Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega akcijskega načrta o strateškem partnerstvu med Indijo in EU z dne 7. septembra 2005 in zlasti poglavja o razvoju trgovine in naložb,

–   ob upoštevanju sklepov 9. okrogle mize med Indijo in EU, ki je potekala od 18. do 20. septembra 2005 v mestu Hyderabad,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o obetih za trgovinske odnose med EU in Kitajsko(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o odnosih med EU in Indijo: strateško partnerstvo(2),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 1. decembra 2005 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prisilnem licenciranju patentov za farmacevtske izdelke, namenjene za izvoz v države s težavami v javnem zdravju(3),

–   ob upoštevanju sklepa Svetovne trgovinske organizacije (STO) o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in javnemu zdravju, sprejetega dne 29. novembra 2005,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije(4),

–   ob upoštevanju sporazuma iz leta 2004 med Indijo in ZDA z naslovom "Naslednji korak do strateškega partnerstva" in ob upoštevanju dogovora o uporabi jedrske energije v civilne namene, sprejetega med uradnim obiskom predsednika Busha v Indiji dne 2. marca 2006,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2006 o oceni kroga pogajanj iz Dohe po sklepu ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije v Hongkongu(5),

–   ob upoštevanju srečanja na vrhu med EU in Indijo, ki je potekalo dne 6. aprila 2006 v New Delhiju,

–   ob upoštevanju obiska delegacije Evropskega parlamenta za odnose z južnoazijskimi državami in z Združenjem držav južne Azije za regionalno sodelovanje (SAARC) aprila 2006 v New Delhiju in pokrajini Pandžab,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za razvoj (A6-0256/2006),

A.   ker sta EU in Indija največji demokraciji na svetu in njuna ustavna zaveza k pluralizmu in pravni državi spodbuja doslednost v trgovinskih in gospodarskih odnosih, omogoča pravno varnost naložb ter prispeva k svetovni stabilnosti,

B.   ker skupni akcijski načrt vsebuje širok razpon dejavnosti, ki jih je treba izvesti v okviru dialoga in sodelovanja na področju trgovinskih in gospodarskih ukrepov, vendar ne določa prednostnih nalog in rokov,

C.   ker je EU glavni vir indijskih tujih neposrednih naložb, pri čemer odlivi leta 2004 znašajo 1 100 milijonov EUR, in ker so se prilivi indijskih neposrednih tujih naložb v EU s 140 milijonov EUR v letu 2002 povečali na 600 milijonov EUR v letu 2003,

D.   ker indijski izvoz v države članice EU znaša 22,4 %, uvoz pa 20,8 % ter ker se je trgovinska menjava med EU in Indijo od leta 1980 do 2004 povečala s 4 400 milijonov EUR na 33 200 milijonov EUR oziroma za 16,9 % med letoma 2003 in 2004,

E.   ker je med relativnima ravnema trgovine med EU in Indijo veliko neravnovesje; ker Indija ustvari 21 % trgovinske menjave z EU, Indija pa manj kot 1 % trgovine EU; ker je EU največja indijska trgovinska partnerica, Indija pa je na seznamu EU le na 10. mestu,

F.   ker je bila indijska gospodarska rast v zadnjem desetletju v povprečju višja za 6 % letno in ker lahko v naslednjem desetletju še naprej raste za 7 do 8 % letno,

G.   ker neučinkovit finančni sektor ovira ohranjanje 8 % gospodarske rasti v Indiji,

H.   ker je Indija zaradi svoje velikosti, prebivalstva in dinamične gospodarske rasti v zadnjih dveh desetletjih rastoča regionalna sila in ena od svetovnih jedrskih sil, ki lahko vpliva na svetovno gospodarstvo in varnost, kar daje Indiji večjo odgovornost v mednarodnih forumih, kot so Združeni narodi, Svetovna trgovinska organizacija ali Mednarodna agencija za jedrsko energijo, in v regionalnih organizacijah v Aziji, zlasti SAARC in ASEAN,

I.   ker je širitev Indije ugodna priložnost, ki kljub vsemu zbuja tudi upravičeno skrb za nekatere industrijske sektorje EU, kar povečuje potrebo po političnem upravljanju in sodelovanju pri gospodarskem in trgovinskem upravljanju njenega izvoza na ravni EU,

J.   ker bo imela Indija leta 2025 1,4 milijarde prebivalcev in bo dosegla Kitajsko kot državo z največ prebivalci na svetu, če se ohrani trenutna raven rasti prebivalstva, ki znaša 2 %,

K.   ker bo leta 2020 povprečna starost zahodnih Evropejcev 45 let, Indijcev pa zgolj 29; ker trenutni demografski trendi kažejo, da bo potencialna rast EU do leta 2020 upadla; ker je nasprotno ključna prednost Indije ta, da ima na voljo veliko število mlade, usposobljene, angleško govoreče in poceni delovne sile,

L.   ker je uspešen izid razvojne agende iz Dohe ključnega pomena tako za EU kot za Indijo in ker tak sporazum ne izključuje dvostranskih sporazumov STO+,

M.   ker je Indija ena največjih uporabnic protidampinških ukrepov kot pobudnica in kot tarča, saj je bila v zadnjih desetih letih pobudnica 412 preiskav, sledita pa ji ZDA s 358 in EU s 318 preiskavami,

N.   ker je v Indiji registriranih že 27 okvirov geografskih označb, čeprav je Indija okvir geografskih označb ustanovila šele pred kratkim, in je več kot 40 vlog še v obravnavi,

O.   ker je uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v okviru Svetovne trgovinske organizacije pomembno tako za EU kot za Indijo,

P.   ker šteje indijska diaspora več kot 20 milijonov ljudi, od tega jih približno 3 milijone živi v EU, kar Indiji zagotavlja nakazila v povprečju 6 milijard dolarjev (USD) letno,

Q.   ker med Indijo in Pakistanom, ki sedaj premoreta jedrsko oborožitev, traja od leta 1947 stalna napetost, ki je svet pripeljala na rob jedrske vojne in ki ovira notranje naložbe in zaveze v obeh državah,

R.   ker je svetovno povpraševanje po nafti od leta 2000 naraslo za 7 milijonov sodčkov na dan, pri čemer gre 1 milijon sodčkov v Indijo, katere raven porabe nafte hitro narašča, ker ima Indija četrto največjo industrijo etanola na svetu, katere letna proizvodnja znaša 462 milijonov galon; ker je 70 % v Indiji uporabljene energije uvožene; ker bo nadaljevanje gospodarske rasti odvisno od odprtja novih poti dobave energije; ker je rast svetovnega povpraševanja po nafti morebitni vir gospodarske nestabilnosti ter strateških in političnih napetosti,

S.   ker pa bo vendarle Indija prva država v južni Aziji, ki bo uvedla strateške naftne rezerve,

T.   ker 390 milijonov indijskega prebivalstva živi z manj kot dolarjem na dan in ker je rast v Indiji različno vplivala na posamezne dele družbe, pri čemer je prinesla koristi zgolj majhnemu deležu prebivalstva,

U.   ker se je BDP države Gudžarat, najhitreje rastoče države v Indiji, med leti 1993 in 2003 podvojil, proizvod na prebivalca pa se je povečal za 73 %; ker pa se je nasprotno v indijski najrevnejši državi Biharju proizvod na prebivalca v enakem obdobju povečal le za 22 %,

V.   ker se je 2. februarja 2006 v okrožju Anantapur (država Andhra Pradeš) začela izvajati pobuda, znana kot "Rural Employment Guarantee Scheme", ki bo enemu članu družine z nizkimi prihodki zagotavljala 100 dni dela v javnih projektih na leto za zajamčeno plačo; in ker je ta program najambicioznejša shema za odpravo revščine na podeželju v Indiji,

W.   ker je Indija največja posamezna upravičenka do splošnega sistema preferencialov (GSP), saj je njen izvoz v EU, ki je bil upravičen do prednostnega dostopa do trga EU brez carine ali z znižano carinsko stopnjo, leta 2005 znašal 7 700 milijonov EUR; ker to pomeni, da je skoraj polovica indijskega izvoza v EU, ki je ocenjen na malo čez 17 000 milijonov EUR, imela koristi od sheme splošnega sistema preferencialov; ker so se carinske tarife za indijska oblačila znižala povprečno z 12 % na 9,5 %,

X.   ker je odprava kvot na oblačila in tekstil od 1. januarja 2005 naprej najbolj koristila Kitajski in Indiji, katerih izvoz se je lansko leto povečal za 42 % in 18 %; ker je nasprotno večina drugih dobaviteljev iz držav v razvoju imela izgubo, čeprav je ponovna vzpostavitev kvot EU na kitajski izvoz sredi leta 2005 pozitivno vplivala na njihov izvoz v drugi polovici leta,

Y.   ker je Indija ena od držav z največjim številom otrok, ki delajo,

Z.   ker je glede na poročilo Združenih narodov o svetovni epidemiji AIDS iz leta 2006 v Indiji 5,7 milijona okuženih z virusom HIV in aidsom; ker je ocenjeno, da je trenutno manj kot 1 % odraslega prebivalstva v Indiji okuženega, vseeno pa Indija še vedno vodi pred Južno Afriko kot država z največjim številom ljudi, okuženih z virusom HIV in aidsom, kar še poudari udarec, ki ga je bolezen zadala južnoazijski podcelini; ker so države z visoko pogostostjo bolezni živahna gospodarstva, ki uporabljajo prehodno delovno silo in prevoz s tovornjaki, oboje pa pospešuje širjenje okužb,

AA.   ker je okoli 80 % indijskega ozemlja izpostavljenega ciklonom, poplavam, zemeljskim plazovom, suši in potresom, pa tudi lokalnim nevarnostim in ker je kombinacija slabih družbenih ter gospodarskih pogojev in naravnih nesreč povzročila začaran krog revščine in ranljivosti,

AB.   ker je prisotnost malarije in kolere v Indiji še vedno zelo zaskrbljujoča, zaradi česar je treba sprejeti posebne ukrepe,

AC.   ker je zapostavljanje stalno prisotno v kastnem sistemu, zaradi česar Indija še vedno ne izkorišča vseh možnosti svojih prebivalcev v smislu potenciala in veščin,

Trgovina

1.   pozdravlja dejstvo, da sta se Indija in EU zavezali k uspešnemu in ambicioznemu izidu razvojne agende iz Dohe; s tem v zvezi poziva Indijo, naj izkoristi svoj položaj vodje G20, da bi do konca leta 2006 med razvitimi državami, rastočimi gospodarstvi in državami v razvoju dosegli uravnotežen sporazum, ki bi koristil razvoju; ugotavlja, da pogajanja o razvojni agendi iz Dohe niso združljiva z dvostranskimi pogajanji STO+; ugotavlja, da sheme, kot je splošni sistem preferencialov, državam v razvoju, kot je Indija, po zaključenem krogu pogajanj iz Dohe ne bodo več toliko vredne, saj bodo s tem nadalje zmanjšane prednosti, ki jo te države trenutno uživajo; poziva EU, da Indiji ponudi sklenitev prostotrgovinskega sporazuma, podobnega njenemu sporazumu s Čilom, ki omogoča brezcarinski uvoz izvoznih izdelkov obeh strank na vzajemni osnovi, ter poziva skupino na visoki ravni za trgovino, naj preuči vzajemne možnosti v tem smislu;

2.   ugotavlja, da so bili odnosi Indija-Združene države Amerike ob upoštevanju jedrskega dogovora izpred več kot leta dni dobri kot še nikoli prej, ob sedanjem zastoju pri razvojni agendi iz Dohe pa so se odnosi med državama pokvarili in trgovinski odnosi so se postopoma slabšali, pri čemer je Indija krivila Združene države Amerike, da nočejo zmanjšati kmetijskih subvencij prej, kot bi začele države v razvoju odpirati svoje trge nekmetijskim proizvodom, Združene države Amerike pa so grozile z umikom ugodnosti tri desetletja stare splošne sheme tarifnih preferencialov, ki je omogočala brezcarinski dostop do nekaterih vrst indijskega blaga; poudarja, da je za pozitiven izid razvojne agende iz Dohe potrebna polna podpora EU in Indije; poziva Indijo in G20, naj se zavedajo, da mora evropski ponudbi na področju kmetijstva ustrezati enaka ponudba Združenih držav Amerike in ji slediti razumna ponudba G20 na področju nekmetijskih izdelkov in storitev;

3.   pozdravlja delo skupine na visoki ravni za trgovino na področju izboljšanja sodelovanja ter postopno izvajanje akcijskega načrta, ki določa postopno vključevanje Indije v velike in skupne mednarodne projekte, ko sta ITER in Galileo; vseeno pa ugotavlja, da skupni akcijski načrt na mnogih področjih določa samo stalni dialog, ne daje pa nikakršnih napotkov glede prednostnih nalog in rokov; poziva obe strani, naj pokažeta politično voljo, potrebno za utrditev medsebojnih odnosov za učinkovito strateško partnerstvo;

4.   je zaskrbljen, da opogumljajočim statistikam navkljub ostaja nekaj področij, kjer imata obe gospodarstvi še nedotaknjen trgovinski potencial; poziva skupino na visoki ravni za trgovino, da vprašanja trgovine in naložb obravnava kot del širokega in odprtega političnega dialoga in da preuči sodelovanje na področjih, kot je preseljevanje, izobrazba in kulturna izmenjava;

5.   ugotavlja, da visoke indijske uvozne tarife, nedavnemu precejšnjemu napredku navkljub pa tudi netarifne ovire, ostajajo skrb zbujajoče za industrijo EU; meni, da podpiranje tako zaščitniške politike po gospodarski liberalizaciji povzroča izkrivljanje trga in tržne manipulacije; je zaskrbljen, da pogajanja Svetovne trgovinske organizacije o tarifah niso pripeljala do nobenih izboljšav (ni bilo vezanja tarif ali zaveze k maksimalnim "zavezujočim" ravnem, ki so bile tudi visoke) in da so bila kasnejša prizadevanja Komisije, da bi vzpostavila dvostranski dialog z Indijo o določenih izkrivljanjih, do sedaj neuspešna; ugotavlja, da lahko zmanjšanje trgovinskih ovir pripelje do postopnih izboljšav pri trgovinskih pogojih, s ciljem spodbujanja rasti, zaposlitve in trajnostnega razvoja; poziva Indijo, da uvozne tarife približa stopnji, uporabljeni v okviru razvojne agende iz Dohe, in da si še naprej prizadeva odstraniti del obstoječih netarifnih ovir; spodbuja skupino na visoki ravni za trgovino k prizadevanjem za umik tarif med strankama na praktično vso trgovino s pomočjo dvostranskega prostotrgovinskega sporazuma, kar bi omogočilo obstoječim in morebitnim izvoznikom razvoj njihovih podjetij in razvejanje njihove izvozne baze;

6.   poziva EU, da podpre možnosti indijske mednarodne trgovine in njene napore pri privabljanju tujih neposrednih naložb (FDI), predvsem s povečevanjem s trgovino povezane pomoči, da se zmanjšajo infrastrukturni in upravni zaostanki;

7.   meni, da so pravila o konkurenci in njihovo učinkovito izvajanje bistvena za zagotavljanje realizacije vseh koristi liberalizacije in z njo povezane reforme predpisov, prispevajo pa tudi k gospodarskem razvoju in dobrem upravljanju; meni tudi, da učinkovita konkurenčna politika privlači tuje vlagatelje, saj vzpostavlja pregleden in nediskriminatoren pravni okvir za gospodarske subjekte; ugotavlja, da ni enega samega univerzalnega modela, kar zadeva konkurenčne določbe v prostotrgovinskih sporazumih, ki jih je EU sklenila v zadnjih desetih letih, saj se vsebina konkurenčnih določb razlikuje glede na to, ali konkurenčna pravila in izvršne ustanove v državi partnerki sploh obstajajo in do kolikšne mere so razvite; poziva skupino na visoki ravni za trgovino, da preuči, kako visoko zastaviti cilje, kar zadeva konkurenčne določbe v kakšnem koli dvostranskem trgovinskem sporazumu med EU in Indijo;

8.   ugotavlja, da v pogajanjih o protidampingu Indija nastopa kot uporabnica in kot predmet postopka; pozdravlja dober delovni odnos na tem področju med EU in Indijo ter obe poziva, naj skupaj rešita zlorabo protidampinških ukrepov in odpravita damping;

9.   ugotavlja, da je po mnenju EU in Indije zaščita geografskih označb uporabno orodje za proizvajalce, potrošnike in državno oblast; kljub vsemu ugotavlja, da Indija orodja geografskih označb ne pozna dobro; poziva indijsko vlado, naj spodbuja sistem geografskih označb in pošiljanje vlog za morebitne geografske označbe; ugotavlja, da imajo v skladu s TRIPS članice Svetovne trgovinske organizacije proste roke pri izvajanju svojih zakonov o širši zaščiti, kot jo zahteva sam sporazum; meni, da bi dvostranski dogovor lahko zaščitil geografske označbe v EU in Indiji bolj kot sporazum TRIPS in tako omogočil uporabno dodatno orodje k skupnim večstranskim prizadevanjem;

10.   ugotavlja, da je vedno večji pomen intelektualne lastnine v Indiji jasen iz rasti registracij na Indijskem uradu za intelektualno lastnino, ter ugotavlja, da je indijska industrija pripravljena na globalne izzive in sprejema na raziskavah temelječ razvoj kot sestavni del poslovne strategije; ugotavlja, da je Indija nedavno sprejela reforme svoje ureditve glede pravic intelektualne lastnine, vključno s (spremenjenim) zakonom o patentih iz leta 2005; ugotavlja, da so bili storjeni tudi koraki k poenostavitvi in racionalizaciji postopkovnih vidikov, kar bi sistem naredilo bolj uporabniku prijazen; ugotavlja tudi, da je Indija, sodeč po novih zakonskih pobudah, začela tudi s širšo modernizacijo celotnega urada za intelektualno lastnino ter namenila znatne zneske za vzpostavitev in nadgradnjo infrastrukture; poziva Indijo, naj zagotovi, da se bo sistem izvajal v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti iz Ria in z veljavnimi obveznostmi v okviru Svetovne trgovinske organizacije;

11.   ugotavlja, da je v zadnjih desetih letih tudi EU vzpostavila celovit sitem zaščite intelektualne lastnine z usklajevanjem večine nacionalnih sistemov intelektualne lastnine in širitvijo pravic intelektualne lastnine Skupnosti po vsej EU; meni, da zaradi načel države z največjimi ugodnostmi in domače obravnave ta zakonodaja koristi tako imetnikom pravic intelektualne lastnine iz EU kot tudi imetnikom izven nje; meni, da je izvrševanje sestavni del zaščite intelektualne lastnine in spodbuja EU in Indijo, da določita takšna skupna načela za izvršne ukrepe, da bodo le-ti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni ter ne bodo ovirali legitimne trgovine;

12.   meni, da glede na to, da je na svetu več kot ena tretjina kopij programske opreme za osebne računalnike pridobljena nezakonito, piratstvo še naprej grozi prihodnosti inovacij na področju programske opreme, kar pomeni izgubo delovnih mest in davčnih prihodkov tako za Indijo kot za EU; ugotavlja, da je Indija s pomočjo vladne politike pritiskanja na kršitelje in kampanj za informiranje in osveščanje v letu 2005 zabeležila kar 2 % padec piratstva; vendar pa se zaveda, da je treba storiti še veliko glede nepoštene konkurenčne prednosti, ki jo indijska podjetja pridobijo z uporabo piratske programske in strojne opreme v proizvodnji in izdelavi; poziva indijske državne vlade in zvezno vlado, da še bolj znižajo razširjenost piratstva; ugotavlja, da se bodo sicer trenutna prizadevanja EU in ZDA v boju proti piratstvu osredotočila na Kitajsko in Rusijo, vendar bo kmalu sledila tudi ostala Azija; meni, da je Indiji konstruktivno sodelovanje z EU na tem področju v interesu, glede na študijo IDC iz leta 2005, ki je ocenila, da bo Indija ustvarila 115 000 novih delovnih mest na področju informacijske tehnologije, da bo v njeno gospodarstvo vloženih dodatnih 5 900 milijonov USD in da bodo davčni prihodki narasli za 86 milijonov USD, če Indiji uspe do leta 2009 zmanjšati raven piratstva s trenutnih 72 % na 64 %;

13.   priznava pomen, ki ga ima farmacevtska industrija za indijsko gospodarstvo in družbo, ter poziva indijske oblasti, da zagotovijo, da so pri uporabi ljudi in živih živali pri znanstvenih poskusih upoštevani mednarodni standardi in da je takšnih poskusov čim manj, namesto njih pa se najdejo alternativne rešitve;

14.  EU in Indijo poziva, naj v okviru kroga pogajanj iz Dohe vodita proces iskanja hitre in trajne rešitve za TRIPS in javno zdravje, ki bo olajšala dostop do osnovnih zdravil; pozdravlja ukrepe indijske vlade glede pravil intelektualne lastnine za zdravila; poziva indijsko vlado, da pospeši izvajanje zakona, zlasti kar zadeva izvažanje generičnih zdravil;

15.   ugotavlja, da je tradicionalno znanje čedalje bolj priznano kot koristna opora tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, pri čemer je do 80 % svetovnega prebivalstva pri izpolnjevanju svojih dnevnih prehrambenih in zdravstvenih potreb odvisnih od izdelkov in storitev, ki izhajajo iz inovacij in praks tradicionalnega znanja, vključno s 441 etničnimi skupnostmi v Indiji; opaža zapletene zakonske, politične in družbene povezave med pravicami intelektualne lastnine in ohranitvijo biološke raznovrstnosti in genskih virov; EU in Indijo poziva k skupnemu iskanju sprejemljive rešitve za usklajevanje TRIPS s cilji Konvencije o biološki raznovrstnosti iz Ria;

16.   pozdravlja indijske ukrepe za reformo svojega finančnega sektorja, kar zadeva precejšnjo liberalizacijo obrestnih mer, zmanjšanje obveznega hranjenja vladnih zadolžnic v bankah in sproščanje bančnih obveznosti k dajanju posojil prednostnim sektorjem, kot sta kmetijstvo in majhna podjetja; meni, da je reforma finančnega sektorja še bolj nujna, saj postaja Indija čedalje bolj vključena v svetovni finančni sistem; zlasti meni, da je liberalizacija finančnega sektorja v smeri večje odpornosti na notranje in zunanje pretrese potrebna za spodbujanje rasti depozitov, razvoj kulture posojil in vstop domačih in tujih sil; meni, da bi lahko prenos tehničnega in upravljavskega znanja igral koristno vlogo pri razvoju indijskih finančnih trgov, ter poziva EU, da glede tega Indiji ponudi pomoč;

17.   poziva indijske načrte za umik nadzornih mehanizmov z rupije z umikom vseh preostalih nadzornih mehanizmov kapitala z delno konvertibilne rupije; meni, da bo tako odstranjena pomembna ovira na poti k vključitvi Indije v svetovno gospodarstvo, saj bo indijskim posameznikom in podjetjem omogočeno bolj prosto investiranje na tujem, večjim podjetjem pa lažji in cenejši dostop do tujega dolga, ki je trenutno omejen na 500 milijonov USD letno na podjetje;

18.  Indijo poziva, naj postane država podpisnica Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki je neizogiben večstranski instrument za ohranjanje in krepitev mednarodnega miru, varnosti in stabilnosti, ter je zaskrbljen zaradi večjega jedrskega sodelovanja z Indijo s strani ZDA in Francije glede na to, da Indija ni pogodbeno zavezana k jedrski varnosti;

19.   je seznanjen s spoznanjem Indije, da mora za uresničevanje svojih želja izpolniti odgovornosti v južni in jugovzhodni Aziji; pozdravlja uporabo trgovine kot orodja za vzpostavljanje zaupanja med Indijo in Pakistanom, še zlasti pa pozdravlja pomemben sporazum z dne 2. maja 2006 o ponovni oživitvi trgovine čez razmejitveno črto med razdeljenima regijama Džamu in Kašmir z začetkom delovanja prevozne službe na progi Srinagar-Muzafarabad, kot tudi z delovanjem druge avtobusne linije čez Kašmir, ki povezuje Poonch v Džamuju in Kašmirju z Rawalakotom v Azad Džamuju Kašmirju; pozdravlja prisego predsednika vlade Singha 23. maja 2006, da bo ustvaril okolje s svobodnejšo trgovino in gibanjem z 'mehkimi mejami', da bi ustvaril prave pogoje za rešitev kašmirskega vprašanja; poziva tako Indijo kot Pakistan, da nadalje zmanjšata upravne ovire za izvajanje s trgovino povezanih ukrepov za krepitev zaupanja in tako EU omogočita nudenje tozadevne tehnične pomoči, če bo potrebna;

20.   ugotavlja, da so države ASEAN še vedno v prednosti pred Indijo zaradi večje delovne storilnosti, kvalificirane delovne sile in nizke cene zemljišč; ugotavlja tudi, da je cilj držav ASEAN vzpostavitev enotnega trga do leta 2020, čeprav nekatere članice, vključno s Singapurjem, Malezijo in Tajsko, izvajajo pritiske za prestavitev končnega datuma na leto 2015; je zato zaskrbljen nad še vedno nizko stopnjo medregionalne trgovine v okviru Združenja držav južne Azije za regionalno sodelovanje (SAARC); meni, da obstaja preveč izjem, da bi se južnoazijski sporazum o prosti trgovini upošteval kot standardni prostotrgovinski sporazum; ugotavlja, da so ministri držav ASEAN pred kratkim razpravljali o predlogih za širitev trgovinskega območja na druge azijske države, ki bi vključevalo Indijo, Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo; poziva SAARC, naj redno spremlja možnosti za širjenje trgovine in naložb v regiji; meni, da bi morala EU pri svojih odnosih z Indijo sprejeti širok regionalni pristop, in poziva EU, da ustanovi "načrtovalno skupino", podobno kot v primeru ASEAN, ki bi raziskala bodoče možnosti za odnose med EU in SAARC;

21.   ugotavlja, da je avgusta 2006 svet ministrov Združenja držav južne Azije za regionalno sodelovanje soglasno sklenil, da bodo o trgovinskem sporu med Indijo in Pakistanom v okviru sporazuma o prostotrgovinskem območju južne Azije (SAFTA) razpravljali ministri za trgovino Združenja držav južne Azije za regionalno sodelovanje pred 14. vrhom tega združenja v Indiji z dne 3. in 4. aprila 2007; ugotavlja tudi, da je EU zaprosila za status opazovalke v Združenju držav južne Azije, da ji je bil ta status dodeljen in se bo vrha udeležila; ugotavlja, da je razlog za zamudo pri izvajanju sporazuma SAFTA sporno vprašanje, da mora biti trgovina povezana z napredkom pri reševanju dolgotrajnih sporov med Indijo in Pakistanom; poziva obe strani, naj nadaljujeta politični dialog hkrati s trgovinskimi pogajanji; ugotavlja, da je presoja pozitivnih in negativnih točk s seznama trenutno pred svetom SAFTA; poziva EU, naj ponudi vso potrebno pomoč za lažji potek tega procesa in naj zagotovi, da se bo na 14. vrhu SAARC dosegel resničen napredek;

22.   poziva Indijo kot članico SAARC in BIMSTEC, da uporabi svoj pozitivni vpliv pri lajšanju demokratičnih sprememb in spoštovanja človekovih pravic v Burmi ter da še naprej daje svojo podporo mirovnemu procesu na Šrilanki in pomaga približno 6 000 beguncem, ki so pribežali v Indijo od aprila 2006; v zvezi s tem opozarja na priporočilo posebnega poročevalca Združenih narodov, Philipa Alstona, da se na Šri Lanko pošlje neodvisna mednarodna misija za spremljanje stanja na področju človekovih pravic, ki bo javno poročala o kršitvah mednarodnega prava vseh strani, in poziva tako EU kot Indijo, naj podpreta to priporočilo na zadevnih mednarodnih forumih;

23.   ugotavlja, da so azijske države, kot sta Indija in Kitajska, letom gospodarske rasti navkljub še naprej nezadostno zastopane in neupravičeno potisnjene na rob v večstranskih telesih, vključno z Mednarodnim denarnim skladom; poziva EU in Indijo, naj si skupaj prizadevata za odpravo takšnih neuravnoteženosti ter zagotovita, da bodo volilni deleži in visoki položaji dodeljeni v skladu z ustreznim vplivom v mednarodnem gospodarskem sistemu;

24.   pozdravlja reforme indijske vlade na področju tujih neposrednih naložb in napredek odbora za naložbe; je zaskrbljen nad dejstvom, da se tuji vlagatelji še naprej soočajo z nemogočo birokracijo na lokalni ravni in drugimi netarifnimi ovirami; indijske oblasti poziva k nadaljnjem boju proti birokraciji in korupciji; poziva državne in občinske oblasti, naj poenostavijo in poenotijo postopke za vlaganje prošenj; ter poziva k prizadevanjem za večjo zakonsko preglednost;

25.   je zaskrbljen nad dejstvom, da postopkovni sistem odobritev tujih naložb predstavlja veliko oviro, po katerem je za samodejno odobritev primeren le majhen del prijav, večina prijav pa se rešuje od primera do primera; je zaskrbljen, da veliko uslužbencev še naprej diskriminira v korist lokalnih interesov; ugotavlja, da so se v nekaterih regijah pritožili glede tega procesa odobritev in licenc zaradi njegove nepoštenosti in nepreglednosti, pri čemer se predpisi spreminjajo tako hitro, da je težko držati korak z vsemi podrobnostmi sistema; poziva državne in občinske oblasti, naj poenostavijo in poenotijo postopke za vlaganje prošenj;

26.   ugotavlja velik prispevek indijske diaspore k razvoju Indije; vendar ugotavlja, da je diaspora prinesla zgolj 10 % prilivov tujih neposrednih naložb; meni, da je za dolgoročni razvoj potreben tako prenos denarja kot prenos kulture; Indijo poziva, da še naprej razvija sheme za dostop do virov iz diaspore, pri čemer je viden primer dvojno državljanstvo;

Sodelovanje med EU in Indijo

27.   pozdravlja dejstvo, da sta se EU in Indija zavezali h krepitvi dialoga in sodelovanja tudi na področju človekovih pravic v strateškem partnerstvu na šestem vrhu med EU in Indijo dne 7. septembra 2005, kar se odraža v skupnem akcijskem načrtu, ki vključuje tudi razvojno sodelovanje in v katerem sta pomembni tako okoljska trajnost kot tudi družbena in gospodarska povezanost; poziva k ohranjanju obstoječega dialoga na področju človekovih pravic znotraj strateškega partnerstva; v zvezi s tem čestita indijski komisiji za človekove pravice za svoje neodvisno in nepopustljivo delo v teh zadevah;

28.   poudarja, da morata doseganje razvojnih ciljev tisočletja in boj proti revščini še naprej ostati ključna elementa strateškega partnerstva EU-Indija; pozdravlja dejstvo, da bo na naslednjem srečanju na vrhu med EU in Indijo, ki bo dne 13. oktobra 2006, obravnavano vprašanje razvojnih ciljev tisočletja, in nujno poziva k vzpostavitvi posebnih ukrepov za zagotovitev, da lahko manjšine, kot so Daliti in Adivasi ter druge skupnosti, plemena in kaste, ki so potisnjeni na rob, premostijo prepad med sabo in preostankom prebivalstva, kar zadeva razvojnih ciljev tisočletja;

29.   pozdravlja poudarek na zdravju, izobrazbi, vodnih virih in okolju v razvojnem sodelovanju med ES in Indijo v obdobju 2002-2006, kot tudi obvezo iz skupnega akcijskega načrta o poglabljanju razvojnega sodelovanja na področju zdravja in izobraževanja, ki stremi k poglabljanju razvojnega sodelovanja kot dopolnilo pomembnim indijski programom v socialnem sektorju, vključno s posebnimi ukrepi, ki naj končajo diskriminacijo v razmerju do družbenih skupin v slabšem položaju, predvsem žensk; poziva tudi k spodbudi ukrepom za izboljšanje izobraževanja deklet, kar naj bo del akcijskega načrta, da se tako dosežeta razvojna cilja tisočletja 2 in 3;

30.   pozdravlja posvetovanje Komisije z javnostjo, da se oblikuje bolj strateški pregled trgovinskih in gospodarskih odnosov EU s Kitajsko; meni, da predstavlja za industrijo EU Indija podoben izziv; poziva Komisijo, naj podobno ravna tudi v zvezi z Indijo in s tem zagotovi upravljanje političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosov na ravni EU;

31.   meni, da mora biti EU posebej pozorna na sektor malih in srednjih podjetij in da se okrepi položaj malih in srednjih podjetij s pomočjo ukrepov, ki bodo v pomoč pri financiranju tržno usmerjenih lokalnih načrtov, ki jih bodo predlagali prebivalci;

32.   poudarja, da mora EU v razvojnem sodelovanju z Indijo delovati kot nastajajoč mednarodni donator z izmenjavo izkušenj in stvarnih projektov v državah v razvoju; poudarja, da lahko indijske izkušnje pripomorejo k povečanju učinkovitosti in produktivnosti razvojne pomoči EU;

33.   ugotavlja, da je indijsko prebivalstvo zaskrbljeno glede EU in da jo želi preučiti in bolje razumeti; pozdravlja sistem štipendiranja Erasmus Mundus v vrednosti 33 milijonov EUR, s posebnim poudarkom na znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, kjer lahko vzor indijskega uspeha izboljša uspešnost EU v piramidi pod informacijsko družbo, torej v izobrazbi, raziskavah ter razvoju in inovacijah; pozdravlja ustanovitev sedeža evropskih študij Jean Monnet na Univerzi v Delhiju, ki bo bistvenega pomena za okrepitev odnosov med EU in Indijo; meni, da bi morale visokošolske ustanove Evrope posnemati to pobudo, tako, da bi dale več poudarka indijskim študijam in jih tudi učinkovito tržile; predlaga, da zadevne evropske visokošolske ustanove preučijo možnosti odpiranja uradov za raziskave v Indiji, kot je pred nedavnim storil Harvard Business School v Bombaju; poziva delegacijo Komisije in veleposlaništva držav članic, naj v sodelovanju z indijskimi oblastmi spodbujajo pravo vlogo EU z spodbujanjem izobraževalnih, kulturnih in znanstvenih izmenjav, ter meni, da bi kulturne izmenjave pripomogle k oblikovanju javne podpore konstruktivnemu sodelovanju, strokovne in poslovne izmenjave pa bi lahko pripomogle tako k medkulturnemu razumevanju kot k spodbujanju dvosmernega toka informacij; izpostavlja uspeh programa "Executive Training Programme - People to People Exchange", ki se izvaja s Japonsko in Korejo, ter poziva Komisijo, da program z ustreznim financiranjem razširi tudi na Indijo;

34.  34 ugotavlja, da je v nekaterih sektorjih poslovne skupnosti EU nepoznavanje Indijskega trga zaskrbljujoče; poziva EU, naj se bolj sistematično ukvarja s starejšimi člani poslovne skupnosti EU, zlasti iz malih in srednje velikih podjetij, da se s poudarjanjem velikih poslovnih priložnosti, ki tam obstajajo, doseže korenita sprememba njihovega dojemanja Indije;

35.   priporoča, da Komisija preuči ali poglobi določene programe med EU in Indijo na področjih, kot so višje izobraževanje in poklicno usposabljanje ter programi za spodbujanje izmenjave študentov, predavateljev in raziskovalcev;

36.   priznava, da se je obseg indijske industrije programske opreme in storitev v zadnjih petih letih potrojil na sedanjih 20 milijard EUR; ugotavlja, da se gre za večino te rasti zahvaliti zahodnim podjetjem, ki so razvojno delo z zunanjim izvajanjem prenesla v Indijo; meni, da lahko EU izkoristi večje premike visoko kvalificiranih in usposobljenih indijskih delavcev, vendar bi morala preprečiti beg možganov, ki bi vplival na indijske razvojne sposobnosti; poziva skupino na visoki ravni za trgovino, naj preuči sporazum o pretoku usposobljenih delavcev po načinu 4, na podlagi katerega bi indijski informacijski strokovnjaki lahko po študiju delali v EU, kar bi zagotovilo vir kvalificirane delovne sile ter utemeljilo naložbe visokošolskih sistemov EU; ugotavlja, da so programerske hiše magnet za pridružena podjetja, storitveno industrijo in infrastrukturne potrebe, ki jih spremljajo, kar lahko spodbudi regionalna gospodarstva in lokalnim prebivalcem omogoči druge zaposlitvene možnosti;

37.   ugotavlja, da bi se lahko med letoma 2003 in 2008 kar 200 000 delovnih mest EU preselilo iz EU, zlasti v Indijo; ugotavlja tudi, da bo do leta 2010 v Indiji potrebnih 160 000 strokovnjakov za tuje jezike, temu profilu pa bo ustrezalo le 40 000 Indijcev; meni, da je to glede na 30 000 izseljencev iz EU, ki že delajo v Indiji, jasna priložnost za usposobljene Evropejce, ki so se pripravljeni preseliti, takšen trend pa bi zagotovil "izmenjavo možganov" med EU in Indijo, namesto "bega možganov";

38.   priporoča, da države članice in Komisija pripravijo ustrezen okvir, da bodo podjetja in univerze lahko izkoristile hitro rastoč indijski gospodarski razvoj na določenih področjih, kot sta programska oprema in filmska industrija;

39.   ugotavlja, da vpliv, ki ga ima indijska rast na svetovno povpraševanje po energiji, zbuja skrb za energetsko varnost; ugotavlja, da Indijo še vedno težijo resna pomanjkanja energije in da je preveč odvisna od nafte in premoga, ki sta dragi in onesnažujoči fosilni gorivi; ugotavlja, da sta indijski težnji k zagotovitvi dobave plina in razvoju jedrske energije dva oprijemljiva rezultata tega stanja; ugotavlja, da bi jedrska energija zadostila le 5 % potreb po elektriki in samo 2 % potreb po energiji na splošno, tudi če bi Indija razvila to tehnologijo; meni, da bi pomenila prizadevanja za razvoj jedrske energije tudi odstopanje od zavez k zaviranju sprememb podnebja in spodbujanju ohranjanja energije, podanih na srečanju G8 v Gleneaglesu; meni, da bo razvrednotenje okolja, če se ta trend ne bo obrnil, postalo pomembna ovira indijskemu gospodarskemu razvoju v prihodnje;

40.   ugotavlja, da imata tako Indija kot EU dolgo tradicijo spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije, ter meni, da so obnovljivi viri energije, kot so sončna in vetrna energija ter biomasa, praktične energetske alternative, ki bi skupaj z večjimi naložbami v energetsko učinkovitost lahko zadovoljile dolgoročne potrebe po energiji; pozdravlja indijska tozadevna prizadevanja, vključno z lastnimi podeželskimi gnilišči za pridobivanje bioplina in sončnimi celicami (ki proizvajajo energijo za vaške domove in delavnice) ter nedavnim uspehom pri gradnji četrte največje industrije za pridobivanje vetrne energije na svetu; meni, da bi morala Indija še naprej spodbujati razvoj regionalnih obnovljivih virov energije tudi širše v Aziji, kot to že dela v Butanu, glede na to, da večje povpraševanje po nafti negativno vpliva na najrevnejše narode, kar so pokazali nedavni izgredi v Indoneziji zaradi naraščajočih cen nafte; pozdravlja oblikovanje odbora za energijo EU in Indije ter poziva k nadaljnjemu sodelovanju na področju energetske varnosti in reform trga, obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti; meni, da bi si morali EU in Indija v okviru inovativnega in trajnostnega razvoja energije še naprej skupaj prizadevati za določitev svetovne ureditve energije in ob tem upoštevati merila, ki veljajo za podnebne spremembe;

41.   ugotavlja, da je Indija zaradi svoje geografske raznolikosti plodno okolje za nafto in plin, vendar so raziskave, ki jih vodi javni sektor, do sedaj niso dosegle kakšnih presenetljivih rezultatov; ugotavlja pa, da se je situacija z vstopom evropskih energetskih podjetij že spremenila, npr. podjetje Cairn Energy iz Velike Britanije je v letu 2004 poročalo o več odkritjih nafte v Radžastanu (največji vir je ocenjen na 500 milijonov sodčkov pridobljivih rezerv); Indijo poziva, da spodbuja učinkovitejše in prodornejše iskanje nafte in plina z omogočanjem večjih spodbud, da bi pridobila pozornost uspešnih in izkušenih evropskih raziskovalnih podjetij;

42.   ugotavlja, da znaša cena obdelave biodizla v Indiji zgolj eno tretjino cene v Evropi in da se je Indija nedavno odločila za širjenje svojih programov za rafiniranje biodizla; ugotavlja, da Indija širi svojo industrijo pridobivanja etanola in da je vlada sprejela več tipov finančnih spodbud, vključno z znižanjem prodajnega davka in zmanjšanjem trošarin na etanolska in delno etanolska goriva; meni, da neužitna rastlina jatropa predstavlja zanesljivo možnost za pridobivanje biogoriva v Indiji, saj lahko raste v polpusti in pusti prsti ter zahteva minimalne naložbe, ter spodbuja tozadevno sodelovanje med EU in Indijo; meni, da bodo takšni programi poleg odprtja približno 17 milijonov novih delovnih mest in prihodkov za zapostavljene podeželske skupnosti pomagali zmanjšati odvisnost Indije od tuje nafte, vendar le, če bodo izvedeni na trajnosten način;

Gospodarske in družbene razmere v Indiji

43.   ugotavlja, da je mednarodna trgovina lahko pomemben dejavnik gospodarske rasti in zmanjševanja revščine, ni pa čarobna palica, trgovinske reforme pa dopolnjujejo razvojno politiko; meni, da mora Indija nujno osredotočiti na vzpostavitev poslovnega okolja, ki bo poglabljalo vključevanje v svetovno gospodarstvo v vedno širšem obsegu proizvodnje in storitev, da bi ljudi pripeljali iz revščine ter še naprej stopali po poti gospodarskega razvoja;

44.   pozdravlja naraščajočo zavest o pomenu zunanjega gospodarskega okolja, trgovine in investicij v najnovejšem indijskem petletnem načrtu o človeškem razvoju (2002-2007);

45.   ugotavlja, da je neravnovesje med indijskimi zveznimi državami vse večje zaradi decentralizacije kupne moči, pri čemer je prišlo do različnih standardov političnega vodenja in izvrševanja proračuna; meni, da je zmanjševanje revščine odvisno od preusmeritve državnih sredstev na podeželska območja in od razvoja podporne infrastrukture za širitev dejavnosti proizvodnega in storitvenega sektorja; poziva Indijo, naj zagotovi skladnost in bolje upravlja z liberalizacijo, tako da sprejme ustrezne dopolnilne gospodarske ukrepe, vključno z davčnim usklajevanjem, in da prizadevanja za krepitev zmogljivosti osredotoči na najrevnejše zvezne države in jim omogoči, da sklade učinkovito porabijo; opaža razvojne učinke gospodarske rasti v nekaterih indijskih regijah; poziva Komisijo, da podpre Indijo pri iskanju zgledov držav, ki so uspele med indijskim razvojnim bumom, da bi sprejeli najboljše prakse za zagotovitev, da bodo kritične naložbe usmerjene v zaostajajoče regije in nezadostno zastopane družbene skupine;

46.   je zaskrbljen zaradi rastoče razlike v dohodkih med mestnimi in podeželskimi območji v Indiji; indijske oblasti poziva, da priznajo stagnacijo kmetijstva v podeželskih območjih in da razvijejo programe za večanje kmetijske proizvodnje v teh območjih, da bi se lažje bojevali proti revščini na podeželju;

47.   ugotavlja, da indijska infrastruktura kljub izjemni rasti deloma še vedno kaže lastnosti države v razvoju, z nezadostnimi prometnimi omrežji in rednimi odvzemi elektrike; ugotavlja, da so igre Commonwealtha 2010 priložnost za evropska podjetja, da se potegujejo za ključne infrastrukturne projekte; poziva Indijo in EU, da preučita razvoj s trgovino povezane infrastrukture s pomočjo naložb javno-zasebnih partnerstev, kar bi zagotovilo preglednost, verodostojno regulativno okolje in enake konkurenčne pogoje za zasebne vlagatelje in vlado; v skladu s tem poziva k uporabi posojil Evropske investicijske banke, katere mandat – v primeru Azije in Latinske Amerike – je osredotočen na donosne naložbe; poziva Indijo in EU, da te naložbe osredotočita na podeželska območja za zagotavljanje boljše oskrbe z vodo in boljših higienskih razmer, za izboljšanje prometnih omrežij, predvsem vsevremenskih cest, ter za izboljšanje kakovosti pri proizvodnji elektrike;

Razvoj in okolje

48.   priznava pomembne uspehe indijske vlade pri izkoreninjanju revščine, vendar ugotavlja, da kljub stalni gospodarski rasti še vedno obstajajo velike neenakosti, saj približno 30 % indijskega prebivalstva živi pod pragom revščine; je zaskrbljen predvsem za položaj najrevnejših slojev prebivalstva, predvsem žensk, otrok, drugih skupin, ki so v neugodnem položaju in kmečkega prebivalstva, na primer Dalitov in Adivasijev (domorodnih plemen in narodov); poziva Komisijo in Svet, naj sodelujeta z indijsko vlado, da se izboljša položaj tej skupin in da se preuči njihov prihodnji prispevek k končanju diskriminacije na podlagi spola in kaste;

49.   poudarja, da so zadnje indijske vlade storile veliko za reševanje vprašanja kastne diskriminacije; vendar meni, da bo treba storiti še veliko več;

50.   poziva EU, naj spodbuja in izvršuje ukrepe za zagotovitev družbenogospodarskega razvoja manjšin, ki so večinoma izključene iz novega indijskega gospodarstva in so v razvojnih programih in načrtih za pomoč po nesrečah diskriminirane, med drugim s pomočjo spodbujanja enakih možnosti zaposlovanja v zasebnih podjetjih in pri vlagateljih s sedežem v EU, s spodbujanjem razvojnih programov, ki bodo vključevali Dalite, in z uporabo pokazateljev za merjenje stopnjo vključitve Dalitov v novo gospodarstvo;

51.   opozarja, da je pomembno, da indijska vlada v svojem razvojnem procesu ne pozabi vprašanj družbene povezanosti, okolja in pravic potrošnikov;

52.   pozdravlja sodelovanje EU z Indijo na področju okoljske politike in dejstvo, da je okoljska politika eden od sektorjev sodelovanja v skupnem akcijskem načrtu; ugotavlja, da morata EU in Indija kot pomembni svetovni sili imeti glavno vlogo pri mednarodnih prizadevanjih za bolje okoljsko svetovno upravljanje; poziva, da je treba še naprej poudarjati okoljske vidike sodelovanja pri gospodarskem razvoju;

53.   poudarja, da je vse večje uničevanje okolja vedno večja težava v Indiji z nepojmljivimi gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi posledicami, predvsem za številno indijsko prebivalstvo, ki živi v revščini, in poudarja nujnost pospeševanja sodelovanja med EU in Indijo na tem področju;

54.   pozdravlja zavezo Indije k razvojnim ciljem tisočletja; ugotavlja, da so v desetem indijskem petletnem načrtu orisani indijski cilji za človeški razvoj v naslednjih petih do desetih letih, od katerih je večina zastavljenih više kot razvojni cilji tisočletja, vseeno pa ostaja zaskrbljen glede sposobnosti Indije, da jih doseže do leta 2015, zlasti z ozirom na to, da glede na projekt tisočletja ZN Indija najbrž ne bo dosegla vsaj 4 od 8 razvojnih ciljev tisočletja; meni, da bi s pomočjo, povezano s trgovino, Indija te cilje lahko pravočasno dosegla; poziva EU, da sodeluje z indijskimi prednostnimi programi univerzalnega izobraževanja in zdravja na podeželju ter da spodbuja ukrepe, ki lajšajo vključevanje mladih v delovno okolje; je prepričan, da bi EU lahko rešila vprašanja glede enakih možnosti, tako da bi spodbudila trgovanje z izdelki, ki ženskam omogočajo preživetje, in omogočila trgovanje s storitvami v sektorjih, ki zaposlujejo ženske;

55.   ugotavlja, da je povezljivost eden od razvojnih ciljev tisočletja in da je generalni sekretar ZN Kofi Annan pozval k povezljivosti v vsaki vasi tretjega sveta do leta 2015, da bi odpravili razlike v svobodi, imetju in moči; pozdravlja pobude, kot je "Hole-in-the-Wall Internet Education Experiment", s katerim je bilo več kot 150 hitrih računalnikov s tipkovnicami, miškami in spletnimi kamerami postavljenih na 50 različnih lokacij, od delhijskih slumov do indijskega podeželja, kar je tisočim prej nepismenih fantov in deklet omogočilo ne le pridobitev računalniških veščin in nekaterih elementov osnovne izobrazbe, pač pa tudi dvig njihovih sanj in načrtov; meni, da bi takšni projekti, čeprav niso zadovoljiv nadomestek učilnice z učiteljem, lahko premostili razkorak za otroke, ki trenutno nimajo možnosti za sodelovanje pri tradicionalni obliki izobraževanja, poziva Indijo, da koristi svojega buma informacijske tehnologije deli z 98 % svojega prebivalstva, ki trenutno od tega nima koristi, ter da naložbe in pomoč preusmeri v tovrstne projekte, pri čemer je ocenjen povratni letni strošek manj kot 2 centa na otroka na dan;

56.   ugotavlja, da je Indija ena glavnih upravičenk splošnega sistema preferencialov (GSP) s povprečno mero uporabe pri 80 % v več sektorjih, vključno z živalskimi izdelki (88 %), žlahtnimi kamni in nakitom (85 %) ter prometno opremo in navadnimi kovinami (83 %); ugotavlja, da je 40 % indijskega izvoza tekstila, vrednih malo več kot 3 000 milijonov EUR, iz celotnega izvoza, vrednega 4 800 milijonov EUR, ter devet desetin indijskega izvoza obutve, vrednih 600 milijonov EUR, iz celotnega izvoza, vrednega 675 milijonov EUR, izkoristilo splošni sistem preferencialov; ugotavlja, da so države s svojo tkalsko industrijo, kot je Indija, lahko v precej večjem obsegu izkoristile možnosti splošnega sistema preferencialov kot pa države, kot je Bangladeš, ki pri izdelavi oblačil uporabljajo uvožene materiale in ki so naletele na težave pri uporabi splošnega sistema preferencialov zaradi pravil o poreklu, ki jih uporablja EU; pozdravlja prakso EU, da te sheme in pravila vedno pregleduje, in jo spodbuja, da ta pravila poenostavi in racionalizira; pozdravlja predlog o nadomestitvi pravil o poreklu, vezanih na izdelek, z enim samim vseobsegajočim merilom, tako da bodo države upravičenke lažje uporabljale to shemo;

57.   je zaskrbljen, da bi načrtovani, vendar prestavljeni vseindijski popis tigrov lahko pokazal zmanjšanje populacije na kritičnih 1 500 tigrov v državi, kjer živi 60 % vseh tigrov na svetu; priznava, da je vrednost nezakonite trgovine z divjimi živalskimi vrstami prekaša le mednarodna trgovina z nezakonitimi mamili in da je raven izkoriščanja in trgovine pri nekaterih vrstah, kot so tigri, tako visoka, da so njihove populacije resno zmanjšane; zahteva izboljšan nadzor uvoza primerkov in izdelkov prosto živečih živali, da se spoštuje Konvencijo o trgovini z ogroženimi vrstami (CITES), ter izboljšano izvajanje, da bi tako ogrožene vrste rešili pred izumrtjem; poziva EU, da Indiji ponudi sodelovanje in tehnično pomoč pri ohranjanju njene biološke raznovrstnosti in pri preprečevanju nezakonite trgovine s prosto živečimi vrstami; poziva, da se vprašanje zaščite tigra na splošno in zlasti boja proti trgovini s tigrovo kožo, kostmi in deli telesa, vključno s carinskim sodelovanjem, uvrsti na dnevni red naslednjega srečanja okoljskega foruma med EU in Indijo;

58.   ugotavlja, da je liberalizacija trgovine majhne kmete tako v EU kot v Indiji prisilila v spopad z svetovno konkurenco in nižanje cen, hkrati pa se je zaradi zmanjšanja vladnih subvencij kmetovanje za njih podražilo; je zaskrbljen, da se v Indiji kmetje vračajo k pogodbenem kmetovanju za izvoz, namesto da bi pridelovali domače izdelke, kar vodi k podhranjenosti v revnih podeželskih območjih; izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da v številnih primerih v Indiji propade več kot polovica kmetijskih proizvodov zaradi premajhnih zmogljivosti za hladno skladiščenje in distribucijo; ugotavlja, da kljub zaprtosti kmetijskega sektorja za tuje naložbe obstajajo priložnosti za podjetja EU v nekmetijskih, s kmetijskimi povezanih sektorjih, v katere so tuje naložbe dovoljene in ki bi lahko odpravili številne težave s skladiščenjem; spodbuja Indijo, da sredstva za s trgovino povezano infrastrukturo usmeri v podeželska kmetijska področja, da bo tako kmetom pomagala pri prilagajanju na izzive globalizacije in da razišče možnosti za partnerstva v kmetijsko-predelovalnih sektorjih;

59.   poziva EU, naj v mednarodnih forumih spodbudi večjo korporacijsko odgovornost med tujimi podjetji s sedežem v Indiji, ter hkrati poziva, da se doseže sporazum z indijsko vlado o vzpostavitvi učinkovitega sistema za nadzor nad pravicami delavcev v domačih in tujih podjetjih s sedežem v Indiji;

60.   poziva k razgovorom med EU in Indijo o naložbah, da se upošteva družbeno in politično odgovornost tujih vlagateljev; poudarja, da pravice vlagateljev s sabo prinesejo tudi dolžnosti in da morajo vlagatelji uveljaviti vsaj temeljne pravice delavcev Mednarodne organizacije dela (ILO);

61.   pozdravlja zavezo Indije k preprečevanju otroškega dela in sodelovanju v mednarodnem programu za odpravo otroškega dela ter projektu INDUS o otroškem delu; je zaskrbljen nad veliko pogostostjo otroškega dela v Indiji; poziva Indijo, naj sodeluje z ILO in ratificira Konvencijo št. 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja ter Konvencijo št. 182 o najhujših oblikah otroškega dela; poziva Indijo, da sprejme ukrepe za učinkovit boj proti vsem oblikam modernega suženjstva, otroškega dela in izkoriščanja ženskega dela, da bi zagotovili spoštovanje temeljnih pravic delavcev in se izognili družbenemu dampingu; in da sprejme načelo "dostojnega dela" ILO; opozarja na to, kako pomembno je, da so različni trgovinski sporazumi v skladu z mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah in delovnih standardih;

62.   poudarja, da bi EU morala pritiskati na indijsko vlado, da nemudoma obravnava vprašanje prisilnega dela, ki v Indiji zadeva milijone ljudi; Indijo poziva, da ratificira Konvencijo št. 98 o pravici organiziranja in kolektivnega dogovarjanja;

63.   meni, da bi morala Indija ratificirati in uresničiti preostale konvencije ILO, kakor hitro je to mogoče, da bi s tem pomagala krepiti dolgoročni razvoj in izboljšati kakovost življenja v najrevnejših delih prebivalstva;

64.   poudarja pomen neločevanja razvoja trgovinskih odnosov med EU in Indijo ter reform človekovih pravic v Indiji;

65.   ugotavlja, da je trenutna indijska vlada jasneje priznala težave s HIV/AIDS; meni, da širjenje virusa HIV in aidsa lahko ovira napredek Indije; ugotavlja, da se zaradi omejenega dostopa do zdravstvenega varstva in nizke stopnje ozaveščenosti ta pojav vse bolj širi; pozdravlja dejstvo, da je Indija povečala svoje financiranje in programe za reševanje težav z virusom HIV in aidsom, ter poziva EU, da Indiji pomaga pri širitvi programov za zelo ogrožene posameznike in skupnosti; v skladu s tem pozdravlja delo Nacionalne organizacije za nadzor aidsa (National AIDS Control Organization - NACO) in njene dejavnosti osveščanja podeželskega in mestnega prebivalstva;

66.   meni, da so nedavne naravne nesreče, zlasti cunami v Indijskem oceanu in potres v južni Aziji, odkrile potrebo po kreativnejšem in iznajdljivejšem sodelovanju med mnogimi agencijami in organizacijami, ki so se odzvale na nesreče; ugotavlja, da je bil UNESCO s svojo oceanografsko komisijo dejaven pri vzpostavljanju opozorilnega in varovalnega sistema proti cunamijem v Indijskem oceanu (Indian Ocean Tsunami Warning and Mitigation System) ter da ZN usklajuje uresničevanje Hyoškega akcijskega okvira, t.j. desetletnega načrta za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč; Indijo, EU in njene države članice poziva k podprtju teh pobud, tako da bo trajnostni učinek pomoči po nesreči večji, saj bo mogoče predvideti pogostost in resnost naravnih nesreč ter izkoristiti sinergijo med humanitarnimi prizadevanji in vladnimi agencijami za pomoč;

67.   poziva k letnemu srečanju parlamentarnega vrha, ki bi potekal hkrati z letnim vrhom EU-Indija ali neposredno pred njim, saj ta vrh ponavadi poteka brez uradnega sodelovanja Evropskega parlamenta; meni, da bi takšna srečanja na vrhu omogočila razvoj povezav med parlamenti, izboljšala razumevanje naših razlik in demokratična sistema obeh strani zbližala med seboj;

68.   poziva Komisijo, da Evropskemu parlamentu redno poroča o napredku pri izvajanju skupnega akcijskega načrta med Evropsko unijo in Indijo;

o
o   o

69.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Indije.

(1) UL C 233 E, 28.9.2006, str. 103. (2) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 589. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0454. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0056. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0123.