(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0119)(1) ,

–   ob upoštevanju člena 7 Pogodbe Euratom, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0112/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0203/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu z drugim odstavkom člena 119 Pogodbe Euratom;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.   poziva k sprožitvi usklajevalnega postopka na podlagi skupne izjave z dne 4. marca 1975, če Svet namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

5.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 13 (13)  Skupno raziskovalno središče mora prispevati k doseganju zgoraj določenih ciljev s pomočjo izvajanja neposrednih ukrepov in zagotavljanja podpore s strani uporabnikov za izvajanje politik EU . (13)  Skupno raziskovalno središče ima odločilno nalogo zagotavljati k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnološko podporo za zasnovo, razvoj, izvajanje in spremljanje politik EU. Skupnemu raziskovalnemu središču se nudi stalna podpora, da lahko deluje kot referenčno središče znanosti in tehnologije za EU, neodvisno od zasebnih in nacionalnih interesov . Sprememba 2 Uvodna izjava 16 (16)  Sprejeti je treba tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij in storiti je treba vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). (16)  Sprejeti je treba tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij in storiti je treba vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25 maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). V vsakem primeru je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se vsa sredstva, povrnjena zaradi goljufij in nepravilnosti, storjenih s kršitvijo zgoraj navedenih uredb, vrnejo v okvirni program in namenijo zlasti za usposabljanje raziskovalnega osebja in znanstvene svetovalne dejavnosti. Sprememba 3 Člen 3, odstavek 1, uvodni del Skupni znesek za izvajanje sedmega okvirnega programa za obdobje 2007 do 2011 znaša 3 092 milijonov EUR. Ta znesek se razdeli na naslednji način (v milijonih EUR): Okvirni skupni znesek za izvajanje sedmega okvirnega programa znaša 2751 milijonov EUR za obdobje petih let od 1. januarja 2007 dalje . Ta znesek se razdeli na naslednji način (v milijonih EUR): Sprememba 4 Člen 3, odstavek 1, razpredelnica (a)  Raziskave fuzijske energije 2159 (a)  Raziskave fuzijske energije 1947 (b)  Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem 394 (b)  Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem 394 (c)  Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča 539 (c)  Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča 517 Sprememba 5 Člen 3, odstavek 1 a (novo) 1a. V okviru zneska, predvidenega za raziskave fuzijske energije, se najmanj 900 milijonov EUR nameni za dejavnosti, navedene v Prilogi I, ki niso del izgradnje raziskovalne infrastrukture ITER. Sprememba 6 Člen 3, odstavek 2 a (novo) 2a. Komisija predhodno obvesti proračunski organ, kadar namerava odstopati od razčlenitve odhodkov, določene v opombah in prilogi k letnemu splošnemu poračunu Evropske unije. Sprememba 7 Člen 5 Vse raziskovalne dejavnosti iz sedmega okvirnega programa se izvajajo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli. Vse raziskovalne dejavnosti iz sedmega okvirnega programa se izvajajo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli, pri čemer se prednostno upoštevajo varnostni vidiki . Sprememba 8 Člen 6, odstavek 2, pododstavek 2 Komisija to oceno skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Komisija to oceno skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropskemu varuhu človekovih pravic . Sprememba 10 Priloga I, podnaslov Raziskave fuzijske energije, podnaslov Utemeljitev, odstavek 2 Fuzija lahko v naslednjih nekaj desetletjih pomembno prispeva k uresničitvi trajnostne in varne oskrbe za EU. Njen uspešen razvoj bi zagotovil energijo, ki je varna, trajnostna in okolju prijazna. Dolgoročni cilj evropskih raziskav na področju fuzije, ki zajemajo vse dejavnosti na področju fuzije v državah članicah in pridruženih tretjih državah, je skupna izgradnja prototipskih reaktorjev za elektrarne, ki izpolnjujejo te zahteve in so gospodarno izvedljive. Ne glede na zdajšnja in prihodnja prizadevanja EU na področju raziskav obnovljive energije lahko fuzija približno v naslednjih petdesetih ali šestdesetih letih po tem, ko bodo fuzijski reaktorji za tržno rabo vpeljani na trg, pomembno prispeva k uresničitvi trajnostne in varne oskrbe z energijo za EU. Zato se bo izvajal "hitri program" za razvoj fuzijske energije, da se čim bolj skrajša čas, potreben za razvoj dejanske fuzijske elektrarne. Njen uspešen razvoj bi zagotovil energijo, ki je varna, trajnostna in okolju prijazna. Dolgoročni cilj evropskih raziskav na področju fuzije, ki zajemajo vse dejavnosti na področju fuzije v državah članicah in pridruženih tretjih državah, je skupna izgradnja prototipskih reaktorjev za elektrarne, ki izpolnjujejo te zahteve in so gospodarno izvedljive, v približno tridesetih do petintridesetih letih . Sprememba 11 Priloga I, podnaslov Raziskave fuzijske energije, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 1 Sem spadajo dejavnosti za skupno izgradnjo reaktorja ITER (kot mednarodne raziskovalne infrastrukture), zlasti za pripravo lokacije, ustanovitev Organizacije ITER in Evropskega skupnega podjetja za ITER, upravljanje in strukturo zaposlenih, splošno administrativno in tehnično pomoč, izgradnjo opreme in naprav ter podporo projektu v času izgradnje. Sem spadajo dejavnosti za skupno izgradnjo reaktorja ITER (kot mednarodne raziskovalne infrastrukture), zlasti za pripravo lokacije, ustanovitev Organizacije ITER in Evropskega skupnega podjetja za ITER, upravljanje in strukturo zaposlenih, splošno administrativno in tehnično pomoč, izgradnjo opreme in naprav ter podporo projektu v času izgradnje. Evropsko skupno podjetje za ITER bo odgovorno za upravljanje in vodenje evropskega prispevka k projektu ITER in bo nosilo obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov o ITER. Preostali del fuzijskega programa, katerega namen je izboljšati znanstveno in tehnološko znanje za hitro realizacijo fuzijske energije, se bo izvajal pod neposredno odgovornostjo Komisije ob pomoči posvetovalnega odbora, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. ... Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih centrov in univerz v okviru dejavnosti iz sedmega okvirnega programa in za razširjanje izidov raziskav (2007–2013) 1 ("pravila o udeležbi"). _______ 1 UL L ... Sprememba 12 Priloga I, podnaslov Raziskave fuzijske energije, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 2 Usmerjen fizikalno-tehnološki program bo izkoristil naprave in vire fuzijskega programa, vključno z reaktorjem JET. Ocenil bo posebne ključne tehnologije reaktorja ITER, povzel projektne odločitve v zvezi z reaktorjem ITER in pripravil obratovanje reaktorja ITER preko poskusnih in teoretičnih dejavnosti. Usmerjen fizikalno-tehnološki program bo izkoristil naprave in vire fuzijskega programa, t.j. reaktor JET in že obstoječe naprave magnetne konfinacije ali tovrstne naprave v gradnji v vseh državah članicah (tokamaki, stelaratorji, RFP). Ocenil bo posebne ključne tehnologije reaktorja ITER, povzel projektne odločitve v zvezi z reaktorjem ITER in pripravil obratovanje reaktorja ITER preko poskusnih in teoretičnih dejavnosti. Sprememba 13 Priloga I, podnaslov Raziskave fuzijske energije, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 4 Dejavnosti bodo vključevale nadaljnji razvoj izboljšanih konceptov za sheme magnetne konfinacije s potencialnimi prednostmi za fuzijske elektrarne (s poudarkom na dokončanju izgradnje stelaratorja W7-X), teorijo in oblikovanje z namenom celovitega razumevanja obnašanja fuzijske plazme in usklajevanje civilnih raziskovalnih dejavnosti držav članic na področju inercialne konfinacije v okviru dejavnosti s stalnim stikom . Dejavnosti bodo vključevale nadaljnji razvoj izboljšanih konceptov za sheme magnetne konfinacije s potencialnimi prednostmi za fuzijske elektrarne (s poudarkom na dokončanju izgradnje stelaratorja W7-X), teorijo in oblikovanje z namenom celovitega razumevanja obnašanja fuzijske plazme. Sprememba 14 Priloga I, podnaslov Raziskave fuzijske energije, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 5 Glede na takojšnje in srednjeročne potrebe reaktorja ITER in za nadaljnji razvoj fuzije je treba prevzeti pobude, ki bodo zagotovile, da bodo na voljo primerni človeški viri v smislu števila, obsega spretnosti in znanj ter visoke ravni usposabljanja in izkušenj. Glede na takojšnje in srednjeročne potrebe reaktorja ITER in za nadaljnji razvoj fuzije je treba prevzeti pobude, ki bodo zagotovile, da bodo na voljo primerni človeški viri v smislu števila, obsega spretnosti in znanj ter visoke ravni usposabljanja in izkušenj, vključno z evropskim doktorskim študijem fizike in tehnike fuzije . Sprememba 15 Priloga I, podnaslov Raziskave fuzijske energije, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 6 a (novo) Postopki prenosa tehnologije Z reaktorjem ITER bodo potrebne nove in bolj prilagodljive organizacijske strukture, ki bodo omogočale hiter prenos v reaktorju ustvarjenih postopkov inovacije in tehnološkega napredka v industrijo in s tem spoprijem z izzivi, s čimer bo evropska industrija postala visoko konkurenčna. Sprememba 16 Priloga I, podnaslov Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, podnaslov Dejavnosti, odstavek 2 Vendar pa obstajajo pomembni zadržki, ki vplivajo na nadaljnjo uporabo tega vira energije v EU. Ključni vprašanji sta obratovalna varnost reaktorja in ravnanje z dolgoživimi odpadki, v zvezi z obema potekajo nadaljnja dela na tehnični ravni, poleg tega so obvezni tudi povezani politični in družbeni prispevki. Pri vseh oblikah uporabe sevanja, tako v industriji kot tudi v medicini, prevladuje načelo varovanja ljudi in okolja. Za vsa tematska področja, ki se obravnavajo v tem kontekstu, je značilna velika skrb za zagotovitev visoke ravni varnosti. Podobno na celotnem področju jedrske znanosti in tehnike obstajajo jasno prepoznavne potrebe v zvezi z razpoložljivostjo raziskovalnih infrastruktur ter strokovnega znanja in izkušenj. Poleg tega so posamezna tehnična področja med seboj povezana s ključnimi medsektorskimi temami, kot so jedrski gorivni ciklus, kemija aktinidov, analiza tveganja in ocena varnosti ter celo vprašanja v zvezi z družbo in vodenjem. Vendar pa obstajajo pomembni zadržki, ki vplivajo na nadaljnjo uporabo tega vira energije v EU. Kljub temu so potrebna prizadevanja za okrepitev in izboljšanje obstoječe ravni varnosti ter zagotovitev, da je izboljšanje zaščite pred sevanjem še naprej ena od prednostnih nalog dejavnosti Skupnosti. Ključni vprašanji sta obratovalna varnost reaktorja in ravnanje z dolgoživimi odpadki, v zvezi z obema potekajo nadaljnja dela na tehnični ravni, poleg tega so obvezni tudi povezani politični in družbeni prispevki. Pri vseh oblikah uporabe sevanja, tako v industriji kot tudi v medicini, prevladuje načelo varovanja ljudi in okolja. Za vsa tematska področja, ki se obravnavajo v tem kontekstu, je značilna velika skrb za zagotovitev visoke ravni varnosti. Podobno na celotnem področju jedrske znanosti in tehnike obstajajo jasno prepoznavne potrebe v zvezi z razpoložljivostjo raziskovalnih infrastruktur ter strokovnega znanja in izkušenj. Poleg tega so posamezna tehnična področja med seboj povezana s ključnimi medsektorskimi temami, kot so jedrski gorivni ciklus, kemija aktinidov, analiza tveganja in ocena varnosti ter celo vprašanja v zvezi z družbo in vodenjem. Sprememba 17 Priloga I, podnaslov Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 1 V izvajanje usmerjene raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju odlaganja izrabljenega goriva in dolgoživih radioaktivnih odpadkov v globinska geološka odlagališča ter po potrebi predstavitev tehnologij in varnosti ter podpora razvoju skupnega evropskega pogleda na glavna vprašanja v zvezi z ravnanjem z odpadki in njihovim odstranjevanjem. Raziskave na področju ločevanja in pretvorbe in/ali drugih konceptov, namenjenih zmanjšanju količine in/ali nevarnosti odpadkov, namenjenih za odstranitev. V izvajanje usmerjene raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju odlaganja izrabljenega goriva in dolgoživih radioaktivnih odpadkov v globinska geološka odlagališča ter po potrebi predstavitev tehnologij in varnosti ter podpora razvoju skupnega evropskega pogleda na glavna vprašanja v zvezi z ravnanjem z odpadki in njihovim odstranjevanjem. Posebne dejavnosti, povezane z opredelitvijo in obnašanjem te vrste odpadkov pri podaljšanem začasnem skladiščenju. Raziskave na področju ločevanja in pretvorbe in/ali drugih konceptov, namenjenih zmanjšanju količine in/ali nevarnosti odpadkov, namenjenih za odstranitev. Sprememba 18 Priloga I, podnaslov Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 2 Raziskave v podporo nadaljnjemu varnemu delovanju obstoječih reaktorskih sistemov (vključno z napravami za gorivni ciklus), ob upoštevanju novih izzivov, kot je podaljšanje življenjske dobe in razvoj novih naprednih metodologij za oceno varnosti (tako v zvezi s tehničnim kot človeškim dejavnikom), in raziskave za oceno potenciala in varnostnih vidikov prihodnjih reaktorskih sistemov s kratko- in srednjeročnega vidika ter ob tem vzdrževanje visoke ravni varnosti, ki je bila že dosežena znotraj EU. Raziskave, ki nadalje podpirajo nadaljnje varno delovanje obstoječih reaktorskih sistemov (vključno z napravami za gorivni ciklus) in reaktorjev nove generacije ter zmanjšujejo tveganja zaradi človeških ali organizacijskih napak , ob upoštevanju novih izzivov, kot sta podaljšanje življenjske dobe in razvoj novih naprednih metodologij za oceno varnosti (tako v zvezi s tehničnim kot človeškim dejavnikom), in raziskave za oceno potenciala in varnostnih vidikov prihodnjih reaktorskih sistemov s kratko- in srednjeročnega vidika ter ob tem nadaljnja izboljšava visoke ravni varnosti, ki je bila že dosežena znotraj EU. Zaradi tega se bo posebna pozornost namenila zlasti raziskovanju in izvajanju metodologij, s katerimi se lahko preprečijo človeške ali organizacijske napake (individualne ali kolektivne). V vseh podjetjih se bo spodbujala tudi ustrezna "kultura varnosti", s čimer se bo zagotovilo, da bo varnost temeljni prednostni cilj organa lastnika podjetja in delavcev. Raziskave na področjih varnosti reaktorjev in hudih nesreč v zvezi z reaktorji zahodnega in ruskega tipa. Sprememba 19 Priloga I, podnaslov Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 4 Podpora razpoložljivosti raziskovalnih infrastruktur, kot so jedrski reaktorji za testiranje materialov, podzemni raziskovalni laboratoriji, radiobiološke naprave in tkivne banke, potrebnih za vzdrževanje visoke kakovosti tehničnega dosežka, inovativnosti in varnosti na evropskem jedrskem področju. Podpora razpoložljivosti raziskovalnih infrastruktur, kot so jedrski reaktorji za testiranje materialov in jedrski reaktorji za usposabljanje , raziskovalni laboratoriji, radiobiološke naprave in tkivne banke, potrebnih za vzdrževanje visoke kakovosti tehničnega dosežka, inovativnosti in varnosti na evropskem jedrskem področju. Sprememba 20 Priloga I, podnaslov Jedrska fisija in zaščita pred sevanjem, podnaslov Dejavnosti, zaporedna točka 5, naslov in odstavek Človeški viri in usposabljanje Človeški viri, mobilnost, izobraževanje in usposabljanje Podpora ohranitvi in nadaljnjemu raziskovanju znanstvene pristojnosti in človeških kapacitet z namenom zagotavljanja dolgoročne razpoložljivosti ustrezno usposobljenih raziskovalcev in zaposlenih na jedrskem področju. Podpora ohranitvi in nadaljnjemu raziskovanju znanstvene pristojnosti in človeških kapacitet z namenom zagotavljanja čim prejšnje razpoložljivosti ustrezno usposobljenih raziskovalcev, inženirjev, fizikov, psihologov (specializiranih za organizacijske sisteme) in zaposlenih na jedrskem področju, zlasti z ohranjanjem izobraževalnih prizadevanj na univerzah, s poudarkom na organizaciji skupnih podiplomskih študijev na področjih jedrske tehnike in zaščite pred sevanjem, ter spodbujanje varnosti kot prednostne naloge . Sprememba 21 Priloga 1, podnaslov Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča, podnaslov Utemeljitev, odstavek 1 Skupno raziskovalno središče podpira cilje evropske strategije za dobavo energije, zlasti glede pomoči pri doseganju ciljev iz Kjota. EU je na mnogih področjih jedrske tehnologije priznano usposobljena in to temelji na trdni osnovi preteklih uspehov na tem področju. Uporabnost Skupnega raziskovalnega središča pri njegovi podpori politikam EU in prispevkih k novim gibanjem na področju jedrskega raziskovanja temelji na njegovem znanstvenem strokovnem znanju in izkušnjah ter njegovem vključevanju v mednarodno raziskovalno skupnost. Na eni strani ima Skupno raziskovalno središče usposobljeno osebje ter najsodobnejše objekte in naprave za opravljanje priznanega znanstvenega/tehničnega dela; na drugi strani pa podpira politiko EU glede ohranjanja osnovne usposobljenosti ter strokovnega znanja in izkušenj za prihodnost preko usposabljanja mladih znanstvenikov in spodbujanja njihove mobilnosti. Nove potrebe so se pokazale zlasti na področju zunanjih odnosov in politik, povezanih z varnostjo. V teh primerih so potrebne interne in varne informacije/analize/sistemi, ki niso vedno dostopni na trgu. Pri podpiranju ciljev Evropske unije ima Skupno raziskovalno središče posebne naloge, povezane z: - globalno varnostjo, zlasti s sodelovanjem pri razvoju tehnik in metod učinkovitega nadzora v boju proti nezakonitemu trgovanju in v jedrskih forenzičnih zadevah; - širitvijo EU, ker je ta vključevala (in bo vključevala) nove tipe reaktorjev in drugih jedrskih naprav; - dobavo energije s prispevki k novim tehnikam v jedrskem gorivnem ciklusu, ki bo v skladu z načeli trajnostnega razvoja. . Skupno raziskovalno središče ima usposobljeno osebje ter objekte in naprave za opravljanje priznanega znanstvenega/tehničnega dela. Zagotavlja kakovost in ustrezno obnavljanje infrastruktur, zato da obdrži evropsko raziskovanje na vodilnem položaju. Skupno raziskovalno središče podpira politiko EU glede ohranjanja osnovne usposobljenosti ter strokovnega znanja in izkušenj za prihodnost, tako da drugim raziskovalcem omogoča dostop do svojih infrastruktur ter prek usposabljanja mladih znanstvenikov in spodbujanja njihove mobilnosti, s tem pa vzdržuje jedrsko strokovno znanje in izkušnje v Evropi. Nove potrebe so se pokazale zlasti na področju zunanjih odnosov in politik, povezanih z varnostjo. V teh primerih so potrebne interne in varne informacije/analize/sistemi, ki niso vedno dostopni na trgu. Sprememba 22 Priloga 1, podnaslov Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča, podnaslov Dejavnosti, odstavek 1 Ravnanje z jedrskimi odpadki in vplive na okolje, namenjene razumevanju procesa jedrskega gorivnega ciklusa od proizvodnje energije do skladiščenja odpadkov in razvoju učinkovitih rešitev za ravnanje z visoko aktivnimi jedrskimi odpadki, ki izhaja iz obeh glavnih možnosti (neposredno shranjevanje ali ločevanje in pretvorba); Ravnanje z jedrskimi odpadki in vplive na okolje, namenjene razumevanju procesa jedrskega gorivnega ciklusa od proizvodnje energije do skladiščenja odpadkov in razvoju učinkovitih rešitev za ravnanje z visoko aktivnimi jedrskimi odpadki, ki izhaja iz obeh glavnih možnosti (neposredno shranjevanje ali ločevanje in pretvorba). Razvile se bodo zlasti dejavnosti za izpopolnjevanje znanja in izboljšanje predelave ali predobdelave dolgoživih odpadkov in osnovnih raziskav aktinidov; Sprememba 23 Priloga 2, podnaslov Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča, podnaslov Dejavnosti, odstavek 2 Jedrsko varnost, v smislu izvajanja raziskav na obstoječih in tudi novih gorivnih ciklusih ter na področju varnosti zahodnih in ruskih tipov reaktorjev ter v zvezi z načrtovanjem novih reaktorjev. Poleg tega bo Skupno raziskovalno središče prispevalo k pobudi mednarodnega foruma za raziskave in razvoj IV. generacije jedrskih energetskih sistemov (Generation IV International Forum), pri katerem sodelujejo najboljše svetovne raziskovalne organizacije, in usklajevalo evropski prispevek k tej pobudi; Jedrsko varnost prek raziskav obstoječih gorivnih ciklusov ter na področju varnosti zahodnih in ruskih tipov reaktorjev, v večji meri pa prek raziskav v zvezi z novimi gorivnimi ciklusi in načrtovanjem novih reaktorjev. Poleg tega bo Skupno raziskovalno središče prispevalo k pobudi mednarodnega foruma za raziskave in razvoj IV. generacije jedrskih energetskih sistemov (Generation IV International Forum), pri katerem sodelujejo najboljše svetovne raziskovalne organizacije, in usklajevalo evropski prispevek k tej pobudi; skupno raziskovalno središče deluje kot povezovalec evropskih raziskav na tem področju in z vidika kakovosti in količine zagotavlja, da je evropski prispevek k mednarodnemu forumu IV. generacije jedrskih energetskih sistemov pomemben. Sprememba 24 Priloga 1, podnaslov Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča, podnaslov Dejavnosti, odstavka 3 a in 3 b (novo) Kampanje za seznanjanje politikov in javnosti z jedrsko energijo, zdaj ko se večina znanstvenikov, politikov in državljanov vse bolj zaveda, da obstaja globalno segrevanje in da ga povzročajo emisije ogljika iz fosilnih goriv, in da je jedrska energija, ki ne povzroča emisij ogljikovega dioksida, ključna sestavina mešanice energetskih virov, potrebne za zadovoljitev svetovnih potreb po energiji. Širjenje informacij o jedrski energiji med državljani in njihovimi predstavniki z večletnimi obveščevalnimi kampanjami o jedrski energiji, ki bodo spodbujale k razpravam in lajšale sprejemanje odločitev in jim omogočale, da stvarno razpravljajo na podlagi dejstev in se odločajo na osnovi informacij. Da bi bile čim bolj učinkovite, je treba kampanje osnovati na metodah na podlagi družbenih znanosti. Razen tega morajo biti ob upoštevanju, da so primerjave z drugimi energetskimi viri bistvene za razumevanje vplivov uporabe jedrske energije, pri vseh obveščevalnih kampanjah, ki se pospešujejo ali spodbujajo, omenjena ali pojasnjena tudi prizadevanja EU za pospeševanje drugih, zlasti obnovljivih energetskih virov na drugih ravneh.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.