja in skupni znesek predvidenega financiranja. Vsebujejo opis ukrepov, ki jih je treba financirati, podatke o ustreznih finančnih zneskih in okvirni časovni razpored njihovega izvajanja.

(4)  Če stroški posebnih ukrepov znašajo manj kot 5 000 000 EUR, Komisija v roku enega meseca po sprejetju svojega sklepa obvesti države članice in Evropski parlament o sprejetih ukrepih.

(5)  Spremembe posebnih ukrepov, omejene na tehnične prilagoditve, se lahko izvajajo brez uporabe postopka iz člena 22(3) , če takšne spremembe ne vplivajo na začetne cilje, določene v sklepu Komisije. Evropski parlament in Svet sta nemudoma obveščena o kateri koli takšni prilagoditvi.

Člen 10

Upravičenost

(1)  Do financiranja po tej uredbi v okviru izvajanja ukrepov iz strateških dokumentov ali večletnih okvirnih programov iz členov 5 in 6 ali posebnih ukrepov iz člena 9 so med drugim upravičeni:

(2)  Nedržavni, neprofitni akterji, ki lahko prejmejo finančno podporo na podlagi te uredbe, vključujejo : nevladne organizacije, organizacije avtohtonih prebivalcev, predstavniške organizacije nacionalnih in/ali etničnih manjšin, poklicne skupine in skupine za lokalne pobude, zadruge, sindikati, predstavniške organizacije ekonomskih in socialnih akterjev, organizacije, ki se borijo proti korupciji in goljufijam in spodbujajo dobro upravljanje, organizacije za državljanske pravice in organizacije, ki se borijo proti diskriminaciji, lokalne organizacije (vključno z omrežji), ki delujejo na področju decentraliziranega regionalnega sodelovanja in povezovanja, nacionalne in mednarodne zveze lokalnih oblasti, ki so dejavne v razvoju, potrošniške organizacije, ženske in mladinske organizacije, izobraževalne, kulturne, raziskovalne in znanstvene organizacije, univerze, cerkve in združenja ali verske skupnosti, mediji ter vsa nevladna združenja in neodvisne fundacije, vključno z neodvisnimi političnimi fundacijami, ki lahko prispevajo k doseganju ciljev te uredbe .

Člen 11

Oblike financiranja

Člen 12

Podporni ukrepi

(1)  Financiranje Skupnosti lahko pokriva odhodke, namenjene ukrepom za pripravo, spremljanje, nadzor, revizijo in ocenjevanje, ki so neposredno potrebni za izvajanje te uredbe in uresničitev njenih ciljev, predvsem v zvezi s preučevanjem, združevanjem, ukrepi obveščanja, senzibilizacije, izobraževanja in objavljanja, ukrepi izobraževanja za partnerske države in organe v partnerskih državah iz člena 9, odhodki, povezanimi z informacijskimi omrežji za izmenjave informacij, kakor tudi vsemi drugimi odhodki za upravno in tehnično pomoč, ki jo Komisija lahko uporabi pri vodenju programov. Obsega tudi odhodke za upravno podporo, ki pri upravljanju finančnih ukrepov iz te uredbe nastanejo pri delegacijah Komisije. Poleg tega obsega vzpostavitev ali vzdrževanje podatkovne baze, kamor se bodo shranjevale vse pridobljene izkušnje. Vsak akter, ki izpolnjuje pogoje iz člena 13 te uredbe, ima dostop do te podatkovne baze.

(2)  Vsi ti podporni ukrepi niso nujno predmet večletnega programiranja in se torej lahko financirajo zunaj strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov. Financirajo se lahko tudi z večletnimi okvirnimi programi.

Podporne ukrepe, ki jih ne pokrivajo večletni okvirni programi, v skladu z določbami iz člena 9 sprejme Komisija.

Člen 13

Sofinanciranje

(1)  Finančni ukrepi so lahko predmet sofinanciranja, predvsem:

(2)  Pri vzporednem sofinanciranju se projekt ali program razdeli na več dejavnosti , ki jih financirajo različni partnerji, kar zagotavlja sofinanciranje, katerega namen je vseskozi določljiv.

Pri skupnem sofinanciranju se celotni stroški projekta ali programa razdelijo med partnerje, s tem pa se zagotovi takšna združitev sofinanciranja in sredstev, ki onemogoča opredelitev vira financiranja posebne dejavnosti v okviru projekta ali programa.

(3)  Pri skupnem sofinanciranju Komisija lahko za izvajanje skupnih ukrepov sprejema ali upravlja sredstva v imenu subjektov iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1. Takšna sredstva se bodo v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (26) .

Člen 14

Načini upravljanja

(1)  Ukrepi, ki se financirajo s to uredbo, se izvajajo v skladu z določbami Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

(2)  Komisija lahko odloči, da naloge javnega organa, zlasti naloge izvajanja proračuna, v primeru sofinanciranja in drugih upravičenih primerih dodeli organom, navedenim v členu 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom ) št. 1605/2002, če ti organi uživajo mednarodni ugled, so v skladu z mednarodnimi priznanimi sistemi upravljanja in nadzora ter jih nadzoruje javni organ .

(3)  V primeru decentraliziranega upravljanja se lahko Komisija odloči za uporabo postopkov oddaje javnih naročil ali dodeljevanja donacij partnerske države ali regije, prejemnice sredstev, potem ko preveri, ali spoštujejo temeljna načela Finančne uredbe, in če:

Člen 15

Proračunske obveznosti

(1)  Proračunske obveznosti se izvajajo na podlagi sklepov, ki jih je Komisija sprejela v skladu s členi 8(1), 9(1) in 12(2) .

(2)  Financiranje Skupnosti ima predvsem naslednje pravne oblike:

Člen 16

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

(1)  Vsakršna pogodba, ki izhaja iz te uredbe, vsebuje določbe, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, zlasti v zvezi z nepravilnostmi, goljufijami, podkupovanjem in drugim nezakonitim ravnanjem v skladu z uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (27) , (Euratom, ES) 2185/96 (28) in Uredbo (ES) št. 1073/1999(29) .

(2)  Te pogodbe izrecno predvidevajo pravico Komisije in Računskega sodišča do revizije, vključno z revizijami dokumentov ali revizijami prostorov pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti, vključno za namen določanja, ali je sprejetje sporazumov v skladu z določbami uredb, ki določajo politiko, navedenih v členu 3, načeli mednarodnega prava in mednarodnih konvencij, v katerih sodelujejo Skupnost in njene države članice . Komisijo tudi izrecno pooblaščajo za izvajanje nadzora in pregledov na kraju samem v skladu z določbami Uredbe (Euratom, ES ) št. 2185/96 .

(3)  Prejemnik sredstev Skupnosti pet let po zadnjem prejetem plačilu da Komisiji na voljo za preučitev vse dokumente v zvezi z odhodki.

(4)  Vsaka pogodba, ki izhaja iz izvajanja pomoči, Komisiji in Računskemu sodišču med izvajanjem pogodb in po njem zagotavlja izvajanje pravice iz odstavka 2.

Člen 17

Udeležba pri postopkih javnih naročil in pri postopkih dodeljevanja donacij ter izvorna pravila

(1)  Pravila o udeležbi in poreklu, ki se uporabljajo za to uredbo, so določena v Uredbi (ES) št. 2110/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2005 o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti (30) in Uredbi Sveta (ES) št. 2112/2005 z dne 21. novembra 2005 o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti (31) .

Dokumentacija, ki se nanaša na izvedbo projektov v okviru te uredbe, mora biti na razpolago tudi v jeziku zadevnega upravičenca.

Pogodbe, ki omogočajo udeležbo v programih ali ukrepih, ki se financirajo iz te uredbe, se ne smejo skleniti z nobenim organom, javno ustanovo ali zasebnim akterjem, ki je neposredno udeležen pri kršenju mednarodnega prava ali mednarodnih konvencij, katerih podpisnice so države članice, oziroma aktivno omogoča takšno kršenje ali se z njim okorišča.

(2)  Skupnost uvede poenostavljen izjemni postopek za razpise in za sklepanje sporazumov o oddaji naročil, da se olajša dostop do sredstev za mikroprojekte in srednje projekte, s katerimi upravljajo majhni ali srednje veliki akterji razvoja.

Člen 18

Vnaprejšnje financiranje

Pri vnaprejšnjem financiranju se obresti pri zneskih, ki so na voljo upravičencem, odštejejo od končnega plačila.

Člen 19

Sredstva, s katerimi razpolagajo Evropska investicijska banka ali drugi finančni posredniki

(1)  S sredstvi iz člena 11(d) upravljajo finančni posredniki, Evropska investicijska banka ali katera koli druga banka ali organizacija, ki ima za to potrebne zmogljivosti.

(2)  Komisija sprejme izvedbene določbe za odstavek 1 od primera do primera glede delitve tveganj, plačila posrednika, zadolženega za izvajanje, porabe in izterjatve dobička iz sklada ter glede pogojev za zaključek poslovanja.

Člen 20

Ocenjevanje

(1)  Komisija s preglednim in vsem odprtim postopkom redno spremlja in pregleduje svoje programe ter ocenjuje rezultate politik ter geografskih in tematskih programov, področnih politik, pa tudi učinkovitost programiranja ter tako preveri, ali so bili cilji izpolnjeni, in izdela priporočila za izboljšanje prihodnjih operacij.

Poleg svoje notranje ocene Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta prek javnih razpisov naroči neodvisno zunanjo ocenitev svojih okvirnih večletnih programov ter kakovosti geografskih in tematskih programov in pripravo priporočil za doseganje svojih ciljev.

Komisija v okviru teh pregledov in ocen preveri, ali programi primerno izvajajo prednostne naloge iz uredb, ki določajo politiko iz člena 3.

(2)  Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta izvaja podobne notranje ocene in s pomočjo neodvisnih organov, izbranih na podlagi javnih razpisov, naroči zunanje ocene za ocenitev rezultatov projektov in drugih dejavnosti v okviru te uredbe, da določi učinkovitost teh projektov in dejavnosti ter ugotovi, ali so cilji doseženi, in omogoči Komisiji, da pripravi priporočila za izboljšanje prihodnjih dejavnosti.

Prav tako Komisija naroči redne zunanje revizije svojih finančnih postopkov in organiziranosti tistih svojih služb, ki opravljajo dejavnosti v okviru te uredbe.

(3)  Poročila o oceni Komisija pošlje v vednost Evropskemu parlamentu in odboru iz člena 22 . Države članice lahko zahtevajo obravnavo posebnih ocen v odboru, navedenemu v členu 22.

Rezultate se nato uporabi v načrtovanju programov in porazdelitvi sredstev.

(4)  Komisija združi nedržavne akterje na stopnji ocenjevanja pomoči Skupnosti na podlagi te uredbe.

KONČNE DOLOČBE

Člen 21

Letno poročilo

(1)  Komisija pregleda napredke pri izvajanju ukrepov, sprejetih s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju, rezultatih in, v kolikor je to mogoče, izidu ter vplivih pomoči, ki jo zagotavlja ta uredba . Poročilo se prav tako predloži Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

(2)  Letno poročilo vsebuje podatke za preteklo leto, ki so povezani s financiranimi ukrepi, rezultati nadzornih in ocenjevalnih dejavnosti, vključenostjo zadevnih partnerjev ter izvajanjem proračuna v zvezi z obveznostmi in plačili partnerskih držav in regij ter področij sodelovanja. S pomočjo čim bolj specifičnih in merljivih kazalnikov oceni rezultate pomoči in njeno vlogo pri doseganju ciljev te uredbe.

Člen 22

Odbor

(1)  Komisiji pomaga odbor, v katerem je zastopan tudi Evropski parlament .

(2)  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (32) , pri čemer se upoštevajo določbe njegovega člena 8. Obdobje, predvideno v odstavku 3 člena 4 Sklepa 1999/468/ES, je določeno na 30 dni.

(3)  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju člena 8 Sklepa .

V skladu s členom 7(3) Sklepa je treba v celoti spoštovati pravico Evropskega parlamenta do redne obveščenosti.

(4)  Odbor sprejme svoj poslovnik. Ta vsebuje pravila, po katerih lahko Komisija po nujnem postopku sprejme posebne ukrepe iz člena 9(1) .

(5)  Odbor zapisnike sej pošlje Evropskemu parlamentu v vednost.

(6)  Pri delu Odbora je prisoten predstavnik Evropske investicijske banke.

Člen 23

Ukinitev pomoči

Če ena od partnerskih držav ne upošteva načel iz člena 2(1) in če so bili vsi poskusi pogajanj s partnersko državo neuspešni, če so bila pogajanja zavrnjena ali v primeru izjemne nuje , lahko Svet s kvalificirano večino in po posvetovanju z Evropskim parlamentom brez poseganja v določbe o ukinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, sprejetih s partnerskimi državami in regijami, na predlog Komisije, ki ga istočasno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu, sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s katero koli pomočjo, ki jo je partnerska država prejela na podlagi te uredbe. Taki ukrepi vključujejo delno ali popolno ukinitev pomoči.

Če so ugotovljene nepravilnosti, se od prejemnika sredstev Skupnosti zahteva, da v določenem času predloži podrobno obrazložitev; če prejemnik ne predloži zadovoljivega odgovora, se lahko pomoč ukine in zahteva povračilo že izplačanih sredstev.

Če partnerska država resno krši načela, na katerih temelji EU in ki so izražena v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji, se pomoč Skupnosti vladi prejemnici zmanjša. V izogib takim primerom je treba dati prednost projektom, v si katerih države članice ali organizacije EU prizadevajo za podpiranje ustanavljanja demokratičnih institucij, razvoja človekovih pravic in svobodnega razvoja medijev.

Evropski parlament ali Svet lahko pozoveta Komisijo, naj Svetu predloži predlog ustreznih ukrepov v skladu z odstavkom 1 v zvezi s kakršno koli pomočjo, dodeljeno na podlagi te uredbe. Svoj predlog Komisija predloži Svetu v treh mesecih po prejetju takšne zahteve ali pa pojasni vzroke, zakaj tega ni storila.

V primeru popolne ukinitve pomoči je lahko pomoč Skupnosti še naprej dostopna lokalnim nevladnim organizacijam s sedežem v partnerskih državah, ki resno kršijo načela, na katerih temelji EU in so izražena v členu 6 Pogodbe o Evropski Uniji, za podporo ustanavljanju demokratičnih institucij, razvoju človekovih pravic in svobodnim medijem v zadevni državi.

Člen 24

Finančne določbe

(1)  Znesek financiranja za izvajanje te uredbe v obdobju 2007–2013 je 47 122 000 000 EUR , od katerih je 23 572 000 000 EUR namenjenih financiranju geografskega sodelovanja z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, z izjemo Južne Afrike.

(2)  Letna posojila na podlagi finančnega načrta odobri proračunski organ.

Člen 25

Revizija uredbe

Najpozneje 31. decembra 2010 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni izvajanja te uredbe v prvih treh letih skupaj z zakonodajnim predlogom, ki uvaja potrebne spremembe .

Člen 26

(1)  S 1. januarjem 2007 se razveljavijo naslednje uredbe:

(2)  Razveljavljene uredbe se uporabljajo pri pravnih aktih in obveznostih pri izvajanju proračunskih let pred letom 2007.

Člen 27

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Uporablja se od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. maja 2006. (2) UL L […] z dne […] , str. […]. (3) UL L […] z dne […] , str. […]. (4) UL C 46, 24.2.2006, str. 1. (5) (KOM(1996)0153) (6) (KOM(2001)0153) (7) UL (8) UL L 224, 6.9.2003, str. 7. (9) UL L 224, 6.9.2003, str. 1. (10) UL L 288, 15.11.2000, str. 1. (11) UL L 288, 15.11.2000, str. 6. (12) UL L 143, 30.4.2004, str. 40. (13) UL L 213, 30.7.1998, str. 6. Uredba, spremenjena in razširjena z Uredbo (ES) št. 625/2004 Evropskega parlamenta in Sveta. (UL L 99, 3.4.2004, str. 1). (14) UL L 213, 30.7.1998, str. 1. (15) UL L 166, 5.7.1996, str. 1. (16) UL L 234, 1.9.2001, str. 10. (17) UL L 198, 4.8.2000, str. 1. (18) UL L 52, 27.2.1992, str. 1. (19) UL L 306, 28.11.1996, str. 1. (20) UL L 287, 31.10.2001, str. 3. (21) UL L 85, 27.3.1997, str. 1. (22) UL L 202, 30.7.1997, str. 1. (23) UL L 50, 21.2.2006, str. 1. (24) UL (25) UL L 163, 2.7.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). (26) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (27) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1). (28) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2). (29) Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1). (30) UL L 344, 27.12.2005, str. 1. (31) UL L 344, 27.12.2005, str. 23. (32) UL L 184, 17.7.1999, str.23.