(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0119)(1) ,

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 166(1) Pogodbe ES, v skladu s katerima je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0099/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za pravne zadeve in Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti (A6-0202/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 166(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1) ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2) ,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3) ,

upoštevanju naslednjega:

(1)  Cilj, ki si ga je Skupnost zastavila , je ustvarjanje družbe znanja z razvijanjem znanja in izkušenj ter krepitev znanstvene in tehnološke osnove industrije Skupnosti, vključno s storitvenimi industrijami, za zagotovitev visoke ravni konkurenčnosti. V ta namen Skupnost pri opredelitvi širših smernic raziskav na novih področjih znanja priznava odgovornost in neodvisnost znanstvenikov ter pospešuje vse raziskovalne dejavnosti, ki se štejejo za potrebne, predvsem s spodbujanjem podjetij, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji (MSP), raziskovalnih centrov in univerz pri njihovih dejavnostih na področju raziskav in tehnološkega razvoja, s tem da daje prednost tistim področjem in projektom, kjer imata evropsko financiranje in sodelovanje poseben pomen ter omogočata dodano vrednost . Skupnost želi s podporo raziskavam na novih področjih znanja, uporabnim raziskavam in inovacijam spodbujati sinergijo v evropskem raziskovanju in tako omogočiti stabilnejšo podlago za Evropski raziskovalni prostor. To bo pozitivno prispevalo k socialnemu in gospodarskemu napredku vseh držav članic.

(2)  Da bi zagotovili obsežno širjenje znanja, pridobljenega z javno financiranimi raziskovalnimi dejavnostmi, je treba raziskovalce spodbujati k objavi njihovih ugotovitev in razširjanju znanstvenih rezultatov. Zato raziskovalna dejavnost na področju informacijsih in komunikacijskih tehnolgij (IKT), ki temelji na razvojnem modelu odprte kode, kaže svojo uporabnost pri omogočanju inovacij in vse večjega sodelovanja.

(3)  Evropski svet v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000 je priznal osrednjo vlogo raziskav ter izpostavil znanje in inovacije kot bistvene ter si s tem določil nove strateške cilje za naslednje desetletje: da bi EU postala najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo omogočalo trajnostno gospodarsko rast s ciljem polne zaposlenosti in zagotavljalo več in boljša delovna mesta ter večjo socialno kohezijo .

(4)  Sedmi okvirni program je ključen pri doseganju tega cilja. Trikotnik znanja – izobraževanje, raziskave in inovacije – je glavno orodje za njegov doseg.

(5)  Podobno je osrednjo vlogo znanja in nematerialnih dobrin pri ustvarjanju ekonomskega, socialnega in kulturnega bogastva kot tako prepoznal tudi Evropski svet v Lizboni. V družbi znanja je ustvarjanje inovacij in znanja, ki še zdaleč ne poteka od zgoraj navzdol, široko razširjeno v vsej družbi in se vedno bolj dosega s postopki od spodaj navzgor. Cilj Skupnosti je sprostiti in okrepiti vse te zmogljivosti raziskovanja in inovacij.

(6)  V skladu z Lizbonsko strategijo si je Evropski svet v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002 zastavil cilj, da poveča izdatke za evropske raziskave in inovacije na 3 % BDP Evropske unije, od tega bi dve tretjini sredstev prišli iz zasebnih naložb.

(7)  V ta namen morajo mnoge države članice in evropska industrija povečati svoja raziskovalne prizadevanja, da pripomorejo k uspešnemu spodbujanju raziskav iz Sedmega okvirnega programa.

(8)  Za učinkovitejše privabljanje zasebnih naložb in zagotavljanje, da raziskave in razvoj najučinkoviteje prispevajo k povečanju evropske konkurenčnosti, bi bilo treba v Sedmem okvirnem programu sprejeti ustrezne ukrepe za varstvo pravic intelektualne lastnine na začetku raziskovalnega postopka. To je zlasti pomembno za MSP, ki imajo manj pomožnih prednosti na konkurenčnem trgu.

(9)  Sedmi okvirni program si mora prizadevati za zagotavljanje, da se poleg varovanja konkurenčne prednosti za evropsko gospodarstvo prek povečanih naložb v znanost, uporabijo, če je mogoče in v dobro Skupnosti, znanstvene raziskave, ki jih financira EU, zlasti na področjih, kjer trg ne zmore vlaganja.

(10)  Davčne olajšave so lahko koristno orodje za povečanje sredstev za evropske raziskave.

(11)  Najpomembnejši cilj celotnega Sedmega okvirnega programa mora biti prispevanje k temu, da EU postane vodilni svetovni raziskovalni prostor . Sedmi okvirni program se mora osredotočiti predvsem na spodbujanje raziskav svetovnih razsežnosti in vlaganje vanje. Zato je nujno, da izvajanje posebnih programov temelji na načelih znanstvene odličnosti in ne na drugih prednostnih nalogah. Le z omogočanjem najnovejših raziskav lahko EU postane vodilni svetovni raziskovalni prostor.

(12)  Evropski parlament je večkrat poudaril pomembnost raziskav, tehnološkega razvoja in povečane vloge znanja za gospodarsko rast in socialno ter okoljsko blaginjo , zlasti v svoji resoluciji z dne 10. marca 2005 o znanosti in tehnologiji – smernice za prihodnjo politiko EU za podporo raziskovanju (4) .

(13)  Skupnost bi morala ob upoštevanju raziskovalnih potreb vseh politik Skupnosti in na osnovi široko razširjene pomoči s strani evropske industrije, znanstvenih skupnosti, univerz in drugih interesnih skupin določiti znanstvene in tehnološke cilje, ki jih je treba doseči v okviru njenega Sedmega okvirnega programa v obdobju 2007 do 2013; Komisija bi morala v svojih predlogih za pregled proračunskega okvira do leta 2011 (kakor je predvideno v Medinstucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (5) ) tako na področju dohodkov kakor tudi odhodkov, prednostno upoštevati cilje Lizbonske strategije ter bi se to moralo odražati v dodatnem financiranju Sedmega okvirnega programa.

(14)  Za industrijske raziskave so zlasti pomembne evropske tehnološke platforme in skupne tehnološke pobude. Evropske tehnološke platforme se lahko razvijejo v osnovno orodje za pospeševanje evropske konkurenčnosti.

(15)  V skladu s temi cilji bi moral Sedmi okvirni program graditi na dosežkih šestega okvirnega programa v smeri oblikovanja Evropskega raziskovalnega prostora in jih voditi naprej i k razvoju gospodarstva in družbe znanja v Evropi, s čimer bodo izpolnjeni cilji Lizbonske strategije v vseh sektorskih politikah Skupnosti . Med temi cilji so še zlasti pomembni naslednji:

(16)  Podpirati je treba nadnacionalno sodelovanje na vseh ravneh v vsej EU.

(17)  Povečati bi bilo treba dinamičnost, ustvarjalnost in odličnost evropskega raziskovanja na novih področjih znanja. Glede na to bi moralo biti financiranje bolj teoretičnega osnovnega raziskovanja jasna prednostna naloga Sedmega okvirnega programa .

(18)  Človeške potenciale na področju raziskav in tehnologije v Evropi bi bilo treba okrepiti količinsko in kakovostno; boljše izobraževanje in lažji dostop do priložnosti za raziskovanje sta glavna orodja za doseganje tega cilja, ne samo zobčutnim povečanjem prisotnosti žensk v raziskavah, ampak tudi s spodbujanjem mobilnosti raziskovalcev . Zato bi bilo je treba države članice pozvati, da uveljavijo Evropsko listino za raziskovalce in Kodeks ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, ki sta oba pomembna instrumenta za vzpostavitev evropskega prostora za raziskovalce.

(19)  Dialog med znanostjo in družbo v Evropi bi bilo treba poglobiti, da se razvije znanstveno in raziskovalno agendo, ki odpravilja skrbi državljanov, med drugim s spodbujanjem kritičnega razmišljanja, cilj tega pa je ponovno pridobiti zaupanje javnosti v znanost.

(20)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti omogočanju kariere v znanosti mladim raziskovalcem in raziskovalcem na začetku poklicne poti v najplodnejšem življenjskem obdobju, da bi lahko imeli pomembno vlogo v vseh dejavnostih Sedmega okvirnega programa. Raziskovalci na začetku poklicne poti bi morali postati glavna gonilna sila znanosti v Evropi. S tem v zvezi bi bilo treba sprejeti konkretne ukrepe v vseh dejavnostih posebnih programov "Sodelovanje", "Zamisli" in "Človeški viri".

(21)  Inovativni značaj Sedmega okvirnega programa je v zasnovi evropskih raziskav "na novih področjih znanja" in dejstvu, da je v tem smislu odličnost vodilno merilo; človeški potencial, na katerem lahko Unija gradi, bi bilo treba zato najbolje uporabiti.

(22)  Pospešiti bi bilo treba raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter zmogljivosti tehnološkega prenosa v vsej Evropi in zagotoviti njihovo optimalno uporabo s sprejetjem pristopa "odprte inovativnosti", da bi s tem podprli nastanek evropskih raziskav, ki bodo vodilne v svetu . Zato se lahko razpravlja o oprostitvi davka od dohodkov MSP, ki so prejela finančno podporo Skupnosti v okviru Sedmega okvirnega programa .

(23)  Spodbujati je treba prenos rezultatov odličnih raziskav v proizvode, postopke in storitve.

(24)  Znanstvena odličnost projektnih predlogov bi morala biti odločilno merilo za dodeljevanje finančne pomoči Skupnosti.

(25)  Ob upoštevanju Protokola o zaščiti in dobrem počutju živali, priloženega k Pogodbi, bi bilo treba za zmanjšanje uporabe živali pri raziskavah in preskušanju na vseh področjih raziskav spodbujati in izboljšati raziskave za razvoj nadomestnih preskusnih strategij in zlasti metod, ki ne vključujejo živali, da se povsem nadomesti uporaba živali.

(26)  Za uresničitev teh ciljev je treba spodbujati štiri vrste dejavnosti: nadnacionalno sodelovanje pri politično določenih temah (" Sodelovanje" ), raziskave, ki jih izvajajo raziskovalci in ki temeljijo na pobudah raziskovalne skupnosti (" Zamisli" ), podpora posameznim raziskovalcem (" Človeški viri" ) in podpora raziskovalnim zmogljivostim (" Zmogljivosti" ).

(27)  V okviru programa " Sodelovanje" bo podpora zagotovljena nadnacionalnemu sodelovanju na ustreznih ravneh v vsej EU in izven nje na številnih tematskih področjih, ki so v skladu z glavnimi področji napredka znanja in tehnologije, na katerih bi bilo treba podpreti in okrepiti raziskave, da bi se soočili s socialnimi, gospodarskimi, okoljskimi in industrijskimi izzivi ter izzivi s področja javnega zdravja , s katerimi se sooča Evropa, s ciljem služiti javni blaginji in pomagati državam v razvoju . Kjer je to mogoče, bo ta program omogočil prilagodljivost za sheme s poslanstvom, ki vključujejo več tematskih prednostnih nalog. Za zagotovitev, da se pri postopkih odločanja o evropksih tehnoloških platformah ustrezno upoštevajo interesi MSP, bi jih na teh forumih morali zastopati nacionalni in mednarodni predstavniki. Program bi moral tudi zagotoviti, da bo EU ohranila svojo vodilno vlogo v socioloških in humanitarnih raziskavah medsebojnega vplivanja ljudi in novih tehnologijah ter v pomenu tehnologije za razvoj družbe kot celote.

(28)  V okviru programa " Zamisli" naj se izvajajo dejavnosti Evropskega raziskovalnega sveta (" ERC" ), ki bi jim bilo treba omogočiti večjo stopnjo samostojnosti. Bistvenega pomena je, da se na evropski ravni na podlagi odličnosti v Evropi razvijejo pionirske raziskave na zelo visoki ravni in njihov profil dvigne nad dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah. ERC bo po začetni stopnji redno sodeloval z evropskimi institucijami in znanstveno skupnostjo, da bi se sporazumeli o organizacijski metodi, s katero bi podprli delo ERC in spodbujali njegove interese v javni sferi.

(29)  V okviru programa " Človeški viri" bi se moralo spodbujati bolj nadarjene posameznike, da se lotijo poklica raziskovalca, zbliževanja metod in možnosti za usposabljanje raziskovalcev bi bilo treba spodbujati, tudi s poseganjem na področje sposobnosti, ki jih pridobijo; treba bi bilo zagotavljati, da evropski raziskovalci ostanejo v Evropi ali se vanjo vrnejo ; razen tega bi bilo treba raziskovalcem olajšati prehajanje iz javnih v zasebne raziskovalne ustanove in obratno ter v Evropo pritegniti raziskovalce z vsega sveta. V ta namen si je treba prizadevati za izboljšanje vzajemnega priznavanja diplom in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih na ozemlju Skupnosti in v tretjih državah. Zato bi bilo treba uspešen program Marie-Curie, ki so ga vlagatelji pozdravili, nadaljevati z obstoječimi instrumenti. Prednost bi bilo treba dati mobilnosti raziskovalcev v Evropi, da se zagotovi razpršeno razširjanje znanja in dainovativne pionirske raziskave v različnih disciplinah izkoristijo predane in sposobne raziskovalce, kakor tudi večja finančna sredstva .

(30)  Nadalje bi moral program "Človeški viri" dvigniti kakovost in povečati obseg človeškega potenciala za raziskave in tehnologijo v Evropi, ne nazadnje s priznavanjem poklica raziskovalca. To bi omogočilo ohranjanje odličnosti osnovnih raziskav, pospešilo enak razvoj tehnoloških raziskav in bolj spodbudilo mobilnost raziskovalcev v Evropo in iz nje.

(31)  Poleg tega bi bilo treba v okviru programa "Človeški viri" spodbujati radovednost otrok in zanimanje za znanost v okolju, ki bo takšno radovednost zbujalo v otrocih in mladih, s krepitvijo znanstvenega izobraževanja na vseh ravneh, tudi v šolah, in spodbujanjem interesa in sodelovanja v znanosti pri mladih.

(32)  V okviru programa " Zmogljivosti" bi bilo treba optimizirati izrabo in razvoj raziskovalnih infrastruktur; poenostaviti bi bilo treba postopke za dostop do Sedmega okvirnega programa; spodbujati bi bilo treba širjenje informacij o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru Sedmega okvirnega programa; okrepiti bi bilo treba inovacijske zmogljivosti MSP in spodbujati njihove možnosti, da bi imeli od raziskav koristi; podpreti bi bilo treba razvoj regionalnih, v raziskave usmerjenih skupin, ki imajo možnost, da postanejo vodilne na svetu ; sprostiti bi bilo treba raziskovalni potencial v konvergenčnih in najbolj oddaljenih regijah EU; znanost in družbo bi bilo treba zbližati prek integracije raziskav in razširjanja ; sprejeti bi bilo treba horizontalne dejavnosti in ukrepe, ki bi podpirali mednarodno sodelovanje.

(33)  Skupno raziskovalno središče ima pomembno nalogo zagotavljati na naročnika usmerjeno znanstveno in tehnološko podporo za zasnovo, razvoj, izvajanje in spremljanje politik EU. Treba bi bilo nuditi stalno podporo Skupnemu raziskovalnemu središču, da lahko deluje kot referenčno središče za znanost in tehnologijo za EU, neodvisno od zasebnih in nacionalnih interesov. Prizadevati bi si bilo treba za to, da postane Skupno raziskovalno središče samostojno telo, s katerim lahko Skupnost izvede oceno tveganja za državljane, zlasti v zvezi z okoljskimi tveganji in varnostjo hrane, ter oceno vplivov energije.

(34)  Komisija je večkrat priznala, da imajo regije pomembno vlogo pri uveljavljanju evropskega raziskovalnega prostora, na primer v svojem sporočilu o regionalni dimenziji evropskega raziskovalnega prostora.

(35)  Sedmi okvirni program dopolnjuje dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah ter tudi druge ukrepe Skupnosti, ki so nujni za celotna strateška prizadevanja za uresničevanje lizbonskih ciljev, zlasti tistih , ki potekajo v okviru strukturnih skladov, ter tistih, ki so povezani s kmetijstvom, izobraževanjem, usposabljanjem, konkurenčnostjo in inovacijami, industrijo, zaposlovanjem in okoljem ter s pravili o pravicah intelektualne lastnine . Skladno s tem, ob podpori za raziskovalne projekte, ki so jedro Sedmega okvirnega programa, je bistveno, da le - ta podpira usklajevanje nacionalnih in regionalnih raziskovalnih politik in programov . Poudariti bi bilo treba pomemben prispevek lokalnih organov k prizadevanju za financiranje raziskav, Sedmi okvirni program pa bi moral omogočiti povečanje sinergij med regionalnimi politikami in ukrepi Skupnosti. Generalni direktorat Komisije za raziskave je pristojen za zagotavljanje, da med različnimi programi financiranja Skupnosti, vključno s strukturnimi skladi, Evropskim ravzojnim skladom in Okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije, obstajata dopolnjevanje in sinergija. Zlasti Sedmi okvirni program mora pridobivati dobiček, prek shem financiranja držav članic v novo predlaganih strukturnih skladih na podlagi inovacij, iz povečanega dopolnjevanja s strukturnimi skladi.

(36)  Cilj Sedmega okvirnega programa bi morala biti zlasti zagotovitev ustreznega vključevanja MSP v vse njegove dejavnosti in programe. Inovacije in z MSP povezane dejavnosti, ki jih podpira Sedmi okvirni program, bi morale biti takšne, da se z njimi doseže največja možna sinergija in najboljši možen dopolnjevalen odnos s tistimi dejavnostmi , ki se na podlagi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije, ter z drugimi programi in ukrepi Skupnosti. Takšna sinergija bo izpolnila potrebo po okrepljenem in poenostavljenem pristopu k financiranju raziskav, ki je zlasti pomembno za MSP.

(37)  Zato bi morala biti intelektualna lastnina bolj varno zaščitena, na evropski ravni pa bi bilo treba okrepiti dejavnosti za boj proti piratstvu in ponarejanju, ki resno ovirata inovacijske zmogljivosti evropskih MSP.

(38)  Zaščita intelektualne lastnine je bistveni faktor za razvoj evropskega raziskovalnega prostora. Preoblikovati bi bilo treba pravno podlago Evropskega patentnega urada, da bi se pokazala sprememba v evropskih institucijah, in poenostaviti njihove postopke s premikom proti enotnemu evropskemu patentu ter v tesni zvezi z načelom monopola, zagotovljenim za izkoriščanje inovacij v zameno za in omejeno na celotno razkritje. Udeležbo zasebnega sektorja in tržno izkoriščanje znanstvenih in tehničnih rezultatov bi bilo treba spodbujati, vendar bi bilo treba najti ravnovesje med pravicami intelektualne lastnine in širjenjem znanja.

(39)  Določiti bi bilo treba nove posebne raziskovalne programe v korist MSP.

(40)  Sodelovanje poslovnega sektorja in tržno izkoriščanje znanstvenih spoznanj ter tehničnih veščin sta pomembna dejavnika pri zagotavljanju, da lahko Sedmi okvirni program dejansko prispeva k uresničevanju lizbonskih ciljev, zlasti večje rasti in ustvarjanja delovnih mest.

(41)  Glede na s široko podporo razširjenemu obsegu ukrepov okvirnega programa, močen učinek povečanja sredstev financiranja na nacionalne in zasebne naložbe, potrebo, da Skupnosti omogoči soočanje z novimi znanstvenimi in tehnološkimi izzivi in v polni meri uporabo potenciala njenih raziskovalcev brez vsakršne diskriminacije , bistveno vlogo posredovanja Skupnosti pri povečanju uspešnosti in učinkovitosti evropskega raziskovalnega sistema in prispevek obsežnejšega Sedmega okvirnega programa k naporom za iskanje rešitev za klimatske spremembe in trajnost, za izboljšanje zdravja evropskega prebivalstva, pa tudi k poživitvi Lizbonske strategije, je nujno treba podvojiti proračun EU, namenjen raziskavam(6) .

(42)  Ob upoštevanju vmesnega pregleda uporabe novih instrumentov šestega okvirnega programa in petletnega ocenjevanja okvirnega programa je bil vpeljan nov pristop, ki naj bi dopuščal lažje in učinkovitejše doseganje političnih ciljev raziskovalne politike EU ter doseganje le-teh na bolj prožen način. V ta namen naj bi se uporabil manjši niz enostavnejših " shem financiranja" , samostojno ali v kombinaciji, z večjo prožnostjo in svobodo za podporo različnih ukrepov, udeležencem pa bi bilo treba omogočiti večjo samostojnost pri upravljanju . Te enostavnejše "sheme financiranja" bi morale vključevati predpise (kakor so najnižje stopnje za določene postavke stroškov), ki so primerni za zmanjšanje možnega neravnovesja. Udeležencem Sedmega okvirnega programa bi bilo treba odobriti večji vpliv pri izbiri instrumentov in večjo stopnjo upravne samostojnosti.

(43)  Ob upoštevanju upravnih zahtev za udeležbo v Sedmem okvirnem programu je za udeležence bistveno naslednje: kratek rok za odločitev, kratek rok za sklepanje pogodb, kratek rok za plačilo, preglednost, operativna učinkovitost in jasnost v zvezi s pravnimi predpisi in finančnimi obveznostmi Skupnosti.

(44)  Pristojnosti Skupnosti glede raziskav in tehnološkega razvoja so določene v členih od 163 do 173 Pogodbe. Te določbe določajo, med drugim, da Skupnost dopolnjuje dejavnosti, ki potekajo v državah članicah za okrepitev znanstvenih in tehnoloških temeljev industrije Skupnosti, spodbujanje njene konkurenčnosti na mednarodni ravni in pospešitev raziskovalne dejavnosti.

(45)  Pristojnosti Skupnosti glede raziskav tako dopolnjujejo pristojnosti držav članic, Skupnost pa bi morala te dopolnilne pristojnosti izvajati predvsem v obliki pobud za finančno podporo in/ali neobvezno usklajevanje ali za podporo in dopolnitev nacionalnim politikam. Te dejavnosti ne smejo nikoli niti posredno voditi k usklajevanju nacionalnih predpisov.

(46)  Izvajanje Sedmega okvirnega programa lahko spodbudi uvedbo dopolnilnih programov, ki vključujejo udeležbo le nekaterih držav članic, udeležbo Skupnosti pri programih, ki jih izvaja več držav članic, ali ustanovitev skupnih podjetij ali drugih struktur v smislu členov 168, 169 in 171 Pogodbe.

(47)  Skupnost je sklenila vrsto mednarodnih sporazumov na področju raziskav in prizadevati bi si bilo treba za krepitev mednarodnega sodelovanja na področju raziskav za izkoriščanje vseh prednosti internacionalizacije raziskav in razvoja, prispevanje k proizvodnji svetovnih javnih dobrin in nadaljnje vključevanje Skupnosti v svetovno raziskovalno skupnost.

(48)  Obstaja že velik obseg znanstvenih spoznanj, ki lahko bistveno izboljšajo življenja tistih, ki živijo v državah v razvoju; kjer je mogoče, bo Sedmi okvirni program prispeval k izpolnitvi razvojnih ciljev novega tisočletja do leta 2015.

(49)  Udeležba manj razvitih regij EU ter razširjanje rezultatov raziskav in tehnološkega razvoja v širšem obsegu sta bistvena za evropsko konkurenčnost, odpravljanje tehnoloških razlik in izboljšanje socialne kohezije.

(50)  Sedmi okvirni program bi moral prispevati k spodbujanju rasti , trajnostnega razvoja in varstvu okolja ter še posebej k obravnavanju podnebnih sprememb in posledičnih ekstremnih podnebnih pojavov s čedalje hujšimi posledicami .

(51)  Raziskovalne dejavnosti, ki jih podpira Sedmi okvirni program, naj spoštujejo temeljna etična načela, vključno s tistimi iz Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Mnenja Evropske skupine za etiko na področju znanosti in novih tehnologij se in se bodo upoštevala. Sedmi okvirni program ne sme podpirati raziskovalnih dejavnosti, katerih cilji so kloniranje človeka, dedne spremembe človeškega genoma ali proizvodnja človeških zarodkov zgolj za pridobivanje izvornih celic . Raziskave o uporabi človeških izvornih celic se v Sedmem okvirnem programu lahko financirajo odvisno od vsebine znanstvenega predloga in pravnega okvira zadevne/ih držav/e članic/e.

(52)  V Sedmem okvirnem programu bo vloga žensk v znanosti in raziskavah z ustreznimi ukrepi dejavno spodbujana, da bi večje število žensk spodbudili k dejavni udeležbi v tem delovnem okolju, tudi z ukrepi, ki so potrebni za zagotavljanje ravnovesja med poklicnim in družinskim življenjem , kjer je otroško varstvo zagotovljeno v skladu s sklepi predsedstva Evropskega sveta v Barceloni. Poleg tega bi morala ustrezna izbira raziskovalnih tematik prispevati k doseganju popolne enakosti žensk na vseh področjih družbenega in delovnega življenja.

(53)  Razpise za zbiranje predlogov na podlagi Sedmega okvirnega programa se lahko objavi že v letu pred odločitvijo, odvisno od razpoložljivosti sredstev v naslednjem letu. Ne glede na datum objave razpisa za zbiranje predlogov in člen 115 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uprablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7) , bi morali razpisi za zbiranje predlogov objaviti vsa merila za dodelitev finančne podpore (zlasti merila za izključitev iz člena 93 in člena 94 te uredbe), ki lahko vključujejo sklicevanja na standarde. Merila v obliki različice, ki je v veljavi na dan objave razpisa za zbiranje predlogov, bi morala biti zavezujoča v času postopka dodeljevanja.

(54)  Sprejeti bi bilo treba tudi ustrezne ukrepe - sorazmerne z zadevnimi finančnimi interesi Skupnosti in s čim manj birokracije - za spremljanje tako učinkovitosti finančne podpore, kakor tudi učinkovitosti uporabe teh sredstev, z namenom, da se preprečijo nepravilnosti in goljufije, in storiti bi bilo treba vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti(8) , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi(9) , in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)(10) .

(55)  Pomembno je zagotoviti dobro finančno upravljanje Sedmega okvirnega programa in njegovo izvajanje na kar se da učinkovit in uporabnikom prijazen način, ob istočasnem zagotavljanju pravne varnosti in dostopnosti programa za vse udeležence. Treba je zagotoviti skladnost z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 in z zahtevami za poenostavitev in boljšo ureditev. Poenostavitev postopkov za izvedbo Sedmega okvirnega programa bo pomagala zagotoviti, da bodo izvedbeni ukrepi vključeni v Uredbo (ES) št. [.../...] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [ ...] o pravilih za udeležbo podjetij, raziskovalnih centrov in univerz pri dejavnostih iz Sedmega okvirnega programa in o razširjanju rezultatov (2007-2013) (11) ("pravila za udeležbo").

(56)  Zaradi praktičnosti in skladnosti s prejšnjo uvodno izjavo je pomembno, da pravila za udeležbo v celoti izražajo poenostavitev, v duhu katere je bil oblikovan ta sklep. Poenostavitev je bistvena za zagotavljanje pravice dostopa do Sedmega okvirnega programa vsem zainteresiranim strankam.

(57)  Organi, ki dodeljujejo finančno pomoč, bi morali sodelovati pri oblikovanju skupnega organa, katerega naloga bo vlagateljem zagotavljati informacije in svetovanje. Še zlasti bi moral ta organ določiti skupne standarde za obrazce za vloge za podobne vrste financiranja, spremljati dolžino in berljivost obrazcev za vloge, morebitnim vlagateljem zagotavljati informacije (zlasti prek seminarjev in izdajanja priročnikov) ter ohranjati banko podatkov za obveščanje vlagateljev s strani Komisije.

(58)  Postopek dodeljevanja bi moral biti načeloma razdeljen na več stopenj postopka, med katerimi je prva le groba ocena sprejemljivosti vloženih vlog. Kadar je že po tej prvi stopnji postopka jasno, da vloga nima možnosti za uspeh, bi bilo o tem treba obvestiti vlagatelja v skladu s členom 116(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Vsaka nadaljnja stopnja postopka mora biti jasno ločena od prejšnje, zlasti v zvezi z obsegom in vsebino dokazil, ki jih mora predložiti vlagatelj. Kadar se od predlagatelja zahteva predložitev dokazil, se ti dokumenti zahtevajo le enkrat v postopku. Ko so zberani, se morajo podatki shraniti v podatkovni zbirki, kakor je predvideno v členu 109a navedene uredbe. Cilj je doseganje hitrega zaključka postopka. Ne glede na načela iz člena 109(1) navedene uredbe mora odredbodajalec v celotnem postopku zagotoviti, da prizadevanje, ki se zahteva od vlagatelja, v smislu objave, dokumentacije in drugih obveznih dokazil za pridobitev finančne podpore ni nesorazmerno z vrednostjo podpore.

(59)  Vloga in naloge novih izvajalskih agencij, ki jih je Komisija predlagala za upravljanje mobilnosti in posebnih podpornih dejavnosti MSP, so jasno opredeljene v pravilih za udeležbo.

(60)  Ta akt vzpostavlja finančna sredstva za celotno trajanje programa, na katerega bi se moral med proračunskim postopkom sklicevati proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 .

(61)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 163 Pogodbe, in sicer prispevanje k oblikovanju gospodarstva in družbe znanja v Evropi, in se torej lažje dosežejo na ravni Skupnosti, v tesnejšem partnerstvu z evropskimi regijami, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego navedenega cilja –

SKLENILA:

Člen 1

Vzpostavitev okvirnega programa

Vzpostavi se okvirni program za dejavnosti Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja, vključno s predstavitvenimi dejavnostmi, v nadaljnjem besedilu "Sedmi okvirni program" , za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Člen 2

Cilji in dejavnosti

1.  Sedmi okvirni program podpira dejavnosti, določene v odstavkih 2 do 5. Cilji in splošne smernice navedenih dejavnosti so določeni v Prilogi I.

2.  Sodelovanje: podpora celotnemu obsegu raziskovalnih dejavnosti, ki se izvajajo v nadnacionalnem sodelovanju, na naslednjih tematskih področjih:

3.  Zamisli: podpora raziskavam na vseh področjih, ki jih izvajajo raziskovalci in posamezne skupine, ki si konkurirajo na evropski ravni.

4.  Človeški viri: količinska in kakovostna krepitev človeških potencialov na področju raziskav, tehnološkega razvoja in podjetništva v Evropi ter podpora povečani mobilnosti raziskovalcev v Evropi .

5.  Zmogljivosti: podpora ključnim vidikom evropskih raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti, kot so raziskovalne infrastrukture; regionalne, v raziskave usmerjene skupine; razvoj celotnega raziskovalnega potencialna v konvergenčnih in najbolj oddaljenih regijah Skupnosti; raziskave v korist malim in srednje velikim podjetjem (MSP); vprašanja na področju " znanosti v družbi" ; horizontalne dejavnosti mednarodnega sodelovanja.

6.  Sedmi okvirni program podpira tudi neposredne znanstvene in tehnične ukrepe, ki jih na nejedrskem področju izvaja Skupno raziskovalno središče (JRC), kot je opredeljeno v Prilogi I.

Člen 3

Posebni programi

Sedmi okvirni program se izvaja s posebnimi programi. Ti programi določijo natančne cilje in podrobna pravila za izvajanje v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 .

Člen 4

Najvišji skupni znesek in deleži, dodeljeni posameznim programom

1.  Najvišji okvirni skupni znesek finančnega sodelovanja Skupnosti v Sedmem okvirnem programu znaša 50 524 milijonov EUR za obdobje sedmih let od 1. januarja 2007 dalje . Ta znesek se na naslednji način razdeli med dejavnosti in ukrepe iz odstavkov 2 do 6 člena 2 (v milijonih EUR):

2.  Okvirna porazdelitev med tematska področja v okviru vsake dejavnosti iz odstavka 1 je določena v Prilogi II.

3.  Podrobna pravila za finančno sodelovanje Skupnosti v Sedmem okvirnem programu so določena v Prilogi III.

4.  Zgornji zneski se spremenijo ob ponovnem pregledu finančnega okvira, kakor je predvideno v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006.

5.  Komisija zagotovi predhodne informacije proračunskemu organu vsakič, ko namerava odstopati od porazdelitve izdatkov, navedene v opombah in prilogi splošnega letnega proračuna Evropske unije.

Člen 5

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, se uporabljata Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 in Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96 v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, določenih na podlagi programa, ki izhajajo iz dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami odhodkov ogroža ali bi ogrožal splošni proračun Evropske unije ali proračune, s katerimi upravljajo Skupnosti.

Člen 6

Etična načela

1.   Vse raziskovalne dejavnosti iz Sedmega okvirnega programa se izvajajo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli.

2.  Naslednja področja raziskav se ne financirajo iz Sedmega okvirnega programa:

3.  Raziskave o uporabi človeških izvornih celic, odraslih in zarodkov, se lahko financirajo, odvisno od vsebine znanstvenega predloga in pravnega okvira zadevne države članice/držav članic.

Kakršna koli takšna vloga za odobritev financiranja mora vključevati podatke o ukrepih v zvezi z izdajanjem dovoljenj in nadzornih ukrepih, ki jih bodo sprejeli pristojni organi držav članic.

Glede uporabe človeških izvornih celic veljajo za institucije, organizacije in raziskovalce strogi postopki izdaje dovoljenj in nadzora .v skladu s pravnim okvirom zadevne/ih držav/e članic/e.

4.  Pregled področij raziskav, navedenih zgoraj, se mora izvesti v drugi fazi tega programa glede na znanstveni napredek.

Člen 7

Spremljanje, ocenjevanje, vrednotenje in presoja

1.  Komisija ob pomoči zunanjih strokovnjakov ta okvirni program in njegove posebne programe stalno in sistematično pregleduje ter pripravi vsaj dve vmesni oceni, ki temeljita na empiričnih metodologijah, eno leta 2009 in drugo leta 2011. Kjer je to ustrezno, predlaga spremembe ciljev in raziskovalnih dejavnosti, da se poveča njihova učinkovitost in učinek ter upoštevajo nastajajoča področja raziskav. Novi finančni instrumenti in pravila o udeležbi se tudi ocenijo glede enostavnosti in prilagodljivosti. Rezultati ocenjevanja, vključno z izsledki o učinkovitosti novih ukrepov in struktur (zlasti Evropskega raziskovalnega centra in Skupnih tehnoloških pobud) ter učinki postopkov poenostavitve se predstavijo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Pred začetkom Sedmega okvirnega programa se določijo podatki, potrebni za temeljito poročilo o presoji vpliva, da se zagotovi uporaba skladnih podatkovnih metodologij za primerjavo teh podatkov. Komisija primerja tudi podatke o tem, kam v EU so bila sredstva iz okvirnega programa dodeljena.

2.  Dve leti po zaključku Sedmega okvirnega programa se opravi zunanja ocena utemeljitve, izvedbe in dosežkov programa, ki jo na zahtevo Komisije izvedejo neodvisni strokovnjaki.

Komisija to oceno skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

ZNANSTVENI IN TEHNOLOŠKI CILJI, SPLOŠNE SMERNICE ZA TEME IN DEJAVNOSTI

Sedmi okvirni program se bo izvajal z namenom doseči splošne cilje, opisane v členu 163 Pogodbe, za prispevanje k oblikovanju družbe znanja, izgradnji Evropskega raziskovalnega prostora. Okrepil bo odličnost v znanstvenih in tehnoloških raziskavah s pomočjo naslednjih štirih programov: sodelovanje, zamisli, človeški viri in zmogljivosti.

Program bo podpiral naslednje strateške smernice; Evropski raziskovalni prostor, vključitev MSP, zasebni finančni sektor, raziskave, ki temeljijo na politiki, dopolnjevanje z nacionalnimi politikami, privabljanje in ohranjanje raziskovalcev v EU in prenos tehnologije.

Cilj Evrope mora biti dejansko odlično raziskovanje, če želi imeti vodilno vlogo na področju vrhunskih raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti.

I SODELOVANJE

V tem delu Sedmega okvirnega programa bo zagotovljena podpora nadnacionalnemu sodelovanju na vseh ravneh v vsej EU in zunaj nje na številnih tematskih področjih, ki so v skladu z glavnimi področji napredka znanja in tehnologije, na katerih je treba podpreti in okrepiti raziskave najvišje kakovosti , da bi se soočili s socialnimi, gospodarskimi, okoljskimi in industrijskimi izzivi, s katerimi se sooča Evropa, in raziskovalnimi področji, ki so bila v zadnjih letih prezrta, zlasti z zdravstvenimi potrebami držav v razvoju .

Poglavitni cilj je prispevanje k trajnostnemu razvoju.

Te teme so opredeljene široko in na razmeroma visoki ravni, tako da se lahko prilagajajo razvijajočim se potrebam in priložnostim, ki lahko nastanejo v času trajanja Sedmega okvirnega programa. Za vsako od njih je določena vrsta dejavnosti, ki označujejo splošne smernice, predvidene za podporo Skupnosti. Te so bile določene na podlagi njihovega prispevka k ciljem EU, vključno s prehodom k družbi znanja, ustreznim evropskim raziskovalnim potencialom in dodano vrednostjo delovanja na ravni EU na teh področjih .

Posebna pozornost bo namenjena učinkovitosti usklajevanja tematskih in znanstvenih področij , ki zadevajo več tem. Tako bo organiziran skupni razpis, ki bo poudarjal zlasti inter- in multidisciplinarne vidike, v tistih tematskih prednostnih nalogah, ki jasno navajajo medsebojni odnos različnih disciplin, kot so družbene in naravoslovne znanosti. V ta namen bodo razpisi vključevali merila za doseganje ravni interdisciplinarnosti.

Udeležbo MSP, zlasti tistih, ki temeljijo na znanju, je treba zagotoviti z ukrepi praktične podpore, skupaj s kvantitativnim in kvalitativnim spremljanjem doseženih rezultatov.

Multidisciplinarnost bodo spodbujali skupni večtematski pristopi k raziskovalnim in tehnološkim področjem, pomembnim za več kot eno temo.

Zlasti v primeru področij, ki so pomembna za industrijo, je določitev tem med drugim slonela na delu različnih evropskih tehnoloških platform, vzpostavljenih na področjih, kjer so konkurenčnost, gospodarska rast in dobrobit Evrope srednjeročno do dolgoročno odvisni od pomembnega napredka na področju raziskav in tehnologije.

Enajst tem zajema tudi raziskave, potrebne za podkrepitev oblikovanja, izvajanja in vrednotenja politik EU, skupaj s prednormativnimi in konormativnimi raziskavami ter neodvisnim strokovnim znanjem in izkušnjami , pomembnimi za izboljšanje interoperabilnosti in konkurenčnosti z izboljšanjem kakovosti standardov in njihovega izvajanja.

Da bi pospeševali razširjanje in uporabo rezultatov raziskav EU, bo podpora namenjena razširjanju znanja in prenosu rezultatov, med drugim tudi načrtovalcem politike, na vseh tematskih področjih, med drugim prek pobud za povezovanje v omrežja, seminarjev in prireditev, pomoči zunanjih strokovnjakov ter informacijskih in elektronskih storitev, zlasti CORDIS-a. Ukrepi v podporo inovativnosti se bodo izvajali na podlagi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije. Podpora bo zagotovljena tudi pobudam, katerih namen je spodbujanje dialoga o znanstvenih vprašanjih in rezultatih raziskav s širšo javnostjo, ki presega raziskovalno skupnost, ter na področju znanstvenega komuniciranja in izobraževanja. Etična načela, vidik enakopravnosti med spoloma in sodelovanje raziskovalcev na začetku poklicne poti se bodo upoštevali.

Skupnost bo podpirala dejavnosti za prenos tehnologije in prispevala k premagovanju vrzeli med raziskavami in njihovim trženjem tako, da bo zagotovila finančna sredstva Evropskemu investicijskemu skladu za upravljanje sistema za prenos tehnologije. Pod pogoji, ki se določijo v posebnih programih in v pravilih za udeležbo, bo sistem financiral dejavnosti za prenos tehnologije z univerz, raziskovalnih centrov ali drugih pravnih oseb, ki so dejavne na področju prenosa tehnologije.

Zaradi veliko različnih dejavnosti, ki so financirane iz okvirnega programa, sta potrebna ustrezno vključevanje in usklajevanje dejavnosti. Da bi se izognili razdrobljenosti in prekrivanju pristojnosti, bi moralo biti v dolgoročni agendi raziskovanja večje sodelovanje med nacionalnimi in evropskimi raziskovalnimi programi ter med gospodarskimi udeleženci.

Posebna pozornost bo namenjena zagotavljanju ustrezne udeležbe MSP, zlasti tistih s poudarkom na znanju, pri nadnacionalnem sodelovanju. Zato se bodo v okviru programa "Sodelovanje" izvajali dejanski ukrepi, vključno s posebnimi razpisi za MSP, državnimi raziskovalnimi štipendijami ter podpornimi ukrepi za lažjo udeležbo MSP. Poleg tega bo cilj, da se MSP dodeli vsaj 15 % proračuna programa "Sodelovanje". Za izpolnitev tega cilja bo udeležba MSP olajšana s strateškimi projekti ali skupinami, povezanimi s prednostnimi temami ali projekti evropske tehnološke platforme.

Za povečanje konkurenčnosti evropskega raziskovanja mora biti potencial celotnega evropskega raziskovalnega prostora povsem sproščen. Zato bodo projekti, ki zagotavljajo znanstveno odličnost in ob tem z oblikovanjem širokih konzorcijev spodbujajo pošten evropski raziskovalni prostor, proučili možnosti, kako človeške in finančne vire najbolje uporabiti.

Evropske tehnološke platforme

Evropske tehnološke platforme so mehanizmi za združevanje vseh zainteresiranih skupin, da bi pripravili svoje agende strateškega raziskovanja in jih spremljali z dejansko razdelitvijo nalog med njimi.

Evropske tehnološke platforme bodo olajšale sodelovanje podjetij (zlasti MSP), ali skupin podjetij pri raziskovalnih projektih, ki zadevajo njihova posebna področja pristojnosti.

Da bi v celoti izkoristile svoj potencial konkurenčnosti, se regionalne skupine, ki so usmerjene v raziskave, lahko vključijo v evropske tehnološke platforme.

Da bi omogočile posojila za projekte agend strateškega raziskovanja, bi morali finančne ustanove spodbujati, da sprostijo kapital in pri tem uporabijo vse finančne možnosti, med drugim tudi sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki je instrument Sedmega okvirnega programa.

Evropske tehnološke platforme bi morale izkoristiti bogate izkušnje, pridobljene s strani skupin EUREKA, ki so uspešno prispevale k rasti strateških raziskovalnih področij v Evropi.

Raziskovanje s sodelovanjem

Raziskovanje s sodelovanjem bo predstavljalo večji in osrednji del sredstev EU za raziskovanje. Cilj je na področjih, ki so najbolj pomembni za razvijanje znanja, vzpostaviti odlične raziskovalne projekte in omrežja, ki lahko privabijo raziskovalce in naložbe iz Evrope in celega sveta.

Za podporo razvoju evropskega raziskovalnega prostora je treba obstoječim evropskim institucijam in univerzam, kot temeljnim središčem odličnosti na področju znanstvenih in tehnoloških raziskav, pomagati pri razvoju in povečanju njihove odličnosti z okrepitvijo centrov za stike in splošno usklajevanje z drugimi raziskovalnimi in inovativnimi dejavnostmi na nacionalni in regionalni ravni. To bo doseženo z uvedbo novih nalog v zvezi z oblikovanjem mrež in vključevanjem med pristojnosti mrež odličnosti.

Ta cilj bo dosežen s pomočjo podpore raziskovanju s sodelovanjem preko vrste shem financiranja: daleč največje število projektov bodo predstavljali sodelovalni projekti in mreže odličnosti – usklajevalne/podporne dejavnosti (glej Prilogo III). Sodelovalni projekti bi morali vključevati raziskave in predstavitvene dejavnosti, kar rezultate približa trgu in poveže ta ukrep z instrumenti, ki jih ponuja okvirni program za konkurenčnost in inovacije.

Skupne tehnološke pobude

V omejenem številu primerov obseg cilja RTR in razpon vključenih virov upravičujeta vzpostavitev dolgoročnih javno-zasebnih partnerstev v obliki skupnih tehnoloških pobud. Ti novi instrumenti bi morali temeljiti na dejavnostih, ki so jih razvile evropske tehnološke platforme, Komisija pa mora zagotoviti nemoten prehod iz agend strateškega raziskovanja. Oblikovati je treba jasno opredeljena merila in smernice za izbiro skupnih tehnoloških pobud. Takšna skupna podjetja morajo v okviru izvajanja v skladu s členom 171 Pogodbe združevati javne in zasebne sklade. Evropska investicijska banka (EIB) mora sprostiti kapital za olajšanje pridobitve posojil v okviru Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja. Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki ga skupno izvajata EIB in Komisija, mora upravljati ustrezen skupni odbor ter mora biti organiziran kot instrument Sedmega okvirnega programa. Sestaviti mora poročilo, ki vsebuje priporočila za razdelitev proračuna med prednostne naloge raziskav, tehnologije in razvoja v skupnih tehnoloških pobudah v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi na Evropskem svetu v Barceloni. Dejavnosti bi morale prav tako usklajevati z Evropskim investicijskim skladom za zagotovitev finančnih virov za MSP.

Ob upoštevanju širokega področja uporabe in posebne zapletenosti skupnih tehnoloških pobud si bo treba močno prizadevati za zagotovitev preglednega delovanja, ki bo v skladu z načeli odličnosti. Posebna pozornost bo namenjena splošni medsebojni odvisnosti in uskladitvi med skupnimi tehnološkimi pobudami ter nacionalnimi programi in projekti na istih področjih. Njihovi izvedbeni postopki bi morali vključevati posebne načrte za vključevanje MSP in prenos tehnologije ter programe za izobraževanje in usposabljanje sodelujočih raziskovalcev. Države članice in Komisija si morajo skupaj prizadevati za oblikovanje skladnih usklajevalnih dejavnosti in zagotoviti finančna sredstva za njihovo izvajanje.

Usklajevanje neskupnostnih raziskovalnih programov

Ukrepi , sprejeti na tem področju, bodo uporabili dve glavni orodji: shema ERA-NET in sodelovanje Skupnosti pri nacionalnih raziskovalnih programih, ki se izvajajo skupno (člen 169 Pogodbe). Ukrepi lahko zajemajo področja, ki niso neposredno povezana z enajstimi temami, v kolikor imajo le-ta zadostno dodano vrednost EU. Poleg tega se bo z ukrepi krepilo dopolnjevanje in sinergijo med Sedmim okvirnim programom in dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru medvladnih struktur, kot sta EUREKA in COST(12) .

Mednarodno sodelovanje

Ta del Sedmega okvirnega programa zajema dejavnosti mednarodnega sodelovanja na vsakem od tematskih področij in na področjih, ki zadevajo več tem. Te dejavnosti se bodo izvajale v povezavi s tistimi iz programov " Človeški viri" in " Zmogljivosti" .

Pripravila se bo celotna strategija mednarodnega sodelovanja v Sedmem okvirnem programu, ki bo določala cilje, evropski interes in posebna področja sodelovanja z vsako skupino držav. V strategiji bodo navedena področja, na katerih je udeležba tretjih držav omejena, npr. področje raziskave varnosti.

TEME

1.  Zdravje

Cilj

Izboljšanje zdravja evropskih državljanov, povečanje konkurenčnosti in inovativne zmogljivosti evropskih industrijskih sektorjev in podjetij, povezanih z zdravjem, ob obravnavi svetovnih zdravstvenih problemov, vključno s pojavljajočimi se epidemijami in zapostavljenimi boleznimi . Raziskave bodo usmerjene v optimalizacijo preprečevanja bolezni ter razvoj učinkovitega zdravljenja in učinkovitih zdravil, pri čemer bodo zagotavljale pravičen dostop do rezultatov javno financiranih raziskav . Poudarek bo na translacijskih raziskavah (prenos temeljnih odkritij v klinično prakso), na razvijanju in potrjevanju novih terapij, metod za spodbujanje zdravja in preventivo, diagnostičnega orodja in tehnologij ter zdravstvenih ustanov, ki temeljijo na raziskavah in predstavljajo najnovejše vrhunske ter tudi na trajnostnih in učinkovitih sistemih zdravstvenega varstva.

Utemeljitev

Zaporedje človeškega genoma in nedavni napredek v postgenomiki sta močno spremenila raziskave na področju človekovega zdravja in bolezni. Vključevanje obsežne količine podatkov, razumevanje osnovnih bioloških procesov in razvoj ključnih tehnologij za bioindustrijske sektorje, povezane z zdravjem, zahtevajo povezovanje kritične mase različnih strokovnih znanj in izkušenj ter virov, ki niso na voljo na nacionalni ravni. Pomemben napredek na področju translacijskih zdravstvenih raziskav, ki so bistvene, saj zagotavljajo, da biomedicinske raziskave prinašajo praktične koristi, prav tako zahteva multidisciplinarne in vseevropske pristope, ki vključujejo različne zainteresirane strani. Taki pristopi bodo omogočili Evropi, da bolj učinkovito prispeva k mednarodnim prizadevanjem za boj proti boleznim svetovnega pomena.

Klinične raziskave številnih bolezni (npr. rak, bolezni srca in ožilja, avtoimunske in nalezljive bolezni, alergijske bolezni, epilepsija, travma, revmatične bolezni, bolezni dihal, duševne in nevrološke bolezni, zlasti tiste, povezane s staranjem, kot so osteoporoza, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen) temeljijo na mednarodnih poskusih v več centrih, da bi v kratkem časovnem okviru dobili zahtevano število pacientov. Epidemiološke raziskave zahtevajo veliko raznovrstnost populacij in mednarodnih omrežij, da bi prišli do pomembnih ugotovitev. Razvijanje novih inženirskih pristopov za biološka zdravila in celice ter novih možnosti za diagnosticiranje in zdravljenje redkih zdravstvenih motenj prav tako zahteva večdržavne pristope, da bi povečali število pacientov za vsako študijo. Izvajanje raziskav, ki jih usmerja zdravstvena politika, na evropski ravni omogoča primerjave modelov, sistemov, podatkov in vzorcev pacientov, shranjenih v nacionalnih podatkovnih zbirkah in biobankah.

Obsežne biomedicinske raziskave na ravni EU bodo pomagale okrepiti konkurenčnost evropske biotehnologije na področju zdravstvenega varstva, medicinske tehnologije in farmacevtske industrije. Sodelovanje EU z državami v razvoju bo tem državam omogočilo razvoj raziskovalnih zmogljivosti. EU mora igrati dejavno vlogo tudi pri ustvarjanju okolja, ki spodbuja inovativnost v javnem in farmacevtskem sektorju, ki obravnavata potrebe javnega zdravja , zlasti pri doseganju čim večjega uspeha kliničnih raziskav. S tem namenom se bo spodbujalo izvajanje programa Preiskava zdravil za otroke Evrope (MICE). Pomembnejše raziskave ionske terapije (protoni in ogljikovi ioni) na ravni EU bodo odprle in nadalje izboljšale že uspešne metode zdravljenja raka ter okrepile konkurenčnost projektiranja in gradnje opreme (tehnologija pospeševanja) ter industrije za zdravstveno tehnologijo. Uspeh kliničnih raziskav na tem področju bi moral biti prav tako čim boljši. Evropske raziskave in inovacije na področju nadomestnih preskusnih strategij, zlasti metod, ki ne vključujejo živali, bodo zagotovile globalno vodstvo pri obravnavi zaskrbljenosti javnosti in interesnih skupin v zvezi s stalno uporabo živali pri biomedicinskih raziskavah ter lahko razen tega zagotovijo trg za nekatere industrijske sektorje.

MSP, ki temeljijo na področju raziskav, predstavljajo glavno gospodarsko gonilno silo za industrijo biotehnologije na področju zdravstvenega varstva in medicinske tehnologije. Čeprav ima Evropa trenutno več družb na področju biotehnologije kot ZDA, so le-te večinoma majhne in manj zrele od njihovih konkurentov. Javno-zasebna raziskovalna prizadevanja na ravni EU bodo olajšala njihov razvoj. Raziskave EU bodo prispevale tudi k razvoju novih normativov in standardov za vzpostavitev ustreznega pravnega okvira za nove medicinske tehnologije (npr. regenerativna medicina).

V nadaljevanju so navedene dejavnosti, ki bodo obravnavane in ki vključujejo raziskave, bistvene s političnega vidika. Dve strateški vprašanji, zdravje otrok in zdravje starajočega se prebivalstva, bosta obravnavani v okviru več dejavnosti in tem . V drugih pogledih bodo imele zdravstvene raziskave prednost glede (a) zdajšnjih in prihodnjih predvidevanj bremena bolezni v evropskem in globalnem smislu ter (b) znanstvene kakovosti. Po potrebi se bodo podprle tudi vsebine raziskav, ki so jih določile evropske tehnološke platforme, kot so raziskave o inovativnih zdravilih in nanomedicina. Kot dopolnitev teh in kot odgovor na nove politične potrebe se bo lahko podprlo dodatne ukrepe, na primer na področju vprašanj zdravstvene politike, staranja ter varnosti in zdravja pri delu.

Dejavnosti

–  Biotehnologija, generična orodja in tehnologije za človekovo zdravje

–  Zahtevne proizvodne raziskave . Pospeševanje eksperimentalnega napredka v genomskih, postgenomskih in biomedicinskih raziskavah z razvijanjem novih metod razvijanja celičnih modelov, izboljšanjem postopka priprave, standardizacije, pridobivanja in analiziranja podatkov, vključno z raziskavami branja zapisa DNA, bioinformatike in superračunalništvom za strukturno modeliranje .

–  Odkrivanje, diagnoza in spremljanje. S poudarkom na neinvazivnih ali minimalno invazivnih pristopih in tehnologijah, kot so čipi DNA in molekularno slikanje ter molekularna diagnostika. Prednost je treba dati diagnostičnim orodjem, ki so neposredno povezana s terapijo.

–  Predvidevanje primernosti, varnosti in učinkovitosti terapij. Ugotavljanje in razvijanje bioloških označevalcev, da se izmerijo in potrdijo. Izboljšanje dostopnosti terapevtskih sredstev. Razvijanje in potrjevanje metod in modelov in vitro, vključno s simulacijo, farmakogenomiko, spremljanjem odpornosti, ciljno usmerjenimi pristopi in drugimi alternativami za preskuse na živalih, zlasti za nadomeščanje uporabe človeku podobnih opic ; raziskav na področju neplodnosti .

–  Inovativni terapevtski pristopi in posegi . Raziskovanje, krepitev in zagotavljanje nadaljnjega razvoja naprednih terapij in tehnologij, vključno z imunoterapijo, novimi cepivi in metodami za njihovo proizvodnjo, inovativnimi zdravili in elektronskimi vsadki, z možnostjo uporabe pri številnih boleznih in zdravstvenih motnjah (vključno s tistimi, ki prizadenejo otroke), kakor tudi novih terapevtskih orodij za regenerativno in celično medicino, genske in celične terapije, imunoterapije in biomateriale, ter zaščito in obnavljanjem poškodovanega tkiva s terapijami s somatskimi izvornimi celicami .

–  Bioproizvodnja, vključno z vektorizacijo. Optimizacija novih postopkov molekularne proizvodnje.

–  Translacijske raziskave, ki služijo človekovemu zdravju

–  Vključevanje bioloških podatkov in procesov ter modelizacija zapletenih sistemov : zbiranje obsežnejših podatkov, sistemska biologija in fiziologija, prilagajanje celičnih in bioloških modelov . Ustvarjanje in analiziranje obsežne količine podatkov, potrebnih za boljše razumevanje kompleksnih mrež, ki urejajo tisoče genov, njihovih mutacij in genskih produktov ter celičnih sistemov , ki nadzorujejo pomembne biološke procese (tj. sinaptična in celična reorganizacija) . Poudarek bo na genomiki, svetu RNK, proteomiki, populacijski genetiki, primerjalni in funkcionalni genomiki.

–  Raziskave možganov in z njimi povezanih bolezni, človekovega razvoja in staranja , pri čemer je poudarek zlasti na progresivnih degenerativnih boleznih in različnih oblikah epilepsije . Raziskovanje procesa zdravega staranja in izboljšanje kakovosti življenja starejših .

–  Vedenjske značilnosti človeka. Študija človeka ter mestnega, naravnega in kulturnega okolja.

–  Translacijske raziskave pri nalezljivih boleznih in interakciji med patogeni in gostitelji . Boj proti odpornosti na protimikrobna zdravila, svetovni grožnji virusa HIV/AIDS , vključno z raziskavami mikrobiocidov, malariji, tuberkulozi, glivičnim okužbam in hepatitisu ter tudi proti pojavljajočim se epidemijam (npr. SARS in visoko patogena influenca ali arbovirusne bolezni ) kakor tudi drugim morebitnim hudim nalezljivim boleznim .

–  Translacijske raziskave na področju težkih bolezni: rak, bolezni srca in ožilja, alergijske bolezni in bolezni dihal; sladkorna bolezen/debelost; revmatičnih bolezni; redke bolezni; in drugih kroničnih bolezni (npr. osteoartritis) . Razvijanje strategij, usmerjenih v pacienta, od preprečevanja do postavljanja diagnoze in zdravljenja, vključno s kliničnimi raziskavami in raziskavami učinkovin .

–  Translacijske raziskave poklicnih bolezni in bolezni, ki jih povzročajo okoljski in z delom povezani stresni dejavniki( kot so astma in alergije). Pridobitev in analiza podatkov v zvezi s temi boleznimi in nesrečami pri delu ter razvoj strategij za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje (npr. v zvezi s kostno-mišičnimi boleznimi).

–  Translacijske raziskave zdravja uporabnikov sistemov za prevoz potnikov in bližnjih prebivalcev. Študija dolgoročnih in obsežnih vplivov.

–  Paliativna medicina: bolečinska in simptomatska terapija pri boleznih, ki še niso ozdravljive, da se pacientu kar najbolj učinkovito lajšajo simptomi.

–  · Optimalizacija zdravstvenega varstva evropskih državljanov

–  Prenos rezultatov kliničnih raziskav v klinično prakso. Preučevanje naprednega računalniškega odkrivanja, podpornih sistemov za klinično odločanje in drugih orodij IT za izboljšanje pretoka dela, kakovosti diagnosticiranja ter zdravljenja, za zmanjšanje zdravniških napak in stroškov, ter razumevanje kliničnega odločanja in načina, kako prenesti rezultate kliničnih raziskav v klinično prakso, in zlasti obravnavanje specifičnosti otrok, žensk, starejšega prebivalstva in invalidov . Razvoj telemedicinskih aplikacij v korist odmaknjenega prebivalstva EU, zlasti na otokih in v gorskih območjih.

–  Kakovost, učinkovitost in solidarnost zdravstvenih sistemov, vključno z zdravstvenimi sistemi v prehodu. Prenos učinkovitih posegov v odločitve na področju upravljanja, "preoblikovanje" diagnostičnih in terapevtskih postopkov , da bi zagotovili ustrezno preskrbo s človeškimi viri, preučili dejavnike, ki vplivajo na pravico dostopa do visokokakovostnega zdravstvenega varstva (tudi za zapostavljene skupine) , vključno s preučitvijo sprememb v populaciji (npr. staranje, mobilnost in migracije ter menjava delovnega mesta) in zapletov med bolnišničnim zdravljenjem .

–  Boljše preprečevanje bolezni in boljša uporaba zdravil. Razvoj učinkovitega javnozdravstvenega varstva, ki se ukvarja s širšimi determinantami zdravja. Študija zdravega okolje: analiza treh dejavnikov: sindromi in kronična izpostavljenost; interakcija strupenih snovi in mešanic takih snovi; analiza genetskih polimorfizmov in imunološki preskusi, vključno s preskusi transformacije in aktivacije limfocitov. Izvajanje imunoloških, toksikoloških in epidemioloških študij. Ugotavljanje uspešnih posegov na različnih področjih delovanja zdravstvenega varstva z namenom izboljšanja predpisovanja zdravil in izboljšanja njihove uporabe s strani pacientov (vključno z vidikom farmakovigilance).

–  Ustrezna uporaba novih terapij in tehnologij zdravljenja. Dolgoročni varnostni vidiki in spremljanje obsežne uporabe novih medicinskih tehnologij (vključno z napravami) in naprednih terapij z namenom zagotoviti visoko raven varnosti v javnem zdravstvu.

–  Uporaba znanstveno preskušene komplementarne in alternativne medicine. Prepoznavanje uspešnih posegov komplementarne in alternativne medicine za izboljšanje zdravja evropskih državljanov.

–  Ustrezna uporaba novih tehnologij. Zagotavljanje zmogljivosti za hiter razvoj in hitro proizvodnjo zdravstvenih protiukrepov za biološke grožnje in pojavljajoče se bolezni.

–  Nadnacionalna raziskava poklicnih bolezni in nesreč pri delu. Za ustvarjanje in analizo podatkov o poklicnih bolezni in nesrečah pri delu, razvoj preventivnih, diagnostičnih strategij in strategij za zdravljenje (npr. v zvezi s kostno-mišičnimi boleznimi).

–  Trajnostna optimizacija industrijskih procesov in učinkovin.

2.  Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija

Cilj

Izgradnja na znanju temelječega evropskega biogospodarstva (13) preko povezovanja znanosti, industrije in drugih zainteresiranih strani, da bi podprli politike Unije in izkoristili nove in nastajajoče raziskovalne možnosti, ki odgovarjajo na socialne , okoljske in gospodarske izzive: naraščajoče povpraševanje po varnejši, bolj zdravi in bolj kakovostni hrani ter po trajnostni rabi , inženiringu in proizvodnji obnovljivih bioloških virov; naraščajoča nevarnost epizootskih in zoonotskih bolezni ter motenj, povezanih s prehrano; grožnje trajnosti in varnosti ribiške, ribogojske, kmetijske proizvodnje in živinoreje, skupaj s tistimi , ki so zlasti posledica podnebnih sprememb; ter naraščajoče povpraševanje po visokokakovostni hrani ob upoštevanju dobrega počutja živali in podeželskega in obalnega okolja ter načinov zadovoljevanja posebnih potreb potrošnikov . Cilj raziskav bo vključiti različna znanstvena spoznanja za razvoj usklajenih, trajnostnih in družbeno sprejemljivih rešitev in pristopov. Državljane je treba ozavestiti, da bodo imeli večjo možnost izbire na podlagi obveščanja.

Utemeljitev

Inovacije in razvijanje znanja na področju trajnostnega gospodarjenja, inženiringa, proizvodnje in uporabe bioloških virov (mikroorganizmi, rastline, živali) bodo zagotovili osnovo za nove, trajnostne, ekološko učinkovite in konkurenčne proizvode za kmetijstvo, ribištvo, prehrambno, zdravstveno, gozdarsko in sorodne industrije. To bo v skladu z evropsko strategijo o znanosti o življenju in biotehnologiji(14) pomagalo razviti nove dejavnosti in povečati konkurenčnost evropskih družb na področju kmetijstva in biotehnologije, semen in prehrane, zlasti visokotehnoloških MSP, ter ob tem izboljšati socialno varstvo in blaginjo. Še zlasti je treba spodbujati visoko raven udeležbe MSP pri raziskavah. Raziskovanje fiziologije prehrane za zdrav način življenja, varnosti prehranske verige ljudi in živali, s prehrano povezanih bolezni, izbire prehrane in vpliva hrane in prehranjevanja na zdravje bodo pomagali pri boju proti motnjam, povezanim s prehrano (npr. debelost, alergije), in nalezljivim boleznim (npr. transmisivna spongiformna encefalopatija, aviarna influenca) in istočasno pomembno prispevali k izvajanju obstoječih in oblikovanju prihodnjih politik in predpisov na področju javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter varstva potrošnikov.

Raznolikost evropskih industrij, dejavnih na teh področjih, sicer predstavlja eno od prednosti in priložnosti za Evropo, vendar istočasno vodi do razdrobljenih pristopov k podobnim problemom. Te je mogoče bolje reševati z okrepljenim sodelovanjem in izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj, na primer o novih metodologijah, postopkih in standardih, ki so posledica spreminjanja zakonodaje Skupnosti .

Številne evropske tehnološke platforme prispevajo z določitvijo skupnih raziskovalnih prednostnih nalog na področjih kot so rastlinska genomika in biotehnologija, gozdarstvo in gozdarska industrija, svetovno zdravje živali, reja domačih živali, prehrana in industrijska biotehnologija. Raziskave na tem področju bodo zagotovile tudi bazo znanja, potrebno za podporo(15) : skupni kmetijski politiki; vprašanjem v zvezi s kmetijstvom in trgovino; predpisom na področju varne hrane; zdravju živali v Skupnosti, nadzoru bolezni in standardom dobrega počutja; in reformi skupne ribiške politike, katere namen je zagotoviti trajnostni razvoj ribolova in ribogojstva, varne morske proizvode in sanacijo okolja . Predviden je tudi prožen odziv na nove politične potrebe, zlasti ob upoštevanju novih socialnih ali gospodarskih gibanj.

Dejavnosti

–  Trajnostna proizvodnja in gospodarjenje z biološkimi viri iz tal, gozdov in vodnih okolij: Omogočanje raziskav na področjih, vključno s tehnologijami, katerih poimenovanja se končajo na " -omika" , kot so genomika, proteomika, metabolomika, racionalna obratna genomika, sistemska biologija, bioinformatika in konvergenčne tehnologije za mikroorganizme (zlasti študije metagenomike) , rastline in živali, vključno z genomskim inžiniringom, ohranitvijo in trajnostno rabo njihove biološke raznovrstnosti; rodovitnost zemelje; izboljšani pridelki: gojenje rastlin, zdravje rastlin, tehnološka nadomestila za naključno transgenezo pri rastlinah in izboljšani proizvodni sistemi v vsej raznovrstnosti , vključno z ekološkim kmetijstvom, racionalnim kmetijstvom in kmetijstvom, ki omogoča ohranjanje, kakovostnimi načrti pridelave in učinki GSO; ovrednotenje in trženje inovacij v zvezi z rastlinami (sorte, semena); trajnostno, konkurenčno in večnamensko kmetijstvo in gozdarstvo; celosten razvoj podeželja, vključno z vidiki sodelovanja civilne družbe pri načrtovanju in odločanju, racionalnim upravljanjem porabe vode, zdravje in dobro počutje živali, reja in proizvodnja; vključno z raziskavami cepiv in diagnostike ; nadomestne preskusne strategije in metode, ki ne vključujejo živali, zdravje rastlin; trajnostno in konkurenčno ribištvo in ribogojstvo; nalezljive bolezni pri živalih, vključno z epidemiološkimi raziskavami, zoonozami in boleznimi, povezanimi z živalsko krmo ; varno odlaganje živalskih odpadkov; ohranjanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov, razvijanje orodij, ki jih potrebujejo načrtovalci politike in drugi akterji na področju kmetijstva in razvoja podeželja (krajina, prakse ravnanja z zemljišči itd.).

–   " Od vilic do mize, iz morja na krožnik " : prehrana , vključno z morskimi proizvodi , zdravje in dobro počutje: Vidiki potrošnikov, družbe, kulture, industrije in zdravja glede hrane in krme, vključno z vedenjskimi in kognitivnimi znanostmi; prehranjevanje, s prehrano povezane bolezni in motnje, kot so debelost in alergijami ; koristi določenih živil in prehrane za zdravje ; inovativne tehnologije za predelavo hrane in krme (vključno s pakiranjem); izboljšana kakovost in varnost, tako kemijska kakor biološka , hrane, pijače in krme; celovitost, trajnost, ocena tveganja in nadzor prehranske verige; vpliv okolja na kopensko in vodno prehransko verigo ljudi/živali in vpliv kopenske in vodne prehranske verige ljudi/živali na okolje; vpliv na prehransko verigo in njena odpornost na globalne spremembe; koncept celotne prehranske verige (vključno z morskimi sadeži); razvoj novih metod sledljivosti (za gensko spremenjene in nespremenjene organizme); posledice živalske krme in veterinarskih zdravil na zdravje ljudi .

–  Znanosti o življenju , biotehnologija in kemija za trajnostne neprehrambne proizvode in postopke: Izboljšani pridelki, surovine, morski proizvodi in biomasa (vključno z morskimi viri), ki se uporabljajo za proizvodnjo energije, varovanje okolja in pridobivanje izdelkov z visoko dodano vrednostjo kot so surovine in kemikalije, vključno z novimi metodami inženiringa za bioproizvedene ali biokatalitske seve in organizme, sodobnimi sistemi kmetovanja, bioprocesi in koncepti biorafinerije; biokataliza, biorazgradnja in bioremediacija ; gozdarstvo ter gozdarski proizvodi in postopki; sanacija okolja in čistejša predelava. Glede na možno konkurenco med končno uporabo kmetijstva in lesnih izdelkov se bo posebno pozornost posvetilo optimizaciji sistema, da se zagotovi združljivost proizvodnje živil, energije in surovin.

3.  Ribištvo in trajnostno izkoriščanje oceanov

Cilji

Uporaba novih modelov upravljanja z ribolovnimi viri na osnovi znanstvenega razvoja; uporaba sistemov upravljanja ribolova ob upoštevanju (globalnih) ekosistemov kot celote in ne le na osnovi (posameznih) ločenih vrst; izboljšanje zanesljivosti in kakovosti informacij, ki izhajajo iz zbranih podatkov, nadzora in spremljanja ribolova; podpiranje trajnostnega razvoja ribogojstva.

Utemeljitev

Bistveno je, da se razvijejo postopki, ki bodo z inovativnimi sistemi ribolova in izboljšanjem obstoječih sistemov zagotavljali boljše upravljanje ribolovnih virov, ob upoštevanju ekoloških, tehničnih, socialno-ekonomskih in političnih vidikov, ki so povezani s tem vprašanjem.

Za globalno izboljšanje stanja oceanskih voda in njihovih virov bo treba uporabljati sisteme upravljanja ribolovnih virov, ki bodo upoštevali vse sestavne dele ekosistema (biološke, kemijske in fizikalne), v stalni povezavi s človeško dejavnostjo. Učinke teh dejavnosti je treba ocenjevati na podlagi globalnih sprememb ekosistemih, še posebej morskih virov.

Pri spodbujanju večdisciplinarnih raziskav, katerih cilj je povezati oceanografske znanosti, biologijo ribištva in družboslovne znanosti, bo treba upoštevati tudi gospodarske podatke v kombinaciji z bazami podatkov o upravljanju ribjega staleža.

V prizadevanja za ohranitev oceanov je bistveno povezati nov nadzor nad ribiškimi plovili, da se zmanjšajo stroški in pospeši dostop do informacij.

Na področju ribogojstva je nujno treba zagotoviti znanstveno podporo, da se poveča uporaba okolju prijaznejših sistemov proizvodnje, proizvodnja novih vrst, izboljšanje kakovosti krmil in študij o vplivu morebitnih genetskih manipulacij na proizvodnjo.

Dejavnosti

4 . Informacijske in komunikacijske tehnologije  

Cilj

Omogočiti Evropi, da obvladuje in oblikuje prihodnji razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) tako, da bodo izpolnjene družbene in gospodarske zahteve ter izboljšana konkurenčnost evropske industrije . Dejavnosti bodo okrepile znanstveno in tehnološko bazo Evrope ter ji zagotovile globalno vodilno vlogo na področju IKT , pomagale pospeševati in spodbujati inovativnost proizvodov in postopkov ter ustvarjalnost s pomočjo uporabe IKT in zagotovile hitro pretvorbo napredka IKT v koristi za podjetja v Evropi , za njeno industrijo in pri končni analizi za vse državljane, zlasti tiste, ki jim grozi izključitev iz družbe, npr. invalidi, starejši ljudje ali tisti s posebnimi težavami pri dostopu do IKT . Prednostna naloga bo zmanjšanje digitalne vrzeli. IKT bo jedro družbe znanja.

Utemeljitev

IKT so odločilnega pomena za prihodnost Evrope in na njih temelji uresničevanje programa Lizbonske strategije. Polovico povišanj produktivnosti v naših gospodarstvih je mogoče razložiti z vplivom IKT na proizvode, storitve in poslovne postopke. IKT so vodilni dejavnik pri povečanju inovativnosti in ustvarjalnosti ter pri obvladovanju sprememb v vrednostni verigi v vseh industrijskih in storitvenih sektorjih. IKT bodo spodbujale dostopnost in preglednost postopkov vodenja in razvoja politike. IKT so bistvene za izpolnjevanje naraščajočih zahtev, največkrat starejših oseb in ljudi s kakršno koli obliko invalidnosti , na področju zdravstva in socialnega varstva ter za posodobitev storitev in področij, ki so v javnem interesu, kot na primer izobraževanje, usposabljanje , varnost, energetika, promet in okolje. IKT imajo pomembno vlogo pri raziskavah in tehnologiji in razvoju ter spodbujevalen učinek na napredek drugih področij znanosti in tehnologije, saj preoblikujejo način, na katerega raziskovalci izvajajo svoje raziskave, sodelujejo in uvajajo inovacije.

Naraščajoče gospodarske in socialne zahteve, skupaj s stalno integracijo IKT v vsakdanje življenje in potrebo po nadaljnjem premiku tehnoloških mej ter po razvoju inovativnih proizvodov in storitev visoke vrednosti, ki temeljijo na IKT , so določile naraščajočo vsebino raziskav. Približati tehnologijo ljudem in organizacijskim potrebam pomeni: skriti tehnološko kompleksnost in omogočiti, da tehnologija postane uporabna ; narediti tehnologijo zelo enostavno za uporabo, razpoložljivo in dostopno; in zagotavljanje novih aplikacij, rešitev in storitev, ki temeljijo na IKT in so vredne zaupanja, zanesljive ter se prilagajajo kontekstu in izbiri uporabnikov. Zdajšnje raziskave IKT se ukvarjajo z miniaturizacijo, obvladovanjem zbliževanja računalniških, informacijskih in medijskih tehnologij, vključno s sistemsko interoperabilnostjo, ter zbliževanjem z drugimi ustreznimi znanostmi in disciplinami in da bi zgradili sisteme, ki se lahko učijo in razvijajo. Iz teh različnih prizadevanj nastaja nov val tehnologij. Raziskovalne dejavnosti na področju IKT bodo prispevale tudi k širši paleti znanstvenih in tehnoloških disciplin, vključno z biologijo, kemijo in znanostjo o življenju, psihologijo, pedagogiko ter kognitivnimi in družbenimi znanostmi ter humanističnimi vedami . IKT ne proizvajajo le novih tehnologij. IKT so neposredno povezane z razvojem. Storitveni sektor, ki dosega veliko rast, ima še vedno velik potencial prek dajanja večjega poudarka na medsebojnem povezovanju zagotavljanja storitev in IKT.

Raziskovalna dejavnost IKT, ki temelji na razvojnem modelu "odprte kode", kaže svojo uporabnost kot vir inovacij in vse večjega sodelovanja. Primerno je raziskati, ali je lahko ta model za sodelovanje in inovacije koristen tudi pri drugih dejavnostih Sedmega okvirnega programa.

Raziskave IKT ne smejo spodbujati enega samega poslovnega modela pred ostalimi. Pomembno je, da je na voljo velika izbira modelov za trženje rezultatov raziskav.

IKT so eden od najbolj raziskovalno intenzivnih sektorjev. Javno in zasebno raziskovalno prizadevanje na področju IKT predstavlja tretjino skupnega raziskovalnega prizadevanja v vseh večjih gospodarstvih. Čeprav Evropa že ima industrijsko in tehnološko vodstvo na ključnih področjih IKT , pri vlaganju v raziskave na področju IKT zaostaja za glavnimi konkurenti. Le s ponovno in intenzivnejšo združitvijo prizadevanj na evropski ravni bo lahko kar najbolje izkoristila možnosti, ki jih lahko nudi napredek na področju IKT .

Raziskovalne dejavnosti na področju IKT bodo tesno prepletene s političnimi ukrepi za razširjanje IKT in z ureditvenimi ukrepi v okviru izčrpne in celovite strategije. Po obsežnih posvetovanjih so bile določene prednostne naloge, k čemur je prispevalo več evropskih tehnoloških platform in pobud industrije na področjih, kot so nanoelektronika, vgrajeni sistemi, mobilne komunikacije, elektronski mediji, fotonika, robotika in programska oprema, vključno s prosto in odprtokodno programsko opremo , storitve in tehnologije GRID.

Dejavnosti

–  Stebri IKT tehnologije:

–  Mikro-, nano- in optoelektronika , fotonika , matematika in integrirani mikro/nanosistemi: premikanje meja miniaturizacije, vključevanja, raznolikosti in gostote; povečanje zmogljivosti in zmožnosti izdelave pri nižjih stroških; lajšanje vključevanja IKT v številne uporabe; vmesniki; predhodne raziskave, ki zahtevajo iskanje novih konceptov.

–  Povsod razširjena komunikacijska omrežja z neomejeno zmogljivostjo: povsod razširjen dostop preko heterogenih omrežij – fiksna, mobilna, brezžična in radiodifuzijska omrežja, ki segajo od zasebnega okolja do regionalnega in svetovnega okolja – ki omogočajo kadar koli in kjer koli celovito dostavo vedno večje količine podatkov in storitev.

–  Vgrajeni sistemi, računalništvo , shranjevanje in nadzor: močni, varni in porazdeljeni računalniški sistemi, sistemi za shranjevanje in komunikacijski sistemi, ki so vgrajeni v objekte in fizične infrastrukture in ki lahko nadzorujejo svoje okolje in se mu prilagajajo.

–  Programska oprema, tehnologije GRID, varnost in zanesljivost: programska oprema in storitve, ki so dinamične, prilagodljive, zanesljive in vredne zaupanja, in nove procesne arhitekture, vključno s tem, da se jih daje na razpolago kot uporaben vir.

–  Znanje, kognitivni sistemi in sistemi učenja: zajemanje in izkoriščanje znanja, ki se nahaja na spletu in v multimedijskih vsebinah; umetni sistemi, ki so nastali po vzoru naravnih in ki zaznavajo, razumejo, se učijo in razvijajo ter delujejo samostojno; učenje preko strojev in ljudi, ki temelji na boljšem razumevanju človeškega spoznavanja.

–  Simulacija, vizualizacija, medsebojni vplivi in mešana resničnost: orodja za inovativno oblikovanje in ustvarjalno oblikovanje, podporo odločanja izdelkov, storitev in digitalnih medijev ter za interakcijo in komunikacijo z bogatim kontekstom in ki vključuje funkcije naravne govorice.

–  Prehod k četrti generaciji mobilnih sistemov in naprej ter s tem povezan prodor tehnologij digitalnih prenosov in anten.

–  Optično preklapljanje in s tem povezane zmogljivosti nadzora omrežja.

Nova pričakovanja v IKT, ki se približujejo drugim znanstvenim in tehnološkim disciplinam , vključno s spoznanji iz fizike, biotehnologij, znanosti o materialih in življenju, ter matematike za miniaturizacijo IKT naprav do velikosti, ki je združljiva z živimi organizmi in lahko deluje vzajemno z njimi, da bi povečali zmogljivost sistemskega inženiringa in obdelave informacij ter da bi oblikovali in simulirali živi svet. Na tem področju se bodo obravnavala tudi vprašanja o trajnosti, zlasti na področju elektronike (manjša poraba materialov, poraba energije, recikliranje in odpadki, pristopi "konec življenjske dobe").

–  Vključevanje tehnologij:

–  Osebna okolja: osebne komunikacijske in računalniške naprave, oprema, elektronske naprave, ki se jih lahko nosi na telesu (wearables), vsadki; njihovi vmesniki in medsebojno povezovanje s storitvami in viri.

–  Domača okolja: komunikacije, spremljanje, nadzor, pomoč; celovita interoperabilnost in uporaba vseh naprav; interaktivna digitalna vsebina in storitve.

–  Robotski sistemi: sodobni avtonomni sistemi; zaznavanje, nadzor, zmožnost ukrepanja, naravna interakcija in sodelovanje, miniaturizacija.

–  Inteligentne infrastrukture: orodja, zaradi katerih so infrastrukture, ki so ključne za vsakodnevno življenje, učinkovitejše, lažje prilagodljive in enostavnejše za vzdrževanje, bolj vzdržljive pri uporabi in odporne na napake.

–  Raziskovanje uporabe:

–  IKT za soočanje z družbenimi izzivi: Novi sistemi in storitve na področjih javnega interesa, ki povečajo kakovost , učinkovitost , socialno vključenost , vključno z dostopnostjo za invalide ; uporabnikom prijazna uporaba, vključevanje novih tehnologij in pobud, kot je pomoč iz okolice pri samostojnem življenju:

–  IKT za vsebino, ustvarjalnost in osebnostni razvoj:

–  IKT za podporo podjetjem in industriji:

–  IKT za podporo stavbne dediščine.

–  IKT za zaupanje: upravljanje identitete; avtentifikacija in odobritev; tehnologije za boljše varovanje zasebnosti; upravljanje s pravicami in sredstvi, ki temelji na interoperabilnosti in odprtih standardih; zaščita zasebnosti pred kibernetskimi grožnjami; spremljanje pomembnih vprašanj o varnosti in zasebnosti .

–  Prihodnje in nastajajoče tehnologije: podpora raziskavam na novih področjih znanja v jedru IKT in v njihovi kombinaciji z drugimi ustreznimi področji in disciplinami; spodbujati nove zamisli, kot je kvantna informacijska tehnologija, in na temeljit način nove uporabe in raziskovati nove možnosti v raziskovalnih programih na področju IKT .

5 . Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije  

Cilj

Izboljšanje konkurenčnosti evropske industrije in zagotovitev njene pretvorbe iz industrije, ki ima poudarek na virih, v industrijo, ki ima poudarek na znanju, s pomočjo ustvarjanja revolucionarnega znanja za nove uporabe na stičišču različnih tehnologij in disciplin.

Utemeljitev

Nazadovanje industrijskih dejavnosti se ne zdi več omejeno na tradicionalne sektorje z visoko intenzivnostjo delovne sile, ampak postaja opazno tudi v vmesnih sektorjih – ki predstavljajo uveljavljeno moč evropske industrije – in celo v nekaterih visokotehnoloških sektorjih. Ta trend je mogoče in treba obrniti tako, da se v Evropi izgradi industrijo s poudarkom na znanju, ki predvsem temelji na znanju. To bo vključevalo posodobitev obstoječih MSP in ustanavljanje novih, na znanju temelječih MSP, na podlagi razširjanja znanja ter strokovnega znanja in izkušenj prek programov sodelovanja. Posebna pozornost se nameni razširjanju izsledkov raziskav, tako da bodo dostopni podjetjem, zlasti msp in družbi na splošno.

EU ima priznano vodilno vlogo na področjih kot so nanotehnologije, materiali in proizvodne tehnologije, ki se mora okrepiti, da bi zagotovili in okrepili položaj EU na visoko konkurenčnem svetovnem prizorišču.

Evropske tehnološke platforme na področjih, kot so nanoelektronika, nanomedicina, fotonika , proizvodnja, pridobivanje električne energije, jeklo, kemija, energija, rudnine, prometna industrija, gradbeništvo, varstvo pri delu, tekstil, keramika, celuloza in papir, pomagajo določiti skupne raziskovalne prioritete in cilje. Poleg teh, za industrijo pomembnih prednostnih nalog in njihovega vključevanja v uporabe v posameznih sektorjih, bodo obravnavani ustrezna politika, vprašanja ureditve, standardizacije in vpliva, med drugim s prožnim odzivom na novo nastajajoče politične potrebe.

Dejavnosti

–  Nanoznanosti, nanotehnologije

–  Ustvarjanje novega znanja o vmesnikih in pojavih, odvisnih od velikosti; nadzor nad lastnostmi materialov za nove uporabe v nanometrskem merilu; vključevanje tehnologij v nanometrskem merilu; samosestavljive lastnosti; nanomotorji; nanooptika, nanobiotehnologija, nanostroji in nanosistemi; nanovektorji; metode in orodja za opredelitev in upravljanje v nanometrskem merilu; nanotehnologije in visoko precizne tehnologije v kemiji za proizvodnjo osnovnih materialov in sestavnih delov ; nanomedicina, kot je doziranje zdravil in njihovo dajanje na trg za regenerativno medicino, ter nanodiagnostika, vključno z upodabljanjem; posledice nanoznanosti za znanosti o življenju; nanotrajnost in nanozanesljivost, varnost in zdravje ljudi ter živali, prehranska veriga in okolje, zlasti ob upoštevanju možnosti neposredne povezanosti nanodelcev z genetskim materialom živih celic ; meroslovje, spremljanje in zaznavanje, nomenklatura in standardi; iskanje novih konceptov in pristopov za uporabe znotraj posameznega sektorja, vključno z vključevanjem in zbliževanjem nastajajočih tehnologij.

–  Materiali

–  Ustvarjanje novega znanja o visoko zmogljivih materialih, zlasti sestavljenih materialih, inteligentnih materialih in materialih z večfunkcionalno površino za različne uporabe ter popravljanje/nadomeščanje obstoječih ; na znanju temelječi materiali s po meri narejenimi lastnostmi; zanesljivejša oblika in simulacija; boljša celovitost; skladnost z okoljem; vključevanje vseh stopenj, od nano preko molekularne do makro, v kemijsko tehnologijo in v industrijo za predelavo materialov; novi nanomateriali, biomateriali metamateriali, materiali, ki temeljijo na biološkem svetu (biomimikrija) in hibridni materiali, vključno z obliko in nadzorom nad njihovo predelavo; načrtovanje ali izboljšanje materialov, ki v svojem življenjskem ciklu prispevajo k zmanjševanju emisij .

Materiali z novimi lastnostmi so ključni za prihodnjo konkurenčnost evropske industrije in osnova za tehnični napredek na mnogih področjih, kot so zdravje, elektronika, energija, prevoz in varnost. To ključno področje z velikim pomenom za več tehnologij v središču evropske industrijske vloge je treba posebej okrepiti.

–  Nova proizvodnja

–  Ustvarjanje pogojev in sredstev za proizvodnjo s poudarkom na znanju, vključno z izgradnjo, razvijanjem in potrjevanjem novih paradigem, kot odgovor na nastajajoče potrebe industrije; razvijanje generičnih proizvodnih sredstev za proizvodnjo, ki je prilagojena, ima mrežasto strukturo in temelji na znanju, (vključno s sestavljenimi materiali in inženiringom bioproizvedenih in biokatalitskih sevov) ; razvijanje novih tehnoloških konceptov, ki izkoriščajo zbliževanje tehnologij (npr. nano, bio, geo, informacijskih, optičnih, kognitivnih in njihovih tehničnih zahtev) za naslednjo generacijo izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo ter prilagajanje potrebam, ki se spreminjajo; izvajanje tehnologij zahtevne proizvodnje; spodbujanje proizvodnih tehnologij z manjšim vplivom na emisije CO 2 .

–  Vključevanje tehnologij za uporabo v industriji

–  Vključevanje novega znanja in tehnologij (npr. matematični pristopi in orodja, ekološke tehnologije) na nanomaterialih in proizvodnje v uporabah znotraj posameznega sektorja ter med sektorji, kot so: zdravje, gradbeništvo, keramika, promet, energetika, kemija, rudnine, okolje, obutev, tekstilni izdelki in oblačila, celuloza in papir, strojništvo, jeklo .

6 . Energetika  

Cilj

Preoblikovanje sedanjega, na fosilnih gorivih temelječega energetskega sistema, v najbolj trajnostno in energetsko učinkovito gospodarstvo na svetu do leta 2020 , ki temelji na raznoliki paleti energetskih virov in nosilcev, pri čemer se posebna pozornost nameni virom energije z manj emisijami CO 2 , v povezavi z boljšo energetsko učinkovitostjo , ohranjanjem energije in zmanjšanjem učinka toplogrednih plinov , da bi se soočili s perečimi izzivi varnosti oskrbe in podnebnih sprememb in istočasno povečali konkurenčnost evropske energetske industrije.

Za doseganje teh ciljev bo približno dve tretjini proračuna, namenjenega tej temi, usmerjeno v raziskave, ki potekajo v okviru dejavnosti na treh področjih obnovljivih virov energije, ter v energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo.

Utemeljitev

Energetski sistemi se soočajo z velikimi izzivi. Nujnost odkrivanja in razvijanja ustreznih in pravočasnih rešitev upravičujejo vznemirljive poteke svetovnega povpraševanja po energiji, omejena zaloga navadne nafte in zalog zemeljskega plina ter potreba po drastični zajezitvi emisij toplogrednih plinov, da bi ublažili pogubne posledice podnebnih sprememb, škodljiva nestabilnost cen nafte (zlasti za prometni sektor, ki je močno odvisen od nafte) in geopolitična nestabilnost v regijah dobaviteljicah. Energetske raziskave so pomemben prispevek k zagotavljanju cenovno dostopnih stroškov energije za državljane in industrije. Raziskave in predstavitvene dejavnosti so potrebne za zagotavljanje čim bolj okoljsko in stroškovno učinkovitih tehnologij, vzpostavitev varnejših uporab za jedrsko energijo v Evropi in po svetu ter zagotavljanje ukrepov, ki EU omogočajo doseganje ciljev v okviru Kjotskega protokola in tistih, ki ta okvir presegajo, ter izpolnjevanje obveznosti energetske politike, kakor je določeno v Zeleni knjigi o energetski učinkovitosti iz leta 2005 in Zeleni knjigi o varnosti oskrbe z energijo iz leta 2000(16) .

Evropa je na področju številnih tehnologij za pridobivanje energije in energetsko učinkovitih tehnologij vodilna na svetu. Je začetnica modernih tehnologij obnovljive energije, kot so sončna energija , energija biomase in energija vetra. Poleg tega je EU svetovno konkurenčna na področju tehnologij za pridobivanje in distribucijo energije in razpolaga z močnimi raziskovalnimi zmogljivostmi na področju zajetja in izolacije ogljika. Vendar pa ima ta položaj zdaj konkurente (zlasti ZDA in Japonska). Prizadevanja industrijskega sektorja Evrope v razvoju proizvodnih tehnik, ki manj onesnažujejo, je zato treba spodbujati s posebnimi raziskovalnimi projekti.

Temeljito preoblikovanje energetskih sistemov v zanesljive, konkurenčne in trajnostne energetske sisteme z nizko emisijo CO 2 ali brez emisije , zahteva nove materiale in tehnologije, ki za zasebna podjetja predstavljajo preveliko tveganje in preveč negotove dobičke , da bi zagotovila vse naložbe, potrebne za raziskave, razvoj, predstavitvene dejavnosti in razširjanje. Javna podpora bi torej morala igrati ključno vlogo pri zbiranju zasebnih naložb in evropska prizadevanja in viri bi se morali povezovati na skladen in učinkovitejši način, da bi bili konkurenčni gospodarstvom, ki veliko in dosledno vlagajo v podobne tehnologije. V tem smislu igrajo evropske tehnološke platforme bistveno vlogo, saj na usklajen način zbirajo potrebna raziskovalna prizadevanja. Dejavnosti za dosego cilja so navedene spodaj. Vključena je posebna dejavnost v zvezi z znanjem za oblikovanje energetske politike, ki prav tako lahko zagotovi podporo novim političnim potrebam, ki se pojavljajo, na primer v zvezi z vlogo evropske energetske politike pri oblikovanju mednarodnih ukrepov na področju podnebnih sprememb ter z nestabilnostjo ali motnjami v dobavi in ceni energije.

Dejavnosti

–  Vodik in gorivne celice

Celostni ukrepi za zagotavljanje močnih tehnoloških temeljev za konkurenčno industrijo na področju gorivnih celic in vodika v EU za stacionarno in prenosno uporabo ter uporabo v prometu. Ta ukrep je podprt s strategijo celostnega raziskovanja in uporabe, ki jo predlaga evropska tehnološka platforma za vodik in gorivne celice; organiziranje sistema proizvodnje, zbiranja in obdelave biomase za neposredno proizvodnjo vodika .

–  Pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov

Tehnologije za povečanje skupne učinkovitosti konverzije, znižanje stroškov proizvodnje električne energije iz domačih obnovljivih virov energije, vključno z odpadki, ter razvoj in predstavitev tehnologij, ki ustrezajo različnim regionalnim razmeram.

–  Proizvodnja goriv iz obnovljivih virov

Celostne tehnologije za konverzijo: razvoj in znižanje cene na enoto za trdna, tekoča in plinasta (vključno z vodikom) goriva, ki se proizvajajo iz obnovljivih virov energije, vključno z energetskimi poljščinami, biomaso in odpadki, z namenom stroškovno učinkovite proizvodnje, skladiščenja, distribucije in uporabe goriv brez ogljika, zlasti tekočih biogoriv za promet, vključno z energetskimi poljščinami, posebno optimiranimi z gojenjem s klasičnimi in biotehnološkimi metodami, in pridobivanje električne energije .

–  Obnovljivi viri energije za ogrevanje in hlajenje

Tehnologije in infrastrukture za povečanje učinkovitosti in znižanje stroškov ogrevanja in hlajenja s pomočjo obnovljivih virov energije, zagotavljanje njihove uporabe v različnih regionalnih razmerah.

–  Tehnologije za zajetje in skladiščenje CO 2 ter tehnologije za pretvorbo CO 2 v surovino za pridobivanje električne energije z ničnimi emisijami

Občutno zmanjšanje škodljivega vpliva, ki ga ima na okolje uporaba fosilnih goriv, z namenom visoko učinkovitih elektrarn in/ali obratov za proizvodnjo pare s skoraj ničnimi emisijami, ki temeljijo na tehnologijah za zajetje in skladiščenje CO2, ter tehnologijah za pretvorbo CO 2 , zlasti podzemno skladiščenje, in s CO 2 obogatenim ozračjem za povečanje rasti rastlin .

–  Tehnologije čistega premoga in drugih fosilnih goriv

Znatno izboljšanje učinkovitosti, zanesljivosti in stroškov elektrarn s pomočjo razvoja in predstavitve tehnologij za konverzijo čiste energije, ki temeljijo na premogu in drugih fosilnih gorivih, plinastih in tekočih gorivih in alternativnih gorivih, ki prav tako uvajajo napredne tehnologije za kemično konverzijo za proizvodnjo energije, toplote, kemikalij in goriv .

–  Inteligentna energetska omrežja

Povečanje učinkovitosti, varnosti in zanesljivosti evropskih elektroenergetskih in plinskih sistemov in omrežij npr. s preoblikovanjem sedanjih elektroenergetskih omrežij v interaktivno (odjemalci/dobavitelji) storitveno mrežo, z razvijanjem možnosti za shranjevanje energije, odpravljanjem ovir in razvijanjem inteligentnih merilnih sistemov na daljinsko upravljanje . Odstranjevanje ovir za obsežno dobavo in učinkovito vključevanje porazdeljenih in obnovljivih virov energije. Razvoj možnosti za shranjevanje, ki niso zajete v temi "Vodik in gorivne celice". Koncepti in tehnologije za izboljšanje učinkovitosti in razmerja med stroški omrežij ogrevanja in hlajenja. Za razvoj integriranih tehnologij/konceptov za namene oskrbe, ki uporablja omrežja ogrevanja in hlajenja, ter za spodbujanje vključevanja obnovljivih virov energije v omrežja ogrevanja in hlajenja.

–  Energetska učinkovitost in varčevanje z energijo

Novi koncepti in tehnologije za izboljšanje energetske učinkovitosti, na primer pri razsvetljavi, in nadalje zmanjšanje končne in osnovne porabe energije za zgradbe, ob upoštevanju življenjskega cikla stavb in gradbenih del, prometne sisteme , storitve in industrijo. To zajema vključevanje strategij in tehnologij za energetsko učinkovitost (npr. soproizvodnja) , uporabo tehnologij s področja novih virov, povezanih s porabo, in obnovljivih virov energije ter ukrepe za upravljanje povpraševanja po energiji, npr. v obliki prilagodljive porabe električne energije, ter ukrepe za upravljanje porabe energije, kot so posamezni merilni sistemi na daljinsko upravljanje.

–  Znanje za oblikovanje energetske politike

Razvoj orodij, metod in modelov za oceno glavnih gospodarskih in družbenih vprašanj, povezanih z energetskimi tehnologijami, in za zagotavljanje merljivih ciljev in scenarijev za srednjeročne in dolgoročne časovne vidike Razvoj političnih orodij za znatno pospešitev izvajanja novih konceptov in tehnologij energetske učinkovitosti, upravljanja s tržnim povpraševanjem in obnovljivih virov energije .

–  Večgeneracijska proizvodnja

Razvoj integriranih, v končnega uporabnika usmerjenih energetskih sistemov, visoko učinkovitih v vseh obdobjih, ki so namenjeni izkoriščanju najboljših razpoložljivih okolju prijaznejših virov energije. Izboljšanje in razvoj novih oblik shranjevanja energije. Upravljanje omrežnih povezav za navedene sisteme, da se izboljša splošna učinkovitost in kakovost storitve.

7 . Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)  

Cilj

Trajnostno gospodarjenje z okoljem in njegovimi viri s pomočjo pospeševanja našega znanja o medsebojnih vplivih med podnebjem, biosfero, ekosistemi in človekovimi dejavnostmi , nadgradnja našega znanja o biološki raznovrstnosti in njeni trajnostni uporabi ter razvijanjem novih tehnologij, orodij in storitev, da bi na celosten način rešili svetovne okoljske probleme. Poudarek bo na napovedovanju sprememb podnebnih, ekoloških, zemeljskih in oceanskih sistemov; orodju in tehnologijah za spremljanje, preprečevanje , zmanjševanje in prilagajanje pritiskov na okolje in tveganj, vključno s tveganjem za zdravje, ter tudi za ohranjanje in obnovitev naravne in kulturne krajine.

Utemeljitev

Okoljski problemi segajo preko državnih meja in zahtevajo usklajen pristop na vseevropski in pogosto svetovni ravni. Zemeljski naravni viri in kulturna krajina so pod močnimi pritiski, ki so posledica rasti prebivalstva, urbanizacije, stalnega povečevanja sektorjev kmetijstva, , ribištva, prometa, gradbeništva in energetike ter tudi spremenljivosti podnebja in ogrevanja na lokalni, regionalni in svetovni ravni. Evropa mora vzpostaviti nov trajnosten odnos do okolja in ob tem istočasno izboljšati konkurenčnost na podlagi okolju prijazne kakovosti in okrepiti evropsko industrijo. Za doseganje kritične mase ob upoštevanju obsega, področja delovanja in visoke ravni zahtevnosti okoljskih raziskav je potrebno sodelovanje na celotnem območju EU . Omogoča namreč lažje skupno načrtovanje, uporabo povezanih in interoperabilnih podatkovnih zbirk ter razvoj skladnih in obsežnih sistemov za opazovanje in napovedovanje.

Raziskave na ravni EU so potrebne za izvajanje mednarodnih obveznosti, na primer Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola, Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti, Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji, Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih, ciljev Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju iz leta 2002, vključno s pobudo EU v zvezi z vodo, prispevki k medvladnemu forumu za spremembo podnebja ter pobudi za opazovanje zemlje in prihodnjim programom za varstvo tal . Pomembne raziskovalne potrebe izhajajo poleg tega iz obstoječih in nastajajočih politik na ravni EU, iz izvajanja 6. akcijskega načrta za okolje in povezanih tematskih strategij, akcijskih načrtov za okoljske tehnologije, okolje in zdravje ter iz direktiv, kot je okvirna direktiva o vodah, in ukrepov za izboljšanje mehanizmov v zvezi z ohranjanjem mreže Natura 2000 .

EU mora okrepiti svoj položaj na svetovnih trgih za okoljske tehnologije. Te tehnologije prispevajo k trajnostni potrošnji in proizvodnji ter trajnostni rasti, saj zagotavljajo ekološko učinkovite rešitve okoljskih problemov v različnih obsegih in varujejo našo kulturno in naravno dediščino. Okoljske zahteve pospešujejo inovativnost in lahko zagotovijo poslovne priložnosti in večjo konkurenčnost, hkrati pa zagotavljajo bolj trajnostno prihodnost za naslednje generacije . Evropske tehnološke platforme za oskrbo z vodo in sanitarne storitve ter za trajnostno kemijo potrjujejo potrebo po ukrepanju na ravni EU, vsebine njihovih raziskav pa se upoštevajo pri spodaj navedenih dejavnostih. Prav tako je treba upoštevati druge platforme (npr. za gradbeništvo in za gozdarstvo), ki vprašanja v zvezi z okoljsko tehnologijo obravnavajo le delno .

V nadaljevanju je našteta vrsta dejavnosti(17) , od katerih so mnoge neposredno povezane s političnimi potrebami. Vendar pa se lahko predvidi dodatna podpora za nove politične potrebe, ki se pojavljajo, na primer v zvezi s trajnostno presojo vpliva politik EU; spremljanjem ukrepov na področju podnebnih sprememb, ki sledijo Kjotu; in novimi okoljskimi politikami, kot so pomorska politika, standardi in predpisi.

Dejavnosti

–  Podnebne spremembe, onesnaževanje in tveganja

–  Obremenitve okolja in podnebja: Delovanje podnebnega in zemeljskega ter morskega sistema, vključno s polarnimi regijami, ukrepi za prilagoditev in ublažitev; onesnaževanje in preprečevanje onesnaževanja zraka, tal in vode; spremembe v sestavi zraka in v vodnem ciklusu; globalni in regionalni medsebojni vplivi med ozračjem , zemeljskim površjem in oceanom; ter vplivi na biološko raznovrstnost in ekosisteme, vključno s posledicami dvigovanja morske gladine za dragocena obalna območja in obalna mesta, in vplivi na posebno občutljiva območja, kot so obalne in gorske regije .

–  Okolje in zdravje: Medsebojni vplivi okoljskih stresorjev in človekovega zdravja, vključno s prepoznavanjem virov, povezav z notranjim okoljem, vplivov in na novo nastalih dejavnikov tveganja; integrirane metode ocenjevanja tveganja za strupene snovi, vključno s prilagojenimi celicami in drugimi nadomestnimi možnostmi za preskuse na živalih; količinska opredelitev ter analiza stroškov in koristi tveganj za zdravje na področju okolja in indikatorjev za preventivne strategije.

–  Nevarnost naravnih nesreč: Izboljšanje napovedovanja in integrirane presoje nevarnosti, ranljivosti in tveganja pri nesrečah, povezanih z geološkimi tveganji (kot so potresi, izbruhi vulkanov, cunamiji) in podnebjem (kot so nevihte, pozeba, suša, poplave, požari, snežni plazovi, zemeljski plazovi, gozdni požari in drugi izredni pojavi), ter pojavih, ki jih te nesreče povzročajo ; razvoj sistemov zgodnjega obveščanja in izboljšanje strategij za preprečevanje in ublažitev; analiza ravnanja ob naravnih nesrečah in katastrofah; oblikovanje pristopov za obvladovanje različnih tveganj, osredotočenih na združevanje strategij za posebna tveganja, z razumljivimi načrti, postopki in protokoli .

–  Trajnostno gospodarjenje z viri

–  Ohranjanje in trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in viri, ki jih je ustvaril človek: ekosistemi; gospodarjenje z vodnimi viri; ravnanje z odpadki in preprečevanje njihovega nastajanja; zaščita in upravljanje biološke raznovrstnosti, vključno z nadzorom invazivnih tujih vrst, remediacija in zaščita tal, zaščita morskega dna, lagun in obalnih območij, pristopi proti dezertifikaciji in degradaciji tal, ohranjanje pokrajine ; gospodarjenje z gozdovi in rudninami ; trajnostno upravljanje in načrtovanje mestnega okolja, zgodovinskih virov, kulturne dediščine in turizma; upravljanje s podatki in informacijske storitve; presoja in predvidevanje v zvezi z naravnimi procesi.

–  Razvoj morskih okolij: Vplivi človekovih dejavnosti na morsko okolje in njegove vire; onesnaževanje in evtrofikacija regionalnih morij in obalnih območij; globokomorski ekosistemi; presoja trendov na področju biološke raznovrstnosti morja, procesov v ekosistemih in cirkulacije v oceanih; geološke značilnosti morskega dna.

–  Okoljske tehnologije

–  Okoljske tehnologije za opazovanje, preprečevanje, ublažitev, prilagoditev, sanacijo in obnovo naravne in kulturne krajine: v zvezi z vodo, podnebjem, zrakom, morskim, mestnim in podeželskim okoljem, tlemi, energijo, rudninami, ravnanjem z odpadki, recikliranjem, čistimi proizvodnimi procesi in trajnostnimi proizvodi, obdelavo in/ali koristno ponovno uporabo ostankov ali odpadkov, nastalih pri proizvodnji energije, kemijsko varnostjo, varovanjem kulturne dediščine in grajenega okolja.

–  Varstvo, ohranjanje in krepitev kulturne dediščine, vključno z življenjskim prostorom človeka: boljše ocenjevanje škode na kulturni dediščini, razvoj inovativnih strategij ohranjanja; spodbujanje vključevanja kulturne dediščine v mestno okolje.

–  Ocena tehnologije, preverjanje in preskušanje: Metode in orodja za oceno tveganja za okolje in življenjski cikel pri postopkih, tehnologijah in proizvodih, vključno z nadomestnimi preskusnimi strategijami in zlasti s preskusnimi metodami, ki ne vključujejo živali ; podpora platformam za trajnostno kemijo, oskrbo z vodo in sanitarne storitve(18) ; znanstveni in tehnološki vidiki prihodnjega evropskega programa za preverjanje in preskušanje okoljskih tehnologij, oblikovanje in širjenje instrumentov za ocenjevanje s tretje strani .

–  Opazovanje zemlje in ocenjevalna orodja

–  Opazovanje zemlje: Prispevati k razvoju in vključevanju sistemov za opazovanje za vprašanja v zvezi z okoljem in trajnostjo v okviru Globalnega zemeljskega opazovalnega sistema sistemov ( GEOSS) ; interoperabilnost med sistemi in optimalizacijo informacij za razumevanje, oblikovanje in napovedovanje okoljskih pojavov ter za ocenjevanje in iskanje naravnih virov ter upravljanje z njimi .

–  Metode napovedovanja in ocenjevalna orodja , ob upoštevanju različnih stopenj opazovanja : oblikovanje povezav med gospodarstvom/okoljem/družbo, vključno s tržno umerjenimi instrumenti, zunanjimi učinki, mejnimi vrednostmi in razvijanjem baze znanja in metodologij za trajnostno presojo vpliva na ključna področja kot so vprašanje rabe zemljišč in pomorstva; družbene in gospodarske napetosti, povezane s klimatskimi spremembami.

8 . Promet (vključno z aeronavtiko)  

Cilj

Ob upoštevanju okoljskih in naravnih virov razviti integrirane, na tehnološkem napredku osnovane, " bolj zelene ", " pametnejše " ter invalidnim osebam dostopne vseevropske prometne sisteme, ki bodo v korist vsem državljanom in družbi; in zaščititi ter nadalje razvijati vodilni položaj, ki so si ga evropske industrije pridobile na svetovnem trgu , tudi z omogočanjem zapolnitve tehnoloških vrzeli na čezatlantski ravni .

Utemeljitev

Promet je ena od evropskih kvalitet – sektor za zračni promet prispeva 2,6 % k BDP Evropske unije (s 3,1 milijona delovnih mest) in površinski promet predstavlja 11 % BDP Evropske unije (zaposluje 16 milijonov oseb). Toda promet je kriv za 25 % vseh emisij ogljikovega dioksida v EU, kar pomeni, da je skrajni čas za " pozelenitev" sistema, da se zagotovi trajnejši model prometa in skladnost s stopnjami rasti, kot to določa Bela knjiga " Evropska prometna politika za leto 2010: čas odločitve" (19) .

Širitev (povečanje ozemlja za 25 % in prebivalstva za 20 %) in gospodarski razvoj EU predstavljata nove izzive za učinkovit, stroškovno ugoden in trajnosten prevoz oseb in tovora ter vključujeta razvoj inovativnih infrastruktur . Promet ima prav tako neposreden pomen za druge glavne politike, kot so trgovina, konkurenca, okolje, zaposlovanje, kohezija, energetika, varnost in notranji trg. Naložbe v RTR v prometno industrijo EU so predhodno potrebne za zagotavljanje konkurenčne prednosti na tehnološkem področju na globalnih trgih(20) . Dejavnosti na evropski ravni bodo prav tako spodbujale prestrukturiranje industrije, vključno z vključevanjem dobavne verige in zlasti MSP.

Raziskovalne vsebine, ki so jih razvile evropske tehnološke platforme(21) , podpirajo potrebo po perspektivi o novih " prometnih sistemih" , ki upošteva medsebojno delovanje vozil ali plovil , prometnih omrežij ali infrastruktur in uporabo prometnih storitev, ki jih je mogoče razviti samo na evropski ravni. Stroški RTR na vseh omenjenih področjih sunkovito rastejo in sodelovanje na ravni EU je bistveno za zagotavljanje kritične mase raznih ponudnikov RTR, da bi se lahko lotili obsega in multidisciplinarnih izzivov na gospodaren način. Prav tako je bistveno spoprijeti se s političnimi, tehnološkimi in socialno-ekonomskimi izzivi na področju " čistih in varnih vozil prihodnosti" , interoperabilnosti in intermodalnosti, zlasti vodnega in železniškega prometa, trajnostne in varne pomorske oskrbe Evrope, cenovne dostopnosti, varnosti, zmogljivosti, zaščite in okoljskih vplivov v razširjeni Uniji. Zlasti je pomemben močan tehnološki temelj za konkurenčno industrijo na področju gorivnih celic in vodika v EU za uporabo v prometu" čistih in varnih vozil" prihodnosti. Okoljske raziskave bi morale vključevati razvoj "čistih in varnih vozil" prihodnosti ter izogib prometu, njegovo zmanjšanje in optimizacijo. Razvojne tehnologije bodo tudi v podporo sistemu Galileo in njegove aplikacije bodo bistvene za izvajanje evropskih politik.

Velik industrijski pomen spodaj naštetih tem in dejavnosti ter potrebe načrtovalcev politike se bodo obravnavali na integriran način in bodo pokrivali ekonomske, socialne in okoljske vidike prometne politike. Poleg tega bo zagotovljena podpora za odziv na že obstoječe in tudi nove politične potrebe, na primer potrebe, povezane z razvojem v pomorski politiki.

Dejavnosti

–  Aeronavtika in zračni promet

–  Okolju prijaznejši zračni promet : razvoj tehnologij za zmanjšanje emisij in hrupa, vključno z delom na motorjih in alternativnih gorivih, strukture, lažji materiali in nove oblike plovil, vključno z rotoplani (helikopterji in tiltrotorji), obratovanje letališča in vodenje prometa, boljše vzdrževanje, popravilo in obnovo .

–  Povečanje časovne učinkovitosti : izboljšanje učinkovitosti časovnih razporedov s poudarkom na inovativnih sistemih vodenja zračnega prometa skladno z učinkovitim izvajanjem politike Enotnega evropskega neba, ki vključuje zrak, zemljo in vesoljske komponente, vključno s pretokom prometa in večjo avtonomnostjo plovil.

–  Zagotavljanje zadovoljstva in varnosti potnikov : izboljšanje ugodja potnikov, inovativne storitve med letom in učinkovitejša odprema potnikov; izboljšanje vseh varnostnih vidikov zračnega prometa; večja izbira zračnih plovil – od večjih do manjših za povezavo med mestnimi središči in regionalno uporabo (npr. tiltrotorji), pri čemer se zagotovi boljša oblika z upoštevanjem dostopa do zračnih plovil za invalide, kar se razvije v posvetovanju s predstavniškimi organizacijami invalidov .

–  Povečanje gospodarnosti : zmanjšanje stroškov, nastalih zaradi razvoja proizvoda, stroškov proizvodnje in obratovalnih stroškov z inovativnim in nultim vzdrževanjem, popravilom in obnovo zračnega plovila, povečano uporaba avtomatizacije in simulacije.

–  Zaščita plovil in potnikov : povečanje varstvenih ukrepov za potnike, osebje, plovila in sistem zračnega prometa, kot je na primer izboljšane metode za ugotavljanje podatkov in identifikacije, zaščita letala pred napadom, samopomoč in izboljšan varnostni načrt letala.

–  Pionirstvo zračnega prometa prihodnosti : spoprijemanje z dolgoročnimi izzivi aviacije s pomočjo korenitejših, okoljsko učinkovitejših in inovativnih kombinacij tehnologij, dostopnih invalidom , ki bi vodile k večjemu razvoju v zračnem prometu.

–  Spodbujanje raziskav v splošnem letalstvu kot vir zamisli in človeških virov v celotnem sektorju aeronavtike.

–  Trajnostni površinski promet (železniški, cestni in vodni)

–  Okolju prijaznejši površinski promet : zmanjšanje onesnaževanja okolja in zmanjšanje hrupa; razvoj čistih in učinkovitih motorjev, vključno s hibridno tehnologijo in uporabo alternativnih goriv za prometne aplikacije, zlasti vodika in gorivnih celic, ob upoštevanju stroškovne in energetske učinkovitosti ; strategija za izrabljena vozila in plovila.

–  Pospeševanje ciljev programov Marco Polo: specifične raziskave o tehničnih možnostih in prednostih za zdravje in okolje, premik proti okolju prijaznejšim načinom prevoza in celostni izogib prometu.

–  Spodbujanje modalnega razporejanja in razbremenitev prometnih koridorjev : razvoj inovativnih, intermodalnih in interoperabilnih regionalnih in nacionalnih prometnih ter logističnih omrežij, infrastruktur in sistemov v Evropi ter metod za njihovo učinkovito operativno uporabo, skupaj s strategijami, ki zagotavljajo mestnim in podeželskim regijam zagotavljajo povezave do koridorjev in večjih prometnih omrežij ; internalizacija stroškov; izmenjava informacij med vozilom/plovilom in prometno infrastrukturo; razvoj priobalnih infrastruktur; optimizacija infrastrukturne zmožnosti, vključno z dejavnostmi, ki zajemajo interoperabilno in operacijsko optimizacijo lokalnih, regionalnih in nacionalnih in evropskih prometnih omrežij, nadaljnjimi izkušnjami in razvojem v evropskem sistemu za vodenje železniškega prometa .

–  Zagotavljanje trajnostne in dostopne mobilnosti v mestih : inovativne organizacijske sheme, vključno s čistimi in varnimi vozili in načini prevoza z nižjo stopnjo onesnaževanja , vključno s tistimi na osnovi vodika in gorivnih celic, z izboljšanjem dostopnosti za osebe z omejeno sposobnostjo gibanja, z boljšimi in inovativnimi rešitvami za prevozna sredstva in infrastrukturo, da bi bili dostopnejši invalidom, novimi javnimi in/ali kolektivnimi načini prevoza, usmerjenimi v učinkovitost celotne mobilnostne verige (javni/kolektivni prevoz, skupno lastništvo ali skupna raba avtomobilov, hoja in kolesarjenje, in racionalizacijo zasebnega prevoza, komunikacijsko infrastrukturo, integriranim načrtovanjem mest, cestnih del in prometa z vključevanjem modalnega razporejanja tovornega prometa v skladu z okoljskimi vidiki; razpoložljive sheme, uravnoteženje strojne opreme in infrastrukturnih ukrepov z ukrepi obvladovanja mobilnosti; orodja za upravljanje: pametna programska oprema za integrirano oblikovanje kakovosti zraka, hrupa in prometa; izboljšanje mobilnosti med mesti in njihovimi oddaljenimi regijami; ukrepi za upravljanje mobilnosti in spremembe vedenja.

–  Izboljšanje varnosti in zaščite : kot velja za prometni sistem, izboljšanje varnosti v prometu za voznike, potnike, osebje, kolesarje in pešce ter blago (vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom) , pri načrtovanju vozil, plovil in infrastruktur ter v celotnem prometnem sistemu.

–  Krepitev konkurenčnosti : izboljšanje načrtovalnih procesov; razvoj naprednih tehnologij za goriva in vozila; inovativni in gospodarni proizvodni sistemi in infrastrukturna konstrukcija ter vzdrževanje ; dopolnilne arhitekture.

–  Podpora evropskemu sistemu za globalno satelitsko navigacijo (Galileo) in EGNOS : natančna navigacija in natančno določanje časa za uporabo v več sektorjih; učinkovita uporaba satelitske navigacije in podpore drugi generaciji tehnologije, ki se lahko uporablja za racionalizacijo kopenskih in pomorskih prometnih sistemov za povečanje učinkovitosti ter izboljšanje varnosti in zaščite; krepitev zbliževanja med Galileom in drugimi obstoječimi prometnimi sistemi .

9.   Socialno-ekonomske in humanistične vede

Cilj

Globlje, splošno razumevanje zahtevnih in medsebojno povezanih socialno-ekonomskih izzivov, s katerimi se sooča Evropa, na primer demografskimi spremembami in okoljskimi izzivi ter vsemi posledicami in možnostmi, ki jih imajo za rast , zaposlovanje in konkurenco, družbeno kohezijo , medkulturno razumevanje ter povezovanje in trajnost , kakovost življenja in globalno soodvisnost , zlasti za zagotavljanje boljše baze znanja politikam na teh področjih , s posebnim ciljem razviti glavne pogoje za sodobno trajnostno družbo s temeljem na polni zaposlenosti .

Utemeljitev

Evropa ima močno in visoko kakovostno raziskovalno bazo na področju socialno-ekonomskih ter socialno-kulturnih znanosti in humanističnih ved. Raznolikost pristopov v EU na področju gospodarstva, sociale, politike in kulture zagotavlja zelo plodna tla za raziskave na teh področjih na ravni EU. V skupnih raziskavah glede evropskih socialno-ekonomskih vprašanj je na navedenih področjih prisotna visoka stopnja evropske dodane vrednosti. Prvič, imajo zadevna vprašanja in izzivi veliko prednost na ravni EU in jih obravnavajo politike EU. Drugič, primerjalne raziskave v večini držav EU ali v vseh državah EU ponujajo zlasti učinkovito orodje in pomembne učne priložnosti po državah in regijah. Kot tretje imajo raziskave na ravni EU zlasti prednosti v tem, da lahko razvijejo zbirko podatkov iz vse Evrope in uporabijo več perspektiv, ki so potrebne za razumevanje zahtevnejših vprašanj. Končno bo razvoj pristne evropske socialno-ekonomske baze znanja na področju teh ključnih izzivov bistveno prispeval k spodbujanju splošnega razumevanja po celotni Evropski uniji in zlasti med evropskimi državljani.

Dejavnosti, ki jih je treba podpreti, so naštete spodaj, in pričakuje se, da bodo bistveno prispevale k izboljšanju oblikovanja, izvajanja, vplivov in vrednotenj politike na več področjih, kot so gospodarstvo, znanost in tehnologija, sociala, izobraževanje in usposabljanje, kultura, enakost spolov, podjetništvo, mednarodna trgovina, potrošništvo, zunanji odnosi, pravosodje in notranje zadeve ter politika uradne statistike. Poleg tega bodo zagotovljene možnosti za obravnavanje nastalih demografskih in socialno-ekonomskih izzivov ter tudi za začetek raziskav glede novih in nepredvidenih političnih potreb.

Dejavnosti

–  Rast, zaposlovanje in konkurenčnost v družbi znanja : razvijanje in povezovanje raziskav v nacionalni institucionalni kontekst v zvezi z vprašanji, ki zadevajo rast, zaposlovanje in konkurenčnost in obsegajo od inovacij do izobraževanja , vključno z vseživljenjskim učenjem in vlogo znanstvenega in drugega znanja; osrednja vloga znanja in nematerialnih dobrin pri ustvarjanju ekonomskega, socialnega in kulturnega bogastva ter za socialno in okoljsko blaginjo na svetovni ravni; starost in politika o staranju, povezana s potrebnimi spremembami socialnih sistemov in sistemov socialnega skrbstva .

–  Združevanje ekonomskih, socialnih in okoljskih ciljev v evropsko perspektivo : z obravnavo dveh ključnih in tesno povezanih vprašanj neprestanega razvoja evropskih socialno-ekonomskih modelov in ekonomske, družbene in regionalne kohezije v razširjeni EU z interdisciplinarnim pristopom, ob upoštevanju socialnoekonomskega učinka zakonodaje Skupnosti, varstva okolja, trajnostnega razvoja, vključno s trajnostnim urbanističnim načrtovanjem, energetskimi vprašanji ter vlogo mest in regij velemest .

–  Glavni trendi v družbi in njihove posledice : demografska sprememba, vključno s staranjem prebivalstva in migracijami; način življenja, delo, družine, uskladitev dela in družinskega življenja, vprašanja enakosti spolov, zdravje in kakovost življenja, vse večja neenakost ; mestna območja kot zapleteni ekosistemi; konkurenčnost mest; javni in zasebni akterji pri razvoju in načrtovanju mest in mestnih območij; kriminaliteta; položaj in kakovost življenja invalidov, zlasti položaj invalidov s kompleksnimi potrebami po odvisnosti in invalidov, ki živijo v ustanovah v Evropi, ter status shem za samostojno življenje po vsej Evropi; vloga podjetništva v družbi in raznovrstnost prebivalstva, etnična pripadnost, verski pluralizem, kulturne interakcije, vključno s prevajanjem za lažjo kulturno komunikacijo in vprašanja v zvezi z varovanjem temeljnih pravic, boj proti rasizmu in nestrpnosti ter boj proti vsem oblikam diskriminacije; pozitivni vpliv kulturne dediščine na kakovost življenja v mestih in velemestih; urbanistično upravljanje; razvoj inovativnih instrumentov, pristopov in usposabljanja za učinkovitejše sodelovanje med različnimi področji upravljanja ter med javnimi in zasebnimi udeleženci pri razvoju postopkov načrtovanja za mesta in urbana območja; neenakosti kljub gospodarskemu razvoju .

–  Evropa v svetu: razumevanje spreminjanja interakcij, medkulturnih odnosov in soodvisnosti med regijami v svetu, skupaj z medkulturnimi odnosi in soodvisnostjo regij v razvoju, in njihove posledice za zadevne regije, zlasti Evropo, posebej prek zgodovinskih in jezikoslovnih raziskav ; obravnavanje nastajajočih groženj in tveganj brez spodkopavanja človekovih pravic, svobode in dobrobiti ljudi.

–  Državljanstvo v Evropski uniji : obravnava vprašanj v sklopu prihodnjega razvoja EU glede doseganja občutka za demokratično " lastnino" in aktivna ter enaka udeležba narodov Evrope; stalna gradnja civilne družbe v razširjeni Evropi; učinkovito in demokratično vladanje, vključno z gospodarskim vodenjem.

–  Evropska večkulturna dediščina in identiteta: gradnja skupnega razumevanja evropskih kultur v smislu institucij, zgodovine, jezikov, vrednot in praks; preučevanje njihovega zbliževanja in razhajanja ter zato tudi zgodovinskih dejavnikov; raziskovanje, kako lahko evropska kulturna raznolikost in pluralizem podpirata prihodnji razvoj ter nadaljnje povezovanje EU.

–  Socialno-ekonomski in znanstveni indikatorji : njihova raba v politiki in njihovo izvajanje ter spremljanje, izboljšanje obstoječih indikatorjev in razvoj novih za ta namen in za vrednotenje raziskovalnih programov, vključno z indikatorji, ki so osnovani na uradni statistiki.

–  Predvidene dejavnosti glede vprašanj znanosti, tehnologije in z njima povezanimi socialno-ekonomskimi vprašanji, kot so prihodnji demografski trendi, globalizacija znanja, razširjanje znanja in razvoja raziskovalnih sistemov, kot tudi prihodnjega razvoja glavnih raziskovalnih področij in znanstvenih disciplin.

–  Širitev EU: raziskave, ki obravnavajo težave širitve EU, vključno z gospodarskim preoblikovanjem, selitvijo industrije, demografskimi spremembami, migracijami, (ponovnim) pojavom bolezni in njihovim širjenjem, spodbujanjem demokracije, razvojem samouprave, ohranjanjem kulturne dediščine.

–  Mir v EU in svetu: mir kot temeljna vrednota, njegove pozitivne posledice za EU in druge regije sveta, težave zaradi odsotnosti miru (vojna, negotovost) ter odnosi med regijami kot posledica zagotavljanja miru.

–  Raziskave v humanističnih vedah: jeziki – jezikovna struktura in učenje jezika – književnost, zgodovina, umetnostna zgodovina, geografija in geologija, zgodovina področja, filozofija, kulturna dediščina v zvezi z vizualno umetnostjo in obrtjo, arhitektura in mesta.

–  Raziskave mest: za boljše razumevanje tematskih (okoljskih, prometnih, družbenih, gospodarskih itd.) in prostorskih (mestnih, regionalnih) medsebojnih vplivov v mestu ter za razvoj (i) inovativnih mehanizmov načrtovanja za reševanje zadev na celosten in trajnosten način in (ii) inovativnih postopkov upravljanja za povečanje udeležbe državljanov in sodelovanja med javnimi in zasebnimi udeleženci; za boljše razumevanje vlog evropskih mest v svetu (konkurenčnost mest); za podpiranje lokalnih organov pri izboljševanju socialne kohezije in boju proti izključenosti v mestih, kjer se neenakost kljub gospodarskemu razvoju povečuje.

10 .  Varnost

Cilj

Razvijati tehnologije in znanje za gradnjo možnosti, ki so potrebne za zagotavljanje varnosti državljanov pred grožnjami terorizma , naravnih nesreč in kriminala, ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic in zasebnosti ; spodbujati preprečevanje in mirno reševanje sporov ; zagotoviti optimalno in sporazumno uporabo razpoložljivih tehnologij v korist evropski varnosti in spodbujati sodelovanje ponudnikov in uporabnikov pri iskanju varnostnih rešitev , ob tem pa zagotoviti preglednost in odgovornost, med drugim s posvetovanjem z Evropskim parlamentom .

Utemeljitev

Varnost v Evropi je predpogoj za blaginjo in svobodo. Strategija varnosti EU " Varna Evropa v boljšem svetu" , kot jo je sprejel Evropski svet, obravnava potrebo po izčrpni varnostni strategiji, ki zajema tako civilne kot obrambno-varnostne ukrepe.

Raziskave, povezane z varnostjo, so pomemben steber pri podpori skupne zunanje in varnostne politike in so prav tako pomembne za zagotavljanje visoke ravni varnosti na področju pravosodja, svobode in varnosti(22) po celotnem prostoru EU, kot to podpira haaški program. Raziskave bodo prav tako prispevale k razvoju tehnologij in možnosti v podporo drugim politikam EU na področjih, kot so promet, civilna zaščita, energetika, okoljein zdravje .

Obstoječe raziskovalne dejavnosti v zvezi z varnostjo v Evropi so ogrožene zaradi razdrobljenih prizadevanj, pomanjkanja kritične mase, kar zadeva obseg in področje delovanja , ter pomanjkanja stikov in interoperabilnosti. Evropa mora izboljšati skladnost svojih prizadevanj z razvojem učinkovitih institucionalnih sporazumov in s spodbujanjem raznih nacionalnih in mednarodnih akterjev, da bodo sodelovali in se usklajevali, tako da ne bo prihajalo do podvajanj, posvetili pa se bodo tudi iskanju sinergij, kjer koli bo mogoče. Raziskave varnosti na ravni Skupnosti se bodo osredotočile na dejavnosti, ki bodo zagotovile jasno dodano vrednost na nacionalni ravni. Zaradi tega bodo raziskave s področja varnosti na ravni Skupnosti okrepile konkurenco evropske industrije na področju varnosti. Raziskave na področju varnosti bi morale poudariti zmogljivosti Unije v zvezi z nadzorovanjem, širjenjem informacij in znanja o grožnjah in dogodkih ter sisteme za boljše ocene in nadzor razmer prek boljše uporabe skupnih sistemov IKT v različnih dejavnostih. Raziskave bi morale biti organizirane tako, da prispevajo k skupnemu obrambnemu trgu v Evropi.

Priporočila visoke skupine na področju raziskav varnosti iz marca 2004 in ugotovitve Evropskega svetovalnega sveta za raziskave varnosti so bile upoštevane pri oblikovanju pravil za udeležbo. Treba je uveljaviti posebne zahteve v zvezi s tajnostjo, vendar dostopa do izsledkov raziskav po nepotrebnem ni treba omejiti. Poleg tega so bila določena področja, ki dopuščajo zdajšnjo preglednost ugotovitev raziskav.

Zaradi strukturirane narave trga je treba določiti posebne zahteve na področju raziskav varnosti za finančno sodelovanje iz Sedmega okvirnega programa za raziskave. Pripravljalni ukrep Komisije za raziskave varnosti bi moral zagotoviti navodila v zvezi s tem.

Spodaj navedene dejavnosti bodo dopolnjevale in povezovale tehnološko in sistemsko usmerjene raziskave, ki so bistvene za področje varnosti, vendar se izvajajo v okviru drugih tem. Dejavnosti bodo sledile zastavljenim nalogam, razvoju tehnologij in možnosti, kot to zahtevajo specifične varnostne misije. Dejavnosti so po obliki fleksibilne, tako da se lahko prilagajajo še sedaj nepoznanim varnostnim grožnjam in s tem povezanim nastalim potrebam policije, spodbujajo medsebojno bogatenje in uporabo obstoječih tehnologij za sektor civilne varnosti, evropske raziskave s področja varnosti bodo prav tako spodbudile razvoj večnamenskih tehnologij z namenom povečati obseg njihovih aplikacij.

Opredelitev MSP za sektor raziskovanja varnosti ne obravnava enakovredno cilja za spodbujanje malih podjetij. Pri oblikovanju pravil sodelovanja je treba upoštevati različno strukturo podjetij v tem sektorju v primerjavi z drugimi področji raziskav, s prilagoditvijo postavk za zaposlovanje in prihodke.

Dejavnosti

–  Zaščita pred terorizmom in kriminalom : podajanje tehnoloških rešitev v primeru groženj (npr. CBRN); razumevanje grožnje, odkrivanje, preprečevanje, prepoznavanje, zaščita, nevtralizacija in obvladovanje učinkov terorističnih napadov in kriminala, vključno z razvojem strateških rezerv in strateške zmogljivosti za hitro pripravo zdravstvenih protiukrepov .

–  Varnost infrastruktur in javnih storitev : analiziranje in varovanje obstoječih in prihodnjih javnih in zasebnih kritičnih/omrežnih infrastruktur (npr. v prometu, energetiki, ICT), sistemov in storitev (vključno s finančnimi in administrativnimi storitvami).

–  Varnost meja : osredotočanje na tehnologije in možnosti, ki bi povečale učinkovitost vseh sistemov, opreme, orodij, postopkov ter metod za hitro prepoznavanje , ki so potrebni za izboljšanje varnosti evropskih kopenskih in obalnih meja, vključno glede vprašanj mejne kontrole in nadzorovanja.

–  Vzpostavitev varnosti in zaščite v primeru krize : osredotočanje na tehnologije, ki zagotavljajo pregled in podporo raznim operacijam v primeru izrednih dogodkov (kot so civilna zaščita, humanitarna pomoč, naravne nesreče in reševalne operacije, podpora CFSP), in na vprašanja, kot so medorganizacijsko sodelovanje in komunikacija, razdeljene arhitekture in človeški faktorji.

Zgornja štiri področja bodo podpirale naslednje teme, ki imajo medsektorske značilnosti:

–  Integracija varnostnih sistemov , medsebojno povezovanje in interoperabilnost : obveščevalna dejavnost, zbiranje podatkov in notranja varnost, osredotočanje na tehnologije za krepitev interoperabilnosti sistemov, opreme, storitev in postopkov, vključno z informacijskimi strukturami za odkrivanje in pregon, na zanesljivost, organizacijske vidike, varovanje zaupnosti in integriteto informacij ter sledljivost vseh transakcij in obdelavo informacij. Večja integracija in interoperabilnost sta prednostni nalogi EU, če želi v celoti izkoristiti dosežke na vseh omenjenih področjih.

–  Varnost in družba : raziskave, ki se bodo osredotočile na analize kulturnih, družbenih, političnih in gospodarskih razsežnosti ter posledic terorizma in kriminala, vlogo človeških vrednot, oblikovanje politike, vpliv in vlogo medijev, reševanje sporov, oblikovanje scenarijev in dejavnosti, povezanih s kriminalom, psihologijo terorizma in njegovim družbenim okoljem , dojemanjem varnosti s strani državljanov, etiko, varovanjem zasebnosti in družbenimi predvidevanji. Raziskave se bodo ukvarjale tudi s tehnologijami, ki bolje ščitijo zasebnost in svoboščine, obravnavale bodo nevarnosti in nove grožnje ter upravljanje in presojo vplivov možnih posledic.

–  Koordinacija in oblikovanje raziskav s področja varnosti : koordinacija evropskih in mednarodnih prizadevanj raziskav s področja varnosti ter razvoj sinergij med civilnimi, varnostnimi in obrambnimi raziskavami, izboljšanje pravnih pogojev in spodbujanje optimalne uporabe obstoječih infrastruktur.

11 . Vesolje  

Cilj

V korist državljanov in konkurence evropske vesoljske industrije podpirati evropski vesoljski program, z osredotočenjem na aplikacije, kot je Globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES). To bo prispevalo k razvoju evropske vesoljske politike in dopolnjevalo prizadevanja držav članic in drugih ključnih akterjev, vključno z Evropsko vesoljsko agencijo.

Utemeljitev

EU lahko na tem področju prispeva k boljši opredelitvi skupnih ciljev, ki temeljijo na potrebah uporabnikov in političnih ciljih; h koordinaciji dejavnosti, tako da se izogne podvajanju in čim bolj poveča interoperabilnost; in k opredelitvi standardov. Javni organi in načrtovalci politike predstavljajo pomembne potencialne uporabnike, evropska industrija bo prav tako imela koristi, če bo evropska vesoljska politika dobro opredeljena in se bo izvajala v okviru Evropskega vesoljskega programa, delno pa jo bodo podpirale predlagane raziskave in ukrepi za tehnološki razvoj. Ukrepi na evropski ravni so prav tako potrebni za podporo političnih ciljev EU na primer na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, okolja, zdravja, telekomunikacij, varnosti, prometa ter za zagotovitev, da se Evropo spoštuje kot partnerja v regionalnem in mednarodnem sodelovanju.

V zadnjih 40 letih si je Evropa pridobila odlično usposobljenost na področju tehnologije. Ohranjanje konkurenčne industrije (vključno s proizvajalci, ponudniki storitev in izvajalci) zahteva nove raziskave in tehnologije. Vesoljske aplikacije prinašajo pomembne koristi za državljane zaradi tehnoloških oddeljenih vplivov in so nenadomestljive za visokotehnološko družbo .

Spodaj navedene dejavnosti so usmerjene na: izkoriščanje vesoljske tehnologije (v povezavi s tehnologijo, ki se uporablja na mestu samem, vključno z letalsko tehnologijo) s pomočjo izvajanja aplikacij, zlasti z GMES in njihovimi prispevki za odkrivanje in pregon v politikah EU; tudi na raziskovanje vesolja in infrastrukturo servisiranja v orbiti , kar omogoča možnosti za mednarodno sodelovanje in dramatične tehnološke prodore, kakor tudi stroškovno učinkovite misije ; na izkoriščanje in raziskovanje vesolja s pomočjo ustreznih dejavnosti, ki jamčijo strateško vlogo Evropske unije. Te dejavnosti bodo dopolnjevali drugi ukrepi, ki so vključeni v okvirni program za konkurenčnost in inovacije ter program izobraževanja in usposabljanja. Koristi, ki jih bo imela javna politika od spodaj navedenih dejavnosti, bodo prav tako večje, vključno z dodatno podporo novim potrebam politike, ki se lahko pojavijo, npr. rešitve, ki jih ponujajo vesoljske tehnologije, se lahko uporabijo v pomoč državam v razvoju; orodja in metode za opazovanje vesolja pa lahko podprejo razvoj politik Skupnosti.

Spodaj navedene dejavnosti Skupnosti je treba izvajati z uporabo obstoječih zmogljivosti v Evropi, po možnosti z zunanjim izvajanjem. Treba je preprečiti razpršitev sredstev zaradi oblikovanja novih enot in upravljalnih struktur.

Dejavnosti

–  Vesoljske aplikacije na voljo evropski družbi

–  GMES: razvoj satelitskih nadzornih sistemov in tehnik ter nadzornih sistemov in tehnik na mestu samem , ki so povezane z upravljanjem okolja in varnosti, ter njihova integracija elemente na zemlji, na krovu plovil ali letal; podpora integraciji, usklajevanju, uporabi in dostavi podatkov (satelitskih in na mestu samem, skupaj s tistimi z zemlje, s plovil in letal) in storitev GMES .

–  Inovativne satelitske komunikacijske storitve, nevidno vgrajene v globalna elektronska komunikacijska omrežja, za državljane in podjetja v sektorjih za aplikacije, ki zajemajo civilno zaščito, e-vlado, telemedicino, tele-izobraževanje in splošne uporabnike.

–  Razvoj tehnologij za zmanjšanje ranljivosti vesoljskih storitev in za prispevanje k nadzorovanju vesolja.

–  Razvoj vesoljskih sistemov za preprečevanje in obvladovanje tveganja ter vse vrste izrednih dogodkov, spodbujanje zbliževanja z nevesoljskimi sistemi.

–  Raziskovanje vesolja

–  Čim večje povečevanje znanstvene dodane vrednosti s sinergijo med pobudami Evropske vesoljske agencije in vesoljskih agencij držav članic na področju raziskovanja vesolja; olajšanje dostopa do znanstvenih podatkov.

–  Usklajevanje prizadevanj za razvoj vesoljskih teleskopov in detektorjev ter za analizo podatkov v vesoljskih znanostih.

–  RTR za krepitev vesoljskih ustanov

–  Vesoljska prometna tehnologija: raziskave z namenom povečati konkurenčnost sektorja za promet v vesolju.

–  Vesoljske znanosti, vključno z biomedicino in znanostjo o življenju v vesolju.

II ZAMISLI

Cilj

Ta program bo okrepil dinamičnost , ustvarjalnost in odličnost evropskih raziskav na novih področjih znanja. Program se bo izvajal s podporo raziskavam na vseh področjih, ki jih sprožijo raziskovalci in izvajajo posamezne skupine, ki si konkurirajo na evropski ravni. Projekti se bodo financirali na podlagi predloženih predlogov raziskovalcev iz zasebnega in javnega sektorja glede tem po njihovi izbiri in bodo ocenjeni na podlagi merila odličnosti, ki ga bo prisodila skupina strokovnjakov. V vseh primerih se rezultati raziskav sporočijo in razširijo.

Utemeljitev

" Pionirske" raziskave, ki jih sprožijo raziskovalci, so ključnega pomena za blaginjo in družbeni napredek, saj odpirajo nove priložnosti za znanstveni in tehnološki napredek in so uporabne za pridobivanje novega znanja, ki vodi v nove aplikacije in trge.

Kljub mnogim dosežkom in visoki stopnji zmogljivosti na več področjih pa Evropa ne izkorišča vsega potenciala raziskav in virov in nujno potrebuje večje zmogljivosti za pridobivanje znanja in njegov prenos v ekonomsko vrednost in rast .

Konkurenčna evropska finančna struktura za pionirske raziskave, ki jih izvajajo posamezne skupine, je ključna sestavina Evropskega raziskovalnega prostora, ki dopolnjuje druge dejavnosti EU in posameznih držav. Pomagala b o okrepiti dinamičnost in narediti Evropo zanimivo za najboljše raziskovalce, tako iz evropskih kot tretjih držav, ter za industrijske naložbe.

Dejavnosti

Ta ukrep bo ustrezal najbolj obetavnim in produktivnim področjem raziskav in najboljšim priložnostim za znanstveni in tehnološki napredek v okviru posameznih disciplin in interdisciplinarno , vključno z inženirskimi in družbenimi ter humanističnimi vedami. Izvajal se bo neodvisno od tematskih usmeritev drugih delov okvirnega programa, posebna pozornost se bo posvečala raziskovalcem na začetku poklicne poti in novim ter že ustaljenim skupinam.

Dejavnosti EU v pionirskih raziskavah bo izvajal Evropski raziskovalni svet (ERC) , prvotno ustanovljen kot izvajalska agencija, ki bo postal neodvisna struktura, ustanovljena po postopku, določenim v členu 251 Pogodbe . Sestavljen bo iz znanstvenega sveta in upravnega odbora. V podporo znanstvenem svetu bo začasno znanstveno osebje, ki ga bodo izbrali člani znanstvenega sveta. ERC bo upravljalo v ta namen zaposleno osebje ali osebje, napoteno iz institucij EU, vključevalo pa bo samo resnične upravne potrebe za zagotavljanje stabilnosti in stalnosti, potrebnih za učinkovito upravo.

Znanstveni svet bodo sestavljali predstavniki evropske znanstvene skupnosti na najvišji ravni, ki bodo delovali v svojem imenu, neodvisno od političnih ali drugih interesov. Člane bo iz znanstvene skupnosti izbral znanstveni svet, ki bo zagotovil raznolikost področij znanstvenih raziskav ter pri tem upošteval splošna merila, ki jih je določil evropski zakonodajalec po postopku, določenim v členu 251 Pogodbe. Člani znanstvenega sveta so izbrani za obdobje štirih let, ki se lahko enkrat podaljša za največ dodatna tri leta po sistemu kroženja, ki bo zagotovil neprekinjenost dela znanstvenega sveta. Znanstveni svet bo med drugim v celoti odgovoren za odločitve o vrstah raziskav, ki se bodo financirale, in z znanstvenega vidika deloval kot porok za kakovost dejavnosti ter sprejetje kodeksa ravnanja o preprečevanju navzkrižja interesov . Naloge bodo zlasti razvoj letnega delovnega programa, uvedba postopka strokovnega ocenjevanja, spremljanje in obvladovanje kakovosti izvajanja programov z znanstvenega vidika.

Izvršilna struktura bo odgovorna za vse vidike izvajanja in izvrševanja programa, kot je določeno v letnem delovnem programu. Zlasti bo v skladu z načeli, ki jih bo sprejel znanstveni svet, izvajala postopek izbire in strokovnega ocenjevanja ter zagotavljala finančno in znanstveno upravljanje donacij. Administrativni stroški in stroški za osebje ERC (znanstveni svet in izvršilna struktura) lahko znašajo največ 3 % letnega proračuna za ERC.

Znanstveni svet in upravni odbor bosta letno poročala Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju in vodenju dejavnosti , da se ocenijo dosežki in prilagodijo ter izboljšajo postopki.

V prvotnem prehodnem obdobju Komisija zagotovi, da je izvajanje ERC v skladu z načeli znanstvene odličnosti, samostojnosti , učinkovitosti in preglednosti ter da natančno upošteva strategijo in metodologijo izvajanja, ki jo je določil znanstveni svet. Hkrati Komisija po postopku, določenim v členu 251 Pogodbe sprejme vse potrebne pobude za uveljavljanje Evropskega raziskovalnega sveta kot pravno neodvisne strukture. Izvajanje in vodenje ERC se redno pregleduje in ocenjuje, da bi na podlagi izkušenj ocenili dosežke ter prilagodili in izboljšali postopke. Do leta 2008 se izvede neodvisen pregled struktur in mehanizmov ERC po merilih znanstvene odličnosti, samostojnosti, učinkovitosti in preglednosti ter s polnim sodelovanjem znanstvenega sveta. Po ocenjevanju se strukture in mehanizmi ERC lahko spremenijo. Komisija zagotovi, da se opravi potrebno pripravljalno delo za prehod na vsako zahtevano spremenjeno strukturo.

ERC lahko izvaja lastne strateške študije za pripravo in podporo svojih operativnih dejavnosti. Zlasti bo pooblaščen za posvetovanje z evropskimi, medvladnimi in nacionalnimi pobudami, da bi se izognili vsakemu dvojnemu financiranju raziskav na evropski in nacionalni ravni.

III ČLOVEŠKI VIRI

Cilj

Količinska in kakovostna krepitev človeškega potenciala v raziskavah in tehnologiji v Evropi s spodbujanjem ljudi, da se lotijo poklica raziskovalca, spodbujanjem evropskih raziskovalcev, da ostanejo v Evropi, in privabljanjem raziskovalcev s celega sveta v Evropo ter z ustvarjanjem Evrope, ki bo privlačnejša za najboljše raziskovalce. To bo mogoče doseči z uporabo istega niza instrumentov kot v šestem okvirnem programu, po potrebi z manjšimi prilagoditvami, s postavitvijo skladnega niza aktivnosti " Marie Curie " na pravo mesto in s posebnim poudarkom na evropski dodani vrednosti, ki jo ustvarjajo s strukturiranim učinkom na evropski raziskovalni prostor. Te aktivnosti bodo namenjene raziskovalcem na vseh stopnjah njihove poklicne poti, od začetnih usposabljanj , posebej namenjenih mladim, do vseživljenjskega učenja in poklicnega razvoja v javnem in zasebnem sektorju. Prizadeva naj si tudi, da se znaten del sredstev nameni ukrepom za povečanje udeležbe raziskovalk, saj je njihovo število na teh področjih še vedno manjše od moških .

Utemeljitev

Z znanjem bogati in visoko usposobljeni raziskovalci so potreben pogoj za napredek v znanosti in podporo inovacijam, prav tako pa so pomemben dejavnik za privabljanje in ohranjanje naložb v raziskave s strani javnih in zasebnih teles. Ob upoštevanju rastoče konkurence na svetovni ravni sta razvoj odprtega evropskega trga dela za raziskovalce brez kakršnekoli diskriminacije in raznolikost znanj in spretnosti ter poklicnih poti raziskovalcev bistvena za podporo koristnemu kroženju raziskovalcev in njihovega znanja v Evropi in tudi v svetu.

Ukrepi, predvideni v Sedmem okvirnem programu, bodo vključevali posebne ukrepe za spodbujanje raziskovalcev na začetku poklicne poti in podporo na začetku znanstvene kariere, pa tudi ukrepe za zmanjšanje "bega možganov", kot so na primer štipendije za pomoč pri vračanju in ponovnem vključevanju raziskovalcev.

Nadnacionalna in medsektorska mobilnost, vključno s spodbujanjem industrijske udeležbe in odpiranjem raziskovalnih poklicnih poti ter akademskih položajev v evropskem merilu, je ključna sestavina Evropskega raziskovalnega prostora in nepogrešljiva za povečanje evropske zmogljivosti in uspešnosti v raziskavah. Program "Človeški viri" bo natančno usklajen s programi usposabljanja in izobraževanja, pa tudi z drugimi deli Sedmega okvirnega programa. Druga ključna sestavina je zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev, in sicer z omogočanjem neodvisnega raziskovanja, usklajevanjem plač z najboljšimi mednarodnimi standardi ali s prizadevanjem, da so raziskovalci vključeni v sistem socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Povečanje mobilnosti raziskovalcev in povečanje sredstev institucij, ki privabljajo raziskovalce iz drugih držav članic, bo spodbudila centre odličnosti in to odličnost razširila po EU.

Mobilnost raziskovalcev velja za vse sektorje znanstvenega in tehnološkega razvoja iz Sedmega okvirnega programa, ki upoštevajo tudi prihodnji znanstveni razvoj.

Glede na to, da je v znanstvenih poklicih v mnogih evropskih državah majhen delež žensk, boprogram "Človeški viri" zagotovil ukrepe za odpravljanje anahronističnega neravnovesja med spoloma.

EU in države članice bi morale na evropski, nacionalni in regionalni ravni sprejeti ukrepe za uvedbo storitev, ki bodo omogočili usklajevanje dela in družinskega življenja. Ta socialna politika bo imela tudi znaten učinek na znanstveno in tehnološko politiko.

Za doseganje cilja 8 raziskovalcev na vsakih 1 000 delojemalcev bodo ukrepi obravnavali študijske strukture in izobraževalne metode za večanje zanimanja mladih za znanstveno kariero.

Aktivnosti Marie Curie so splošno obravnavane kot najboljši del prejšnjih okvirnih programov in so zelo uspešne. Vendar je imel prevelik vpis nasprotni učinek za udeležbo pri programu Marie Curie, kar vpliva na raziskovalno in zlasti na poslovno skupnost. Bistveno povečanje proračuna za Sedmi okvirni program je popolnoma upravičeno.

Dejavnosti

–  Začetno usposabljanje raziskovalcev za jasnejše poklicne perspektive tako v javnem kot zasebnem sektorju, vključno s širjenjem njihovih znanstvenih in splošnih znanj in spretnosti, vključno s tistimi, povezanimi s prenosom tehnologije in podjetništva, ter privabljanjem raziskovalcev na začetku poklicne poti v raziskovalne poklice.

To se bo izvajalo v okviru raziskovalno-izobraževalnih mrež Marie Curie z glavnim ciljem premagati razdrobljenost in okrepiti evropsko raven začetnega usposabljanja in razvoja poklicne poti raziskovalcev. Mreže tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (twinning) bodo ob predvidenem vključevanju nekaj partnerjev uvedene na podlagi programa Erasmus . Večja komunikacija in povezave med programom "Človeški viri" in programom "Zmogljivosti" bodo spodbudile mobilnost raziskovalcev. Člani mednarodnih mrež bodo izkoristili svoje zmožnosti dopolnjevanja v okviru integriranih programov usposabljanja. Podpora bo zajemala zaposlovanje raziskovalcev na začetku poklicne poti, organizacijo usposabljanj, ki bodo dostopna tudi raziskovalcem zunaj mrež , ter ustanavljanje visokih položajev na univerzah in/ali v industriji z namenom prenosa in spremljanja znanja, hkrati pa bo prevzela ključne značilnosti gostiteljskih štipendij Marie Curie za industrijo iz petega okvirnega programa . Zagotovljene bodo donacije za ponovno vključitev raziskovalcev na začetku poklicne poti po začetnem obdobju usposabljanja. Poleg tega se bo uvedel stalen mehanizem za horizontalno usklajevanje med programom "Človeški viri" in programom visokošolskega izobraževanja "Erasmus".

–  Vseživljenjsko učenje in razvoj poklicne poti za podporo razvoju poklicne poti raziskovalcev . Z namenom dopolnjevanja ali pridobivanja novih znanj in spretnosti ter sposobnosti ali z namenom povečanja med/večdisciplinarne in/ali medsektorske mobilnosti je predvidena podpora najboljšim študentom doktorskega študija, ki bi se lahko pridružili uveljavljenim raziskovalnim skupinam za doktorsko delo, za kar bo potrebno vzajemno priznavanje kakovosti takšnega usposabljanja in vzajemno priznavanje diplom ter drugih spričeval, izdanih za zadevne programe. Predvidena je tudi podpora raziskovalcem s posebnimi potrebami za dodatne/dopolnilne sposobnosti ter znanja in spretnosti, raziskovalcem, ki začenjajo poklicno pot po premoru, denimo porodniškem ali starševskem dopustu, in (ponovni) vključitvi raziskovalcev v trajnejše oblike zaposlitev na področju raziskav v Evropi, vključno v njihovi matični državi, po obdobju izkušenj na mednarodni ravni. Ta ukrep se bo izvajal s pomočjo individualnih štipendij, ki se bodo dodeljevale neposredno na ravni Skupnosti. Komisija bo prek pilotskega programa preučila možnost sofinanciranja regionalnih, nacionalnih in mednarodnih programov, ki morajo biti v skladu z merili evropske dodane vrednosti, preglednosti in odprtosti .

–  Vzpostavitev samostojne in neodvisne evropske mreže univerz pod okriljem ERC.

–  Povezave in partnerstva med podjetji in univerzami : podpora programom, ki zahtevajo dolgoročno sodelovanje med podjetji in univerzami, zlasti z MSP in tradicionalnimi predelovalnimi industrijami , cilj je večje širjenje znanja v okviru skupnih raziskovalnih partnerstev, z zaposlovanjem izkušenih raziskovalcev, ki imajo izkušnje v partnerstvu med podjetji in univerzami, in raziskovalcev na začetku poklicne poti v okviru partnerstva, začasna izmenjava osebja med obema sektorjema in organizacija strokovnih dogodkov, hkrati pa prevzemanje ključnih značilnosti gostiteljskih štipendij za industrijo iz Petega okvirnega programa za takšno zaposlovanje in začasne izmenjave . Poleg tega je treba raziskovalcem olajšati prehajanje iz javnih v zasebne raziskovalne ustanove in obratno.

–  Mednarodna razsežnost . Izboljšati kakovost evropskih raziskav s privabljanjem nadarjenih raziskovalcev zunaj Evrope in razvijanje za obe strani koristnega sodelovanja z raziskovalci zunaj Evrope. To bodo reševale " izhodne" mednarodne štipendije (s pogojem o obveznem povratku); mednarodne " vhodne" štipendije; partnerstva za podporo izmenjavi raziskovalcev. Splošne pobude za združevanje evropskih organizacij in organizacij iz sosednjih držav EU in držav, s katerimi je EU podpisala sporazum o znanosti in tehnologiji. Dejavnost bo vključevala ukrepe za preprečitev " bega možganov" iz držav v razvoju in nastajajočih gospodarstev ter ukrepe za oblikovanje omrežij evropskih raziskovalcev, ki delajo v tujini. Ti ukrepi se bodo izvajali skladno z mednarodnimi dejavnostmi v sklopu programov " Sodelovanje" in " Zmogljivosti" .

–  Posebni ukrepi za podporo oblikovanju resničnega evropskega trga dela za raziskovalce z odstranjevanjem ovir, ki preprečujejo mobilnost, in z izboljšanjem možnosti glede poklicne poti, ki jo imajo evropski raziskovalci, vključno s spodbujevalnimi ukrepi za javne ustanove, ki spodbujajo mobilnost, kakovost in profil svojih raziskovalcev . Poleg tega pa bodo zagotovljena sredstva za boljše ozaveščanje javnosti glede aktivnosti Marie Curie in njihovih ciljev.

Da se dodatno olajša mobilnost raziskovalcev in njihova medregionalna mobilnost (tudi v isti državi), je treba aktivnosti, ki se financirajo iz strukturnih skladov in drugih instrumentov, uskladiti z aktivnostmi, ki se izvajajo na podlagi Sedmega okvirnega programa.

IV ZMOGLJIVOSTI

RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE

Cilj

Najbolj učinkovita izraba in razvoj najboljših raziskovalnih infrastruktur, ki obstajajo v Evropi, in pomoč pri oblikovanju novih raziskovalnih infrastruktur vseevropskega interesa na vseh področjih znanosti in tehnologije, ki jih evropska znanstvena skupnost potrebuje za obstoj na čelu napredka v raziskavah, ter zagotavljanje pomoči industriji, da okrepi bazo znanja ter svoje znanje in izkušnje s področja tehnologije.

Utemeljitev

Raziskovalne infrastrukture igrajo vse večjo vlogo pri napredku znanja in njegovem izkoriščanju. V središču raziskav so npr. viri sevanj, podatkovne zbirke v genomiki in družbeni znanosti, observatoriji za okoljske in vesoljske znanosti, sistemi upodabljanja ali bele sobe za študijo in razvoj novih materialov ali nanoelektronike. Te raziskave so drage, za razvoj zahtevajo veliko strokovnega znanja, uporabljati ter izkoriščati bi jih moralo čim večje število znanstvenikov in industrijskih uporabnikov evropskega merila.

Razvoj evropskega pristopa lahko ob upoštevanju raziskovalnih infrastruktur, vključno z računalniškimi in komunikacijskimi e -infrastrukturami, ter izvajanjem dejavnosti na tem področju na ravni Unije, bistveno prispeva k razcvetu potenciala evropskih raziskav in njihovega izkoriščanja ter prispeva k razvoju evropskega raziskovalnega prostora .

EU lahko ima in bi tudi morala imeti spodbujevalno in vplivno vlogo pri tem, da bi zagotavljala širši in učinkovitejši dostop do obstoječih infrastruktur in njihovo uporabo v raznih državah članicah, in sicer s spodbujanjem razvoja teh infrastruktur na koordiniran način in s spodbujanjem nastajanja novih raziskovalnih infrastruktur, ki so srednje- in dolgoročno v vseevropskem interesu.

Dejavnosti

Dejavnosti s tega področja se bodo izvajale na celotnem področju znanosti in tehnologije. Izvajale se bodo v tesnem sodelovanju z dejavnostmi, ki se bodo odvijale na tematskih področjih, s ciljem, da bodo vsi ukrepi, sprejeti na evropski ravni v okviru EU, ustrezali potrebam raziskovalnih infrastruktur na njihovem območju, vključno z mednarodnim sodelovanjem.

Uporaba sistema "potrdil o znanju" za MSP, financiranega na ravni držav članic, se lahko izkaže za uporabnI instrument širjenja znanja. Znanje ter strokovno znanje in izkušnje, ki se lahko neposredno preoblikujejo v inovativne tržne proizvode, se lahko brezplačno ponudijo MSP prek nacionalnega ali regionalnega sistema "potrdil o znanju" za MSP, s čimer se izboljša njihova inovacijska zmogljivost. "Potrdila o znanju" lahko izkoristijo financiranje EU v okviru Sedmega okvirnega programa in strukturnih skladov (na podlagi cilja "regionalna konkurenčnost in zaposlovanje").

Dejavnosti bodo naslednje:

–  Podpora že obstoječim raziskovalnim infrastrukturam

–   nadnacionalni dostop zagotavlja, da imajo evropski raziskovalci, skupaj z raziskovalci iz industrijskih panog ter MSP pri izvedbi raziskave lahko dostop do najboljših raziskovalnih infrastruktur, ne glede na lokacijo infrastrukture;

–   povezovalne dejavnosti omogočajo v evropskem merilu boljšo strukturo načina delovanja raziskovalnih infrastruktur na določenem področju, kot so klinične raziskovalne infrastrukture/omrežja za pediatrične bolezni, in spodbujajo njihovo skladno uporabo in razvoj;

–   raziskovalna e-infrastruktura želi spodbujati nadaljnji razvoj, usmeritve in globalno povezljivost komunikacijskih infrastruktur visokih zmogljivosti in mrežnih infrastruktur ter krepitev zmogljivih evropskih računalniških možnosti kot tudi obenem spodbujati uporabniške skupnosti, njihov večji pomen v svetu ter večjo stopnjo zaupanja, pri čemer je treba graditi na dosežkih infrastruktur GEANT in Grid in na podlagi odprtih standardov za interoperabilnost .

–  Podpora novim raziskovalnim infrastrukturam

–   izgradnja novih infrastruktur in poglavitnih posodobitev že obstoječih želi spodbujati oblikovanje novih raziskovalnih infrastruktur, na primer spodbujanja znanosti, tehnologije in kulturne dediščine, ki temeljijo na delu, ki ga je med drugimi opravila ESFRI(23) , ne da bi to kakor koli veljalo kot pogoj za plačilo subvencij , in o katerih se bo odločalo na podlagi člena 171 Pogodbe ali na podlagi odločitev o posebnih programih v skladu s členom 166 Pogodbe;

–   razvoj strežnika znanstvenih metod, ki bo bistveno pripomogel k povečanju raziskovalne učinkovitosti, z omogočanjem dostopa do določenih izsledkov raziskav pod primerljivimi pogoji;

–   načrtovalne študije s pristopom do razpisov za zbiranje predlogov od spodaj navzgor, za spodbujanje oblikovanja novih raziskovalnih infrastruktur s pomočjo financiranja štipendij in študij izvedljivosti za nove infrastrukture;

–  "Centri za odprto inovativnost", ki omogočajo izvajanje večjih industrijskih projektov raziskav in razvoja na enem mestu, s konzorcijskimi partnerji, ki svoje osebje začasno premeščajo in/ali zagotavljajo odprt dostop do raziskovalnih infrastruktur in storitev na podlagi souporabe naprav.

Kar zadeva izgradnjo novih infrastruktur, je treba upoštevati možnosti za znanstveno odličnost tako v konvergenčnih kakor tudi v najbolj oddaljenih regijah. Zagotovljeno bo učinkovito usklajevanje finančnih instrumentov Skupnosti, zlasti okvirnih programov in strukturnih skladov.

RAZISKAVE V KORIST MSP

Cilji

Krepitev inovacijskih zmogljivosti evropskih MSP in njihovega prispevka k razvoju novih proizvodov in trgov, ki temeljijo na novih tehnologijah, s pomočjo zunanjega izvajanja raziskav, s povečanjem raziskovalnih prizadevanj , pridobivanjem boljšega dostopa do predfinanciranja , širjenjem njihovih omrežij, boljšim izkoriščanjem rezultatov raziskav in pridobivanjem tehnološkega znanja in izkušenj ; zapolnjevanje vrzeli med raziskavami in inovacijami .

Utemeljitev

MSP so jedro evropske industrije. Morala bi biti ključna sestavina inovacijskega sistema in imeti mesto v verigi prenosa znanja v nove proizvode, postopke in storitve. Evropska MSP se soočajo z vse večjo konkurenco na notranjem trgu in tudi v svetu, zato morajo izboljšati znanje in intenzivnost raziskav, razviti projekte, ki raziskavam olajšajo dostop do trga, razširiti poslovne dejavnosti na večje trge in internacionalizirati svoje mreže znanja. Mnogi ukrepi držav članic, ki se nanašajo na MSP, ne spodbujajo in podpirajo nadnacionalega sodelovanja v raziskavah in prenosa tehnologije. Ukrepi na ravni EU so potrebni za dopolnitev in pospešitev vpliva ukrepov, ki so bili sprejeti na nacionalni ali regionalni ravni. Poleg spodaj navedenih ukrepov se bo spodbujala in olajšala udeležba MSP, potrebe MSP se bodo upoštevale v celotnem Sedmem okvirnem programu. Če bo vpisanih preveč posebnih instrumentov MSP, se ponovno pregleda financiranje različnih instrumentov okvirnega programa, da se sredstva dodelijo instrumentom, ki jih potrebujejo. Sinergije med Sedmim okvirnim programom in programom EUREKA je mogoče izkoristiti za podporo partnerstvu med velikimi podjetji ter MSP .

Dejavnosti

Posebni ukrepi za podporo MSP so namenjeni podpori MSP ali njihovim združenjem pri oddajanju raziskav univerzam in raziskovalnim centrom. Večinoma gre za MSP, ki imajo nizko ali srednjo tehnologijo z malo ali brez raziskovalnih zmogljivosti. MSP z večjo tehnološko zmogljivostjo, ki morajo oddati raziskave zunanjim sodelavcem, da ti dopolnijo njihove temeljne raziskovalne zmogljivosti, lahko prav tako sodelujejo, lahko so tudi ponudniki raziskav za druge projektne partnerje . Podpora bo namenjena tudi ustvarjanju izločitev z ustanovitvijo neodvisnega podjetja kot sredstva za trženje rezultatov raziskav. Dejavnosti se bodo izvedle za celotno področje znanosti in tehnologije v skladu s pristopom od spodaj navzgor . Dejavnosti bodo zajemale raziskave in predstavitvene dejavnosti, kar bo rezultate približalo trgu in povezalo ta ukrep z instrumenti, ki jih ponuja Okvirni program za konkurenčnost in inovacije. Finančna sredstva bodo dodeljena prek naslednjih programov:

–  Raziskave v korist MSP : zagotavljajo podporo malim skupinam inovativnih MSP in evropski obrtni industriji za reševanje splošnih ali dodatnih tehnoloških problemov prek Sedmega okvirnega programa in/ali medvladnih shem financiranja, kot sta pobudi JEREMIE in JASPER s strani Komisije, EIB in Evropske banke za obnovo in razvoj .

–  Raziskave v korist združenjem MSP : zagotavljajo podporo združenjem MSP in skupinam MSP za razvoj tehničnih rešitev problemov, ki so skupni večjemu številu MSP v specifičnih industrijskih sektorjih ali delih vrednostne verige.

–  Raziskave za organizacije civilne družbe: zagotavljajo podporo organizacijam civilne družbe ali omrežjem organizacij civilne družbe za naročanje raziskav pri izvajalcih.

Ti trije programi bodo nadomestili kooperativne raziskovalne dejavnosti in kolektivne raziskovalne dejavnosti, ki jih za MSP uvaja šesti okvirni program. Pri tem se upravni in upravljavski predpisi ne bodo spreminjali, razen če bo to potrebno zaradi poenostavitve.

Poleg tega se podpora nameni tudi programom "nacionalnih raziskovalnih štipendij", ki zagotavljajo finančna sredstva MSP ali njihovim združenjem, da pripravijo predloge za Sedmi okvirni program.

Ukrepi za olajšanje udeležbe MSP v okvirnem programu bodo sprejeti, kakor na primer uvedba ali nadaljnji razvoj organov, ki pomagajo MSP pri udeležbi v Sedmem okvirnem programu.

REGIJE ZNANJA

Cilji

Krepitev potenciala raziskav v evropskih regijah, zlasti s spodbujanjem in podpiranjem razvoja regionalnih, v raziskovanje usmerjenih skupin, univerz, raziskovalnih centrov, podjetij in regionalnih organov po vsej Evropi.

Utemeljitev

Regije se vse bolj prepoznavajo kot pomembni akterji na področju raziskav in razvoja v EU. Raziskovalna politika in dejavnosti na regionalni, medregionalni in čezmejni ravni so pogosto odvisne od razvoja skupin, ki so povezane z javnimi in zasebnimi akterji. Pilotni ukrep "Regije znanja" je pokazal na dinamičnost tega pojava in na potrebo, da se podpre in spodbuja razvoj takih struktur.

Dejavnosti na tem področju bodo evropskim regijam omogočile, da okrepijo svoje zmogljivosti za naložbe v RTR in izvedejo raziskovalne dejavnosti in istočasno povečajo potencial za uspešno vključitev svojih izvajalcev v evropske raziskovalne projekte in olajšajo oblikovanje regionalnih centrov in/ali skupin, s čimer se spodbuja regionalni razvoj v Evropi in razvoj evropskega raziskovalnega prostora.

Pozornost je treba posvetiti posebnemu primeru sodelovanja med sosednimi regijami, kakor je določeno v programih Interreg III in v predpisih za ozemeljske cilje. Pobuda regije znanja bo vključeval rešitve za čezmejne probleme in tudi mehanizme za spodbujanje čezmejnega regionalnega sodelovanja v raziskavah ne glede na to, ali so zadevne regije uvrščene pod konvergenčni cilj ali cilj regionalne konkurenčnosti.

Dejavnosti

Nova pobuda Regije znanja bo vključevala in združevala regionalne akterje, ki so vpleteni v raziskave: univerze, raziskovalne centre, industrijo, javne organe (regionalne svete ali regionalne agencije za razvoj). Projekti bodo zajemali dejavnosti, ki podpirajo izvajanje regionalnih inovacijskih strategij, skupne analize razvojnih vsebin regionalnih ali čezmejnih skupin (v skladu z drugimi dejavnostmi regionalnih inovativnih skupin v širšem smislu) in izdelavo niza instrumentov za njihovo obravnavo v posebnih raziskovalnih dejavnostih, vključno z mentorstvom bolj razvitih regij regijam, ki imajo slabše razvite raziskovalne profile, in neposredno podporo nastajajočim regijam znanja . To bo vključevalo ukrepe s ciljem izboljšati raziskovalno omrežje in dostop do virov financiranja raziskav in tudi integracijo raziskovalnih subjektov in institucij v regionalna gospodarstva. Te dejavnosti se bodo izvajale v tesnem sodelovanju z regionalno politiko EU (zlasti glede uporabe Strukturnih skladov) in Okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije ter programom za izobraževanje in usposabljanje.

V okviru posebnih dejavnosti " Regij znanja" se bodo iskale sinergije z regionalno politiko EU ter glavnimi nacionalnimi in regionalnimi programi , zlasti v zvezi s konvergenčnimi in najbolj oddaljenimi regijami. Pri tem se bodo zagotovila dodatna proračunska sredstva iz strukturnih skladov in verjetno skupine EIB za krepitev regionalnih struktur za prenos tehnologije ter zlasti znanstvenih in tehnoloških parkov in kompleksov, inovacijskih con, inkubatorjev in tehnoloških celic.

RAZISKOVALNI POTENCIAL

Cilj

Spodbujanje uresničevanja polnega raziskovalnega potenciala razširjene Unije s sproščanjem in razvijanjem raziskovalnega potenciala v konvergenčnih in najbolj oddaljenih regijah EU (24) in s pomočjo krepitve zmogljivosti njihovih raziskovalcev, da bodo uspešno sodelovali v raziskovalnih aktivnostih na ravni EU.

Utemeljitev

Evropa ne izkorišča svojega raziskovalnega potenciala v celoti, zlasti v manj naprednih regijah, ki so oddaljene od središča evropskih raziskav in industrijskega razvoja. Z namenom pomagati raziskovalcem in institucijam v teh regijah, da prispevajo k splošnim prizadevanjem evropskega raziskovanja in istočasno izkoristijo prednosti znanja in izkušenj, ki obstajajo v drugih regijah Evrope, je ta ukrep usmerjen k oblikovanju pogojev, ki jim bodo omogočali izkoristiti njihov potencial in v celoti pomagali uresničiti zamisli Evropskega raziskovalnega prostora v razširjeni Uniji.

Dejavnosti

Z regionalno politiko EU se bodo iskale močne sinergije. Ukrepi iz tega poglavja bodo prepoznali potrebe in priložnosti za okrepitev raziskovalnih zmogljivosti nastajanja in obstoja centrov odličnosti na konvergenčnih področjih, ki bi lahko bili kriti s sredstvi strukturnih skladov in Kohezijskega sklada.

Sinergije se bodo iskale tudi znotraj Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost, da bi spodbudili regionalno trženje raziskav in razvoja v sodelovanju z industrijo.

ZNANOST V DRUŽBI

Cilj

Ob upoštevanju oblikovanja učinkovite in demokratične evropske družbe znanja je cilj spodbujati harmonično integracijo znanstvenih in tehnoloških prizadevanj in s tem povezanih raziskovalnih politik v evropsko družbeno mrežo. V evropskem merilu je treba spodbujati mnenja in razprave o znanosti in tehnologiji ter njun odnos do družbe in kulture.

Zlasti okoljska politika bo oblikovala skupno točko znanstvenih spoznanj in družbenega razvoja.

Utemeljitev

Vpliv znanosti in tehnologije na naše vsakodnevno življenje postaja vse globlji. Kljub temu da znanost in tehnologija žanjeta sadove družbenih dejavnosti in ju oblikujejo družbeni in kulturni dejavniki, pa vendar ostajata oddaljeni področji, daleč od vsakodnevnih skrbi velikega dela javnosti in nosilcev političnih odločitev in sta še naprej predmet nesporazumov, upanj in strahov. Sporna vprašanja glede nastajajočih tehnologij bi morala obravnavati družba na podlagi razprav, kjer bi razpolagali s točnimi informacijami in bi razprave vodile k pametni izbiri in dobrim odločitvam.

Dejavnosti

Te dejavnosti se bodo izvajale v obliki zlasti raziskovalnih projektov, študij, povezovanja v mrežo in izmenjav, javnih prireditev in pobud, nagrad, pregledov in zbiranja podatkov. V mnogo primerih bodo dejavnosti vključevale mednarodna partnerstva z organizacijami iz tretjih držav.

DEJAVNOSTI MEDNARODNEGA SODELOVANJA

Skupnost potrebuje močno in koherentno mednarodno znanstveno in tehnološko politiko, če želi postati konkurenčna in zavzeti vodilno vlogo na svetovni ravni. Pripravljena bo celotna strategija mednarodnega sodelovanja, ki bo vključevala vse mednarodne ukrepe, ki se na podlagi različnih programov izvajajo v Sedmem okvirnem programu.

Tematsko usmerjeni mednarodni ukrepi sodelovanja se izvajajo v okviru programa " Sodelovanje" . Mednarodni ukrepi na področju človeškega potenciala se izvajajo v okviru programa " Človeški viri" .

V okviru programa " Zmogljivosti" se bodo izvajali ukrepi za podporo izvajanju evropske strategije za mednarodno sodelovanje na področju znanosti in tehnologije. Podpirali se bodo zlasti ukrepi, ki ne bodo usmerjeni na program "Sodelovanje" in program "Človeški viri", in po potrebi se bodo nadomestili s posebnimi ukrepi sodelovanja v skupnem interesu.

Pozornost bo usmerjena na dvoregionalno znanstveno in tehnološko sodelovanje, vključno z opredelitvijo politik znanstvenega in tehnološkega sodelovanja ter s podporo usklajevanju nacionalnih politik na področju mednarodnega znanstvenega in tehnološkega sodelovanja.

Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z Mednarodnim združenjem za pospeševanje sodelovanja z znanstveniki iz novih neodvisnih držav nekdanje Sovjetske zveze (INTAS) v sodelovanju z vzhodnoevropskimi in srednjeazijskimi državami, se bo INTAS ohranil. Njegove dejavnosti bodo financirane iz posebnih programov "Sodelovanje", "Človeški viri" in "Zmogljivosti".

Zagotovljena bo splošna koordinacija mednarodnih ukrepov sodelovanja v raznih programih Sedmega okvirnega programa.

NEJEDRSKE DEJAVNOSTI SKUPNEGA RAZISKOVALNEGA SREDIŠČA

Cilj

Zagotoviti znanstveno in tehnično podporo uporabnikom pri oblikovanju politike EU, priskrbeti podporo izvajanju in spremljanju obstoječih politik in odzivati se na nove politične zahteve.

Utemeljitev

Neodvisnost posebnih zasebnih ali nacionalnih interesov skupnega raziskovalnega središča skupaj s svojim tehničnim strokovnim znanjem omogočata lažjo komunikacijo in doseganje soglasja med interesnimi skupinami (industrijskimi združenji, okoljskimi akcijskimi skupinami, pristojnimi organi držav članic, drugimi raziskovalnimi središči itd.) in načrtovalci politike, zlasti na ravni EU. Skupno raziskovalno središče z znanstveno in tehnološko podporo prispeva k bolj učinkovitemu političnnemu procesu i, ki je transparenten in temelji na trdni znanosti. V tem smislu bo skupno raziskovalno središče zagotavljalo podporo Evropskemu parlamentu ter okrepilo svoj odnos s parlamentarnimi odbori in poslanci. Zahteve za študije in druge zahteve bo Parlament skupnemu raziskovalnemu središču posredoval prek delovne skupine za sodelovanje med EP in skupnim raziskovalnim središčem. Vse raziskave, ki jih izvaja skupno raziskovalno središče, se bodo usklajevale z raziskavami v okviru tematskih prednostnih nalog, da bi se izognili prekrivanju in podvajanju.

Uporabnost in verodostojnost podpore Skupnega raziskovalnega središča politikam EU sta tesno povezana s kakovostjo znanstvenega strokovnega znanja in njegovo integracijo v mednarodno znanstveno skupnost. Skupno raziskovalno središče bo še naprej investiralo v raziskave in povezovanje v omrežje z drugimi središči odličnosti z določenega področja. V vseh pogledih bo sodelovalo v neposrednih ukrepih s poudarkom na skupnih znanstvenih referenčnih sistemih, povezovanju v omrežje, usposabljanju in mobilnosti, raziskovalni infrastrukturi in sodelovanju pri tehnoloških platformah in instrumentih usklajevanja, kjer ima potrebno strokovno znanje, ki lahko ustvari dodano vrednost.

Skupno raziskovalno središče bo v svojih dejavnostih aktivno nadaljevalo s spodbujanjem novih držav članic in držav kandidatk na enaki ravni, kot ga trenutno uživajo EU-15.

Skupno raziskovalno središče bo okrepilo svoj edinstven položaj v evropskem raziskovalnem prostoru v središču evropske znanstvene kulture. S pospeševanjem dostopa evropskih in neevropskih raziskovalcev, zlasti znanstvenikov na začetku poklicne poti, do svojih sredstev in zmogljivosti, bo povečalo sodelovanje z drugimi javnimi in zasebnimi raziskovalnimi organizacijami, dosledno izboljšalo znanstveno kakovost lastnih dejavnosti in bolj znanstveno prispevalo k visokošolskemu izobraževanju in usposabljanju, ki ostajata pomembni prednostni nalogi skupnega raziskovalnega središča.

Dejavnosti

Prednostne dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča se bodo osredotočile na področja, ki so strateško pomembna za Unijo in kjer vložek tvori visoko dodano vrednost. Znanstvena in tehnična podpora politikam EU se bo nadaljevala na temeljnih področjih kot so trajnostni razvoj, podnebne spremembe, prehrana, energetika, promet, kemikalije, alternativne metode preskusov na živalih, raziskovalna politika, informacijske tehnologije, referenčne metode in materiali, biotehnologija, tveganja, nevarnosti in socialno-ekonomski vplivi. Raziskovalna prizadevanja bodo potekala na področjih, ki so ključnega pomena za Unijo:

–  Blaginja v družbi, bogati z znanjem

–  Izvesti in razviti napredne tehnike za ekonometrične modele in analize v okviru določanja in spremljanja politike, kot so spremljanje Lizbonske agende, notranjega trga in raziskovalnih ter izobraževalnih politik.

–  Razviti zanesljive modele za podporo novemu usklajevanju med trajnostnimi cilji in konkurenčnostjo.

–  Razviti postopke ocenjevanja tveganja in upravljanja kot orodja za odločanje, zlasti v zvezi z nalogami Evropskega parlamenta, Komisije, Sveta in agencij.

–  Solidarnost in odgovorno upravljanje virov

–  Postati priznano središče za znanost in tehnologijo za področje trajnostnega kmetijstva z osredotočenjem na kakovost hrane, sledljivost in varnost (vključno z gensko spremenjeno hrano in krmili), urejanje prostora in navzkrižno skladnost ter podpirati izvajanje SKP.

–  Zagotoviti znanstveno in tehnološko podporo skupni ribiški politiki.

–  Izboljšati zagotavljanje skupnih evropskih geo podatkov in prostorskih informacijskih sistemov (podpora sistemu INSPIRE) ter nadaljevati z razvojem novih pristopov h globalnemu nadzorovanju okolja in virov (podpora za GMES).

–  Zagotoviti strokovno znanje in imeti osrednjo vlogo pri raziskovalnih dejavnostih za globalno nadzorovanje okolja in varnosti (GMES) ter razvoju novih aplikacij na tem področju.

–  Podpreti izvajanje akcijskega načrta EU za okolje in zdravje, vključno z zagotavljanjem podpore tekočim dejavnostim za ustanovitev skupnega informacijskega sistema za okolje in zdravje.

–  Spodbujati in izboljšati razvoj in potrjevanje nadomestnih strategij ter zlasti metod, ki ne vključujejo živali, na vseh pomembnih področjih raziskovanja (ocena varnosti, preskušanje cepiva, zdravstvene in biomedicinske raziskave itd.).

-  Varnost in svoboda

–  Skupaj z organi odkrivanja in pregona in s tem povezanimi službami EU razvijati dejavnosti, ki bodo prispevale k svobodi, pravici in varnosti, zlasti na območjih, kjer se bojujejo s terorizmom, organiziranim kriminalom in goljufijami, dejavnosti za zagotavljanje varnosti meja in preprečevanja večjih tveganj.

–  Podpirati odzive Skupnosti na naravne in tehnološke nesreče.

–  Evropa kot svetovni partner

–  Okrepiti podporo zunanji politiki EU na specifičnih področjih kot so zunanji vidiki notranje varnosti, razvojno sodelovanje in človekoljubna pomoč.

PRILOGA II

OKVIRNA PORAZDELITEV MED PROGRAME

Okvirna porazdelitev med programe je naslednja (v milijonih EUR):

* Vključno s podporo Skupnosti Evropski investicijski banki za ustanovitev " Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja" iz Priloge III. Odločbe Sveta o sprejetju posebnih programov bodo ustanovili (a) njihov najvišji prispevek k podpori in (b) modalitete, pod katerimi se bo Komisija odločala o prerazporeditvi prihodkov, ki bodo nastale iz sredstev podpore, in o sredstvih, ki bodo od nje ostala v času trajanja Sedmega okvirnega programa.

PRILOGA III

SHEME FINANCIRANJA

Neposredni ukrepi

Dejavnosti iz Sedmega okvirnega programa se bodo financirale iz več shem financiranja. Te sheme se bodo uporabljale, same ali v kombinaciji z drugimi, za financiranje različnih kategorij ukrepov, ki se bodo izvajali v celem okvirnem programu.

V odločbah o posebnih programih, delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov bodo po potrebi navedeni:

–  · vrsta(-e) shem(-e), uporabljene(-ih) za financiranje različnih kategorij ukrepov;

–  · kategorije udeležencev (kot so raziskovalne organizacije, univerze, industrija, javni organi), ki imajo od shem lahko koristi;

–  · vrste dejavnosti (raziskave, razvoj, predstavitev, usposabljanje, razširjanje, prenos znanja in druge s tem povezane dejavnosti), ki jih lahko financirajo posamezne sheme.

Načeloma je treba odločitev o shemah financiranja prepustiti raziskovalnemu osebju in le na zelo posebnih področjih se lahko v delovnih programih določi, katera shema financiranja se bo uporabila za temo, v zvezi s katero se predložijo predlogi.

Sheme financiranja so naslednje:

(a)  Podpora ukrepom, ki se izvajajo predvsem na podlagi razpisov za zbiranje predlogov:

1.  Sodelovalni projekti

Podpora raziskovalnim projektom, ki jih izvajajo konzorciji z udeleženci iz različnih držav, da bi razvili novo znanje in tehnologije, izdelke ali skupne vire za raziskave. Obseg, področje uporabe in notranja organizacija projektov se lahko razlikujejo od področja do področja in od teme do teme. Projekti lahko vključujejo različne raziskovalne dejavnosti, od majhnih ali srednje velikih do obsežnih integriranih projektov, pri katerih je za dosego določenega cilja treba zbrati znatno količino virov. Projekte je treba usmeriti v manjše projektne konzorcije in MSP. Zato se uvedejo projekti z enostavnimi, kratkimi in hitrimi postopki brez zapletenih finančnih načel in nepotrebnega poročanja.

2.  Mreže odličnosti

Podpora skupnim raziskovalnim programom, ki jih izvaja več raziskovalnih organizacij, ki povezujejo svoje dejavnosti na danem področju, te programe izvajajo raziskovalne skupine v okviru dolgoročnega sodelovanja. Izvajanje teh skupnih programov bo zahtevalo formalno obvezo s strani organizacij, ki sestavljajo del njihovih virov in dejavnosti.

3.  Usklajevalni in podporni ukrepi

Podpora dejavnostim, namenjenim usklajevanju in podpori raziskovalnih dejavnosti in politik (povezovanje v mreže, izmenjave, nadnacionalni dostop do raziskovalnih infrastruktur, študije, konference itd.). Ti ukrepi se lahko izvajajo tudi z drugimi sredstvi razen razpisov za zbiranje predlogov.

4.  Posamezni projekti

Podpora projektom, ki jih izvajajo posamezne raziskovalne skupine. Ta shema se bo večinoma uporabljala za podporo pionirskim raziskovalnim projektom, ki jih sprožijo raziskovalci in se financirajo prek prenosljivih nepovratnih sredstev v okviru Sveta za evropske raziskave.

5.  Podpora usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev

Podpora usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev v vseh programih, projektih in pobudah ter tudi v dejavnostih Marie Curie. Spodbujanje pogojev, ki ženskam olajšajo začetek in nadaljevanje raziskovalne kariere.

6.  Raziskave v korist posebnih skupin (zlasti MSP)

Podpora raziskovalnim projektom, kjer večino raziskovalnega dela v korist posebnih skupin, zlasti MSP ali združenj MSP, opravijo univerze, raziskovalna središča ali druga zakonita telesa. Prizadevanja bodo potekala v smeri aktiviranja dodatnega financiranja iz skupine EIB.

(b)  V podporo ukrepom, ki se izvajajo na podlagi odločb s strani Evropskega parlamenta in Sveta , ki temeljijo na predlogu Komisije, bo Skupnost zagotovila finančno podporo pobudam velikega obsega, financiranih iz več virov:

–  Finančni prispevek Skupnosti za skupno izvajanje dobro določenih nacionalnih raziskovalnih programov na podlagi člena 169 Pogodbe. To skupno izvajanje bo zahtevalo ustanovitev ali obstoj izvršilne strukture. Finančna podpora Skupnosti se bo zagotavljala glede na finančni načrt, ki bo temeljil na formalnih obvezah pristojnih nacionalnih organov.

–  Finančni prispevek Skupnosti k izvajanju skupnih tehnoloških pobud za uresničevanje ciljev, ki se ne morejo uresničiti s finančnimi shemami iz točke 1 zgoraj. Skupne tehnološke pobude bodo aktivirale kombinacijo finančnih sredstev različne narave in iz različnih virov, zasebnih in javnih, evropskih in nacionalnih. To financiranje se lahko izvede v različnih oblikah in se lahko dodeli ali aktivira z raznimi mehanizmi: s podporo iz okvirnega programa, s posojili Evropske investicijske banke ali s podporo rizičnemu kapitalu. Skupne tehnološke pobude se lahko določijo in izvajajo na podlagi člena 171 Pogodbe (to lahko vključuje oblikovanje skupnih podjetij) ali z odločitvami o posebnih programih. Podpora Skupnosti se bo zagotavljala glede na opredelitev splošnega načrta finančnega inženiringa, ki bo temeljil na formalnih obvezah vseh zadevnih strani. Pravila za udeležbo bodo obsegala posebne ukrepe za zagotovitev tega, da se v zvezi z izvajanjem skupnih tehnoloških pobud spodbujata in podpirata dostop in udeležbo MSP in malih raziskovalnih skupin, vključno z njihovo ustrezno vključenostjo v postopek sprejemanja odločitev. Ta vidik skupnih tehnoloških pobud mora biti po njihovi vzpostavitvi sestavni del njihovega rednega vrednotenja.

–  Finančni prispevek Skupnosti za razvoj novih infrastruktur evropskega interesa. O tem prispevku se lahko odloča na podlagi člena 171 Pogodbe ali z odločitvami o posebnih programih. Razvoj novih infrastruktur bo aktiviral kombinacijo finančnih sredstev različne narave in izvora: nacionalno financiranje, okvirni program, strukturne sklade, posojila Evropske investicijske banke in drugo. Podpora Skupnosti se bo zagotavljala glede na opredelitev splošnega finančnega načrta, ki bo temeljil na formalnih obvezah vseh zadevnih strani.

Skupnost bo podpirala dejavnosti za prenos tehnologije in prispevala k premagovanju vrzeli med raziskavami in njihovim trženjem tako, da bo zagotovila finančna sredstva Evropskemu investicijskemu skladu za upravljanje sistema za prenos tehnologije. Glede na pogoje, ki se določijo s posebnimi programi in s Pravili za udeležbo, bo sistem financiral dejavnosti za prenos tehnologije z univerz, iz raziskovalnih središč ali drugih pravnih oseb, ki so dejavne na področju prenosa tehnologije.

Skupnost bo sheme financiranja izvajala v skladu z določbami Pravil za udeležbo , ustreznimi instrumenti državne pomoči, zlasti z okvirom Skupnosti za državno pomoč raziskavam in razvoju, ter tudi v skladu z mednarodnimi predpisi na tem področju. V skladu s tem mednarodnim okvirom bo moralo biti možno prilagajati lestvico in obliko finančne udeležbe za vsak posamezen primer, zlasti če je na voljo financiranje iz drugih javnih virov, vključno z drugimi viri financiranja s strani Skupnosti, kot je EIB .

Skupnost bo poleg neposredne finančne podpore udeležencem izboljšala tudi njihov dostop do posojil EIB v okviru " Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja" in sicer z zagotovitvijo finančne podpore banki. Banka bo podporo Skupnosti poleg svojih lastnih sredstev uporabila za kritje rezervacij in dodelitve kapitala za financiranje posojil. Ob upoštevanju in v skladu s podrobnimi določbami, ki se uvedejo s Pravili za udeležbo, in sklepi Sveta o sprejetju posebnih programov bo ta program omogočal večje posojanje sredstev EIB za ukrepe RTR (kot so skupne tehnološke pobude, veliki projekti – vključno s projekti Eureka – nove raziskovalne infrastrukture in projekti, ki jih vodijo MSP ). Pri razvijanju tega "Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja" za spodbujanje naložb zasebnega sektorja v projekte RTR se je treba posvetovati z akterji regionalnega razvoja.

V primeru udeležencev pri neposrednih ukrepih s sedežem v regijah, ki zaostajajo v razvoju (konvergenčne regije in najbolj oddaljene regije(26) ), bodo zbrana dopolnilna sredstva iz strukturnih skladov, kadar bo to mogoče in ustrezno. Če sodelujejo subjekti iz držav kandidatk, se jim pod podobnimi pogoji lahko dodeli dodaten prispevek iz predpristopnih finančnih instrumentov. Kar zadeva ukrepe za " raziskovalne infrastrukture" , ki so del programa " Zmogljivosti" Sedmega okvirnega programa, se bodo opredelile podrobne uredbe glede financiranja z namenom zagotoviti, da bo obstajala učinkovita komplementarnost med financiranjem raziskav s strani Skupnosti in drugimi nacionalnimi instrumenti in instrumenti EU, zlasti strukturnimi skladi.

Neposredni ukrepi

Skupnost bo opravljala dejavnosti, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče in ki so označene kot neposredne dejavnosti.

(1) UL C 65, 17.3.2006, str. 9. (2) UL C 115, 16.5.2006, str. 20. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2006. (4) UL C 320 E, 15.12.2005, str. 259 . (5) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (6) Kot je že bilo predstavljeno v sporočilih Komisije z dne 10. februarja 2004 (KOM(2004)0101) in 14. julija 2004 (KOM(2004)0487) o finančnih perspektivah 2007–2013. (7) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (8) UL L 312, 23.12.1995, str. 1. (9) UL L 292, 15.11.1996, str. 2. (10) UL L 136, 31.5.1999, str. 1. (11) UL ... (12) To bo vključevalo finančno podporo za administrativne in usklajevalne dejavnosti COST-a. (13) Izraz "biogospodarstvo" zajema vse industrijske in gospodarske sektorje, ki proizvajajo, upravljajo in drugače izkoriščajo biološke vire in povezane storitve, preskrbo ali potrošniške industrije, kot so kmetijstvo, prehrana, ribištvo, gozdarstvo itd. (14) " Znanosti o življenju in biotehnologija – strategija za Evropo" - KOM(2002)0027 . (15) Nadaljnje raziskave v zvezi s trajnostnim gospodarjenjem in ohranjanjem naravnih virov so obravnavane v okviru teme " Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)" . (16) KOM(2000)0769 . (17) Nadaljnje raziskave v zvezi s proizvodnjo in uporabo bioloških virov so obravnavane v okviru teme " Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija" . (18) Vsebina raziskav teh evropskih tehnoloških platform bo obravnavana v okviru različnih dejavnosti. (19) KOM(2001)0370 . (20) Evropska aeronavtična industrija investira 14 % svojega pometa v raziskave, evropska avtomobilska industrija skoraj 5 % in konkurenčne prednosti ladjedelniške industrije EU so odvisne izključno od RTR. (21) ACARE: Svetovalni svet za raziskovanje na področju aeronavtike. Ustanovljen leta 2001, je prvi primer tehnoloških platform; ERRAC: Svetovalni svet za raziskave na področju železnic; ERTRAC: Svetovalni svet za raziskave na področju cestnega prometa; Tehnološka platforma WATERBORNE. (22) Preprečevanje, pripravljenost in odziv na teroristične napade - KOM(2004) 0698, 0700, 0701, 0702; Solidarnost/program CBRN. (23) Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI) se je začel v aprilu 2002. ESFRI združuje predstavnike držav članic EU-25, ki jih imenujeta minister, pristojen za raziskave, in predstavnik Komisije . Države, ki so povezane z okvirnim programom za raziskave, so bile vabljene, da se pridružijo leta 2004. (24) Konvergenčne regije so regije, določene v členu 5 Uredbe Sveta (ES) št. [.../...] z dne [ ...] o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (UL L ...) . Sem spadajo regije s " konvergenčnim" ciljem, regije, upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, in najbolj oddaljene regije. (25) Vključno s skupnimi tehnološkimi pobudami (tudi finančni načrt itd.) in delom usklajevalnih dejavnosti in dejavnosti mednarodnega sodelovanja, ki se financirajo v sklopu tem. (26) Konvergenčne regije so regije, določene v členu 5 Uredbe (ES) št. [.../...] [o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu]. Sem spadajo regije s " konvergenčnim" ciljem, regije, upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, in najbolj oddaljene regije.