Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 1998 o Pravični trgovini(1) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2003 o krizi na mednarodnem trgu kave(2) ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 12. februarja 2004 z naslovom "Verige kmetijskih pridelkov, odvisnost in revščina – Predlog akcijskega načrta EU" (KOM(2004)0089),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu z dne 29. novembra 1999 o Pravični trgovini (KOM(1999)0619),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora z dne 27. oktobra 2005 o etični trgovini in sistemih zagotavljanja jamstva potrošnikom(3) ,

–   ob upoštevanju deklaracije in akcijskega načrta o afriških osnovnih izdelkih, sprejetih na konferenci ministrov za trgovino Afriške unije v Aruši od 21. do 23. novembra 2005,

–   ob upoštevanju soglasja iz Sao Paola, enajstega zasedanja konference Združenih narodov o trgovini in razvoju (Unctad) v Sao Paulu od 13. do 18. junija 2004,

–   ob upoštevanju členov 177 do 181 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega dne 23. junija 2000 v Cotonouju (Cotonoujski sporazum)(4) in spremenjenega v Luksemburgu dne 25. junija 2005(5) , in zlasti člena 23 (g) Sporazuma,

–   ob upoštevanju Priročnika o strategijah sodelovanja k Cotonoujskemu sporazumu, ki ga je leta 2001 izdala Komisija,

–   ob upoštevanju Priročnika za okoljska javna naročila Evropske komisije z naslovom "Zelene nabave", 2004,

–   ob upoštevanju poročila AFNOR (Agence française de normalisation) z naslovom "Les critères applicables à la démarche de commerce équitable" z dne 9. decembra 2005,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0207/2006),

A.   ker je Pravična trgovina dokazano učinkovit način za spodbujanje trajnostnega razvoja,

B.   ker je Pravični trgovini in drugim neodvisno nadzorovanim trgovinskim pobudam, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, skupno prizadevanje za trženje, prodajo in promocijo trgovine z izdelki, ki so v skladu z določenimi socialnimi, okoljskimi in razvojnimi merili,

C.   ker so Pravična trgovina ter druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, pomembna sredstva za doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT), še posebej za izkoreninjenje revščine in svetovno partnerstvo za razvoj,

D.   ker so se med letoma 1970 in 2000 cene številnih najvažnejših kmetijskih izvoznih izdelkov držav v razvoju, na primer sladkorja, bombaža, kakava in kave, znižale za 30 do 60 %, to pa je male kmete prisililo v prodajo blaga po ceni, nižji od proizvodne, in zmanjšalo prihodke mnogih najrevnejših držav na svetu, ter ker Pravična trgovina lahko ponudi rešitve,

E.   ker členi XXXVI do XXXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini obvezujejo članice Svetovne trgovinske organizacije (STO) k skupnim ukrepom za doseganje stabilizacije cen proizvodov, kjer je to primerno; ker Afriška unija vztraja, da se vprašanje cen osnovnih izdelkov vključi v potekajoča pogajanja STO,

F.   ker člen 23 (g) Cotonoujskega sporazuma določa podporo za spodbujanje Pravične trgovine in priročnik o strategijah za sodelovanje Cotonoujskega sporazuma v svojem oddelku 2.6.3., odstavek 64, natančno določa, da "bo sodelovanje omogočilo pomoč tako skupinam proizvajalcev v državah v razvoju kakor tudi NVO v okviru proračunskih postavk EU in virov Evropskega razvojnega sklada. Ta pomoč bo uporabljena za financiranje novih proizvodnih linij, kampanj za osveščanje potrošnikov, izobraževalnih dejavnosti in razvijanja zmogljivosti",

G.   ker si Pravična trgovina prizadeva za dva neločljivo povezana cilja: na eni strani, zagotoviti razvojne priložnosti za male proizvajalce in delavce v državah v razvoju in na drugi strani spodbujati mednarodni trgovinski sistem in privatna podjetja, da postanejo pravičnejši in prispevajo k trajnostnemu razvoju; ker si mednarodno gibanje Pravične trgovine prizadeva za doseganje slednjega z dajanjem zgleda in izvajanjem pritiska na vlade, mednarodne organizacije in podjetja,

H.   ker si številne druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, prizadevajo za cilje, ki podpirajo tako trajnosti razvoj za proizvajalce in delavce v državah v razvoju, kakor tudi omogočajo zasebnim podjetjem, da dejavno sodelujejo pri trajnostnem razvoju in ga podpirajo,

I.   ker imajo organizacije Pravične trgovine pomembno vlogo pri osveščanju o povezavah sever – jug, zlasti z izvajanjem javnih kampanj in s krepitvijo sodelovanja med državljani pa tudi z zamislijo o mestih in univerzah Pravične trgovine,

J.   ker od leta 2000 prodaja izdelkov sistema Pravične trgovine v Evropi zraste v povprečju za 20 % na leto, od česar imajo koristi milijon proizvajalcev ter njihove družine, in kar dokazuje, da se evropski potrošniki čedalje bolj zanimajo za odgovorno nakupovanje; ker se stopnja rasti takšne trgovine med državami članicami EU razlikuje in je celotni tržni delež Pravične trgovine še vedno majhen, vendar zelo hitro narašča, mednarodni trendi pa so ravno tako spodbudni,

K.   ker si vedno večje število evropskih prodajalcev na drobno zelo prizadeva za podpiranje pravične trgovine ter drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobud, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, s prenosom njenih vrednot in nudenjem njihovih izdelkov na svojih prodajnih mestih,

L.   ker se milijoni proizvajalcev želijo pridružiti sistemu Pravične trgovine ter drugim neodvisno nadzorovanim trgovinskim pobudam, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, in ker obstajajo velikanske možnosti za nadaljnjo rast; ker mednarodne trgovinske in kmetijske politike povzročajo težave zlasti majhnim in srednje velikim podjetjem v državah v razvoju, vključno s proizvajalci Pravične trgovine,

M.   ker je treba ozavestiti evropske potrošnike o pozitivnem vplivu Pravične trgovine na družbeno-gospodarske razmere proizvajalcev in njihovih lokalnih skupnosti,

N.   ker je enotna prepoznavna znamka Pravične trgovine, ki se že uporablja, koristna za proizvajalce in potrošnike,

O.   ker bi bilo treba v povezavi s Pravično trgovino posvetiti posebno pozornost vlogi žensk, ki so glavni gospodarski akterji trajnostnega razvoja,

P.   ker se je Pravična trgovina izkazala kot učinkovito orodje za podporo domorodnim ljudstvom, saj jim nudi priložnost za prodajo izdelkov neposredno na evropske trge, obenem pa lahko še naprej živijo in delajo na tradicionalen način,

Q.   ker se izdelki Pravične trgovine prodajajo po dveh različnih poteh: integrirani poti, po kateri se izdelki (predvsem obrtni) uvozijo preko organizacij Pravične trgovine in prodajajo v glavnem v specializiranih prodajalnah Pravične trgovine (svetovne trgovine), ter z označevanjem, pri čemer specializirane agencije za certificiranje izdelkov Pravične trgovine označijo blago, kar dokazuje, da njihove proizvodne verige spoštujejo načela Pravične trgovine,

R.   ker je v zadnjih petih desetletjih mednarodno gibanje pravične trgovine, oblikovalo na mednarodni ravni usklajene prostovoljne standarde za označene in neoznačene izdelke in organizacije Pravične trgovine, zlasti naslednje organizacije: FLO (Mednarodna organizacija Poštene trgovine za označevanje), IFAT (Mednarodna organizacija Poštene trgovine), NEWS (Mreža organizacij svetovnih trgovin) in EFTA (Evropsko združenje za prosto trgovino),

S.   ker se glede na uspešnost Pravične trgovine in na pomanjkljivo pravno varstvo pojavlja tveganje, da bi nekatera podjetja utegnila zlorabiti pojem pravične trgovine, tako da bi vstopila na njen trg, ne bi pa ravnala v skladu z veljavnimi merili zanj; ker bi to lahko zmanjšalo koristi za revne in marginalizirane proizvajalce v državah v razvoju, utegnilo bi zmanjšati preglednost za potrošnike in kršiti njihove pravice do ustrezne obveščenosti o izdelku,

T.   ker so nekatere države članice sprožile zakonodajne postopke za urejanje uporabe termina "Pravična trgovina" in meril kvalifikacije za organizacije Pravične trgovine,

U.   ker se v Komisiji ne uveljavi jasna politika o Pravični trgovini in drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobudah, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, in ker v zvezi s tem ni strukturnega usklajevanja med različnimi generalnimi direktorati,

V.   ker je pomoč in podpora Pravični trgovini, njenim organizacijam in drugim neodvisno nadzorovanim trgovinskim pobudam, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, v trenutno Evropi omejena in razdrobljena,

W.   ker je v institucijah Evropske skupnosti na voljo vedno več izdelkov Pravične trgovine,

X.   ker lahko vlade podpirajo Pravično trgovino s sredstvi, ki so združljiva s STO pravili, če ne obravnavajo držav članic STO neenakopravno.

1.   poziva Komisijo, naj izda priporočilo o Pravični trgovini in tako prizna, da je neobvezujoč pravni akt v tem trenutku ustrezen način delovanja in ne bo povzročil tveganja za prekomerno zakonsko urejanje; ter naj predvidi pripravo priporočila o drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobudah, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov;

2.   meni, da mora Pravična trgovina v izogib tveganju zlorabe, izpolniti naslednja merila, ki jih določa gibanje pravične trgovine v Evropi;

3.   poudarja, da je bil glede označenih izdelkov dosežen največji del rasti prodaje v Pravični trgovini in da je večina evropskih držav razvila pobude za označevanje izdelkov pravični trgovine;

4.   ugotavlja, da je Evropa z ocenjenimi 60 % do 70 % svetovne prodaje največji trg za izdelke Pravične trgovine, z možnostjo nadaljnje rasti;

5.   opozarja, da je vzpostavitev prostega in poštenega večstranskega trgovinskega sistema najboljše orodje za učinkovito upravljanje globalizacije v korist vseh; poleg tega ugotavlja, da se je sistem Pravične trgovine izkazal kot pomembno orodje za zmanjševanje revščine in trajnostni razvoj; meni, da bi državam v razvoju dolgoročno lahko olajšal pravično udeležbo v večstranskem trgovinskem sistemu, jim zagotovil stabilen in trajen dostop do evropskega trga in povečal ozaveščanje potrošnikov;

6.   opozarja, da se je sistem Pravične trgovine izkazal za učinkovito sredstvo za zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj, medtem ko mednarodni trgovinski sporazumi niso koristili revnim državam; meni, da bi dolgoročno lahko omogočil državam v razvoju, da bi polno sodelovale v večstranskem trgovinskem sistemu;

7.   poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata Pravično trgovino in druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, kot učinkovito sredstvo za doseganje RCNT in priznata pomembno vlogo organizacij Pravične trgovine in drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobud, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, pri podpiranju malih in marginaliziranih proizvajalcev držav v razvoju ter pri osveščanju evropskih potrošnikov o trajnostnih in etičnih trgovinskih odnosih sever – jug nasploh ter o Pravični trgovini posebej;

8.   opozarja, da mora evropska trgovinska politika izboljšati dostop do trga malim proizvajalcem na jugu;

9.   poziva Komisijo, naj pripravi raziskavo, ki bi preučila, kako se lahko Pravična trgovina razvije v model trajnostne trgovinske politike, ki bi lahko spodbujala uravnoteženo trgovanje med severom in jugom, in bi odkrila ovire v trgovini, ki najhuje vplivajo na revne v svetu;

10.   poziva Komisijo, naj prizna, da poleg gibanja za Pravično trgovino in pod okriljem Mednarodne zveze za socialno in okoljsko akreditacijo ter označevanje (ISEAL) tudi drugi verodostojni programi sodelujejo pri postavljanju družbenih in okoljskih standardov za izdajanje potrdil tretjim osebam;

11.   poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno ukrepajo, da potrošnikom zagotovijo dostop do vseh potrebnih informacij, da se bodo lahko informirano odločali; meni, da morajo imeti potrošniki pravico do hitrega dostopa do informacij o izdelku, ki morajo biti lahko razumljive in pregledno predstavljene;

12.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju z mednarodnim gibanjem Pravične trgovine podpre jasna in široko uporabna merila, po katerih se bodo lahko ocenjevali sistemi zavarovanja potrošnikov, kar bo okrepilo zaupanje potrošnikov v te sisteme in utrdilo proizvodne sektorje poštene trgovine;

13.   poziva Komisijo, naj objavi poseben "razpis" za ponudbe v zvezi s cilji Pravične trgovine, usmerjenimi v večjo ozaveščenost potrošnika, v podporo sistemom zavarovanja in označevanja ter sistematičnemu zbiranju podatkov in vrednotenju učinkov po vsej EU;

14.   poziva Komisijo, naj bolje uskladi svoje dejavnosti na področju Pravične trgovine in drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobud, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, med različnimi generalnimi direktorati na področju razvoja, trgovine, zaposlovanja in socialnih zadev, varstva potrošnikov, notranjega trga in kmetijstva ter naj Pravično trgovino in druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, uporabi kot sestavni del svojih politik na teh področjih;

15.   poziva Komisijo in Svet, naj preučita in razmislita o uvedbi nizke stopnje DDV za izdelke Pravične trgovine ter ukineta uvozne dajatve za izdelke Pravične trgovine iz držav v razvoju; poudarja, da bi bil pri določanju izdelkov, za katere bi se uvedla nizka stopnja DDV, potreben strog nadzor, da ne bi prihajalo do zlorab;

16.   poziva države članice, ki trenutno oblikujejo zakonodajo o Pravični trgovini ali zakonodajo, ki bi utegnila zadevati organizacije Pravične trgovine in druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, naj z njo povezana ustrezna merila osnujejo na znanju in izkušnjah zadevnih zainteresiranih strani, vključno z mednarodnimi gibanji Pravične trgovine, in naj za začetek podrobno ocenijo tveganje za prekomerno zakonsko urejanje, pa tudi morebitni vpliv takega urejanja na male in marginalizirane proizvajalce;

17.   poziva Komisijo, naj izvaja člen 23 (g) Cotonoujskega sporazuma in določbe iz priročnika o strategijah sodelovanja sporazuma, zlasti odstavke od 61 do 64 Sporazuma;

18.   poziva Komisijo, naj v svoji strukturi vzpostavi notranjo kontaktno točko, ki bo omogočala redno usklajevanje vprašanj o Pošteni trgovini med njenimi posameznimi storitvami;

19.   poziva Komisijo, naj nudi "pomoč za Pravično trgovino":

20.   poziva Komisijo, naj po posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi Parlamentu predstavi predlog za ustrezne ukrepe in financiranje na področju Pravične trgovine ter drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobud, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov ;

21.   poziva Komisijo, naj preuči načine za krepitev nadaljnje dvigovanje ozaveščenosti glede Pravične trgovine in drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobud, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov;

22.   poziva javne organe v Evropi, naj v svoja javna naročila in nabavne politike vključijo merila Pravične trgovine ter poziva Komisijo, naj jih pri tem podpira, na primer z izdelavo smernic za javna naročila Pravične trgovine;

23.   opozarja, da zlasti regionalne oblasti javnega prava opravljajo velike naložbe na zadevnem trgu izdelkov; zato jih poziva, naj v javnih razpisih za zbiranje ponudb upoštevajo zlasti izdelke Pravične trgovine;

24.   pozdravlja povečana prizadevanja zlasti Parlamenta, da ponuja izdelke Pravične trgovine, in poudarja, da bi morale vse EU institucije uporabljati izdelke Pravične trgovine za svoje notranje storitve;

25.   poudarja, da so lahko pravična trgovina in druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, sredstvo, s katerim se krepi socialna zavest in odgovornost podjetij;

26.   poudarja, kako pomembno je, da postane evropska politika o družbeni odgovornosti gospodarskih družb bolj vključujoča, tako da se nadaljujejo in širijo forumi vseh zainteresiranih, vključno z organizacijami Pravične trgovine;

27.   poziva Komisijo, naj podpira mehanizme za sodelovanje proizvajalcev, kjer je izvedljivo, pri določanju cen, kakor predvideno v odstavku 63 Priročnika o strategijah sodelovanja Cotonoujskega sporazuma;

28.   poziva Komisijo, naj podpre Afriško unijo pri prednostnem vključevanju vprašanja cen osnovnih izdelkov v potekajoča svetovna trgovinska pogajanja v skladu s svojimi obveznostmi STO, zlasti s členi Splošnega sporazuma o carinah in trgovini XXXVI do XXXVIII;

29.   poziva Komisijo, naj ukrepa v skladu z odstavkom 2(a) člena XXXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini in načrtuje ukrepe, namenjene stabilizaciji in izboljšanju tržnih pogojev za osnovne proizvode, ki so posebnega pomena za manj razvite države, "vključno z ukrepi, ki so namenjeni doseganju stabilnih, primernih in donosnih cen za izvoz takšnih proizvodov";

30.   pozdravlja uvedbo posebnih socialnih in okoljskih določb v okviru Splošnega sistema preferencialov + (GSP+), zdi pa se mu potrebno okrepiti nadzorni mehanizem;

31.   poziva Komisijo, naj razvije skladno politiko za spodbujanje in varstvo malih in marginaliziranih proizvajalcev, vključno proizvajalci v Pravični trgovini, ki predstavljajo njihovo mnenje, kakor tudi s tistimi proizvajalci, povezanimi z drugimi neodvisno nadzorovanimi trgovinskimi pobudami, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, v dvostranska, regionalna in večstranska trgovinska pogajanja, kot so Sporazumi o gospodarskem partnerstvu;

32.   poziva Komisijo, naj pri oblikovanju trgovinske politike EU upošteva pristope, ki spodbujajo Pravično trgovino, ter druge socialne in okoljske trgovinske pristope;

33.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Mednarodni organizaciji dela, Programu Združenih narodov za okolje, Unctadu in STO-ju.

(1) UL C 226, 20.7.1998, str. 73. (2) UL C 64 E, 12.3.2004, str. 607. (3) UL C 28, 3.2.2006, str. 72. (4) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. (5) UL L 287, 28.10.2005, str. 4.