Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2005 o prihodnosti severne dimenzije(1) ,

–   ob upoštevanju smernic za oblikovanje politične izjave in političnega okvirnega dokumenta za politiko severne dimenzije od leta 2007 dalje, kakor so bile odobrene na ministrskem srečanju za severno dimenzijo v Bruslju 21. novembra 2005,

–   ob upoštevanju letnega poročila Komisije z dne 2. junija 2006 o napredku pri izvajanju akcijskega načrta za severno dimenzijo v letu 2005 (SEK(2006)0729),

–   ob upoštevanju drugega akcijskega načrta za severno dimenzijo za obdobje 2004–2006, kot ga je potrdil Evropski svet dne 16. in 17. oktobra 2003 v Bruslju,

–   ob upoštevanju sklepov predsednika 6. vrha držav Baltskega morja v Reykjaviku z dne 8. junija 2006,

–   ob upoštevanju resolucije in poročila z dne 25. junija 2006 o prihodnji politiki severne dimenzije, ki ju je pripravil posvetovalni odbor Evropskega gospodarskega prostora,

–   ob upoštevanju dela medskupine "Baltska Evropa" v Evropskem parlamentu,

–   ob upoštevanju evropske strategije za regijo Baltskega morja, ki jo je sprejela medskupina "Baltska Evropa" v Evropskem parlamentu,

–   ob upoštevanju dela Sveta držav Baltskega morja in Parlamentarne konference Baltskega morja,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0367/2006),

A.   ker je severna dimenzija širok okvir, ki zajema vse severne regije – regiji Baltskega in Barentsovega morja ter Arktiko – in področja vseh politik, tako zunanjih kot notranjih,

B.   ker lahko politika severne dimenzije pripomore k spodbujanju regionalnega in čezmejnega sodelovanja za nadaljnjo gospodarsko rast ter k iskanju skupnih odgovorov na skupne izzive, vendar do danes še ni uspela v celoti izkoristiti svojega potenciala, da se spopade z različnimi vprašanji, ki se porajajo v tej regiji,

C.   ker je regija Baltskega morja zgodovinsko pomembno prehodno območje, ki povezuje zahod in vzhod, ter mora biti zato v središču nove politike severne dimenzije,

D.   ker je po širitvi leta 2004 Baltsko morje postalo domala notranje morje Evropske unije, torej mare nostrum , in ker lahko strategija za Baltik služi kot znaten prispevek k ponovni oceni obsega in dejavnosti severne dimenzije, ki bo odražala spremembe po širitvi,

E.   ker bi lahko strategija za Baltsko morje pomembno prispevala k boljšemu usklajevanju med regionalnimi organi, ki delujejo v regiji Baltskega morja,

Cilj te resolucije

1.   s to resolucijo si prizadeva za:

Na podlagi navedenega predlaga:

2.   poziva Komisijo k oblikovanju predloga strategije EU za Baltsko morje, da se okrepi notranji steber severne dimenzije, zajamejo horizontalno različni vidiki regionalnega sodelovanja, spodbudijo sinergije ter prepreči prekrivanje med različnimi regionalnimi telesi in organizacijami; poziva Komisijo in države članice, naj prilagodijo odgovornosti svojih uprav, da bodo te sposobne horizontalno pristopati k oblikovanju in izvrševanju politike severne dimenzije;

3.   podpira delo Sveta držav Baltskega morja; predlaga, da se pred poletnim zasedanjem Evropskega sveta pripravi vsakoletno vrhunsko srečanje držav Baltskega morja; podpira delo parlamentarne konference Baltskega morja in letno srečanje predsednikov nacionalnih parlamentov iz regije ter bližajoči se parlamentarni forum severne dimenzije;

4.   poudarja, da strategija za Baltsko morje vključuje tako ukrepe, ki jih izvajajo le Evropska unija in države članice, kot ukrepe, katere se izvaja v sodelovanju z Rusko federacijo;

5.   poudarja potrebo po ustanovitvi polno usposobljene regionalne pisarne Evropske investicijske banke v regiji Baltskega morja;

6.   za doseganje preglednosti in doslednosti poziva k oblikovanju posebne postavke v proračunu EU za strategijo Baltskega morja, po možnosti v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, ki bo dopolnjevala sedanje financiranje severne dimenzije s strani Evropske unije, držav članic, tretjih držav, Evropske banke za obnovo in razvoj, Evropske investicijske banke, Nordijske investicijske banke in drugih; poudarja, da je treba za strategijo nameniti ustrezna sredstva iz vseh zadevnih proračunskih postavk, da bi ta lahko dosegla svoje cilje;

7.   ugotavlja, da so za onesnaževanje Baltskega morja odgovorne tako Ruska federacija kot tudi države članice; poudarja, da je varstvo morskega okolja, zlasti v zvezi z zmanjšanjem evtrofikacije, eden od najpomembnejših vidikov, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju kmetijskih in strukturnih programov EU v regiji; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Mednarodna pomorska organizacija (IMO) podelila status posebno občutljivega morskega območja večjemu delu regije Baltskega morja; predlaga ustanovitev mreže ekološko reprezentativnih in dragocenih pomorskih ter obalnih zaščitenih območij;

8.   poudarja, da bi lahko veliko izlitje nafte, bodisi zaradi prometa, bodisi zaradi raziskovanja in izkoriščanja, dejansko uničilo večino življenja v Baltskem morju; poziva k boljšemu usklajevanju za preprečevanje takšnih nesreč in – če do katere vendarle pride – k dogovoru o skupnem mehanizmu za boj proti njenim posledicam; meni, da morajo standardi za klasifikacijo tankerjev za prevoz nafte upoštevati razmere v regiji, kot je na primer debelina ledu pozimi;

9.   poudarja potrebo po zaščiti in povečanju staležev rib v regiji Baltskega morja; zahteva, da Komisija pripravi celovit načrt za ohranjanje in ponovno vzpostavitev naravnih staležev lososa v vodnem sistemu Baltskega morja, pri čemer se uporabijo vse reke z drstišči;

10.   poudarja potrebo po zmanjšanju odvisnosti regije od ruskih energetskih virov in spodbuja države članice v regiji, naj preučijo možnosti za skupni energetski trg; poziva Komisijo, države članice in partnerje, naj – glede na potencial bioenergetskih virov v regiji – podpirajo skupne projekte energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije ter naj spodbujajo uporabo biomase, sončne, vetrne in vodne energije; podpira delo v okviru energetskega sodelovanja v regiji Baltskega morja;

11.   poziva k pristopu, ki temelji na pravičnosti in deljeni odgovornosti pri izvajanju energetske politike na nacionalni ravni, tako da se strateške odločitve, kot je izgradnja novih energetskih omrežij, sprejmejo po posvetovanju s tistimi partnerskimi državami članicami EU, na katere lahko vplivajo te odločitve;

12.   poudarja, da mora biti ustrezna presoja vplivov na okolje pogoj za vse infrastrukturne projekte, povezane z energijo, da se zagotovi izpolnjevanje mednarodnih standardov o varstvu okolja; v zvezi s tem poziva Rusko federacijo, naj ratificira Konvencijo Espoo o presoji čezmejnih vplivov na okolje;

13.   poudarja pomen spoštovanja mednarodno priznanih načel trajnostnega razvoja, dobrega upravljanja, preglednosti in sodelovanja, enakopravnosti med spoloma, pravic manjšin in zaščite avtohtonega prebivalstva ter sprejetja gospodarske politike, politike zaposlovanja in socialne politike, ki se medsebojno krepijo, s strani vseh sodelujočih partnerjev v skladu z Lizbonsko strategijo;

14.   opozarja na vlogo Baltskega morja kot dejavnika združevanja v regiji; predlaga oblikovanje novega programa, imenovanega "Baltsko morje brez meja" in namenjenega spodbujanju nemotenega prečkanja meja v regiji, vključno s tistim med državami članicami in Rusko federacijo; podpira ustanovitev "pomorske avtoceste Baltskega morja", ki bo do leta 2010 Baltsko morje povezala z državami članicami v osrednji in zahodni Evropi;

15.   meni, da bi morale imeti države članice pravico obdržati ali uvesti strožje zaščitne ukrepe, kot so tisti, ki jih predlaga EU, da bi lahko izpolnjevale svojo odgovornost za zmanjšanje onesnaževanja Baltskega morja;

16.   ugotavlja, da se je predvsem zaradi velike gospodarske rasti Ruske federacije povečal pomorski promet; meni, da pomorska varnost v regiji povzroča največjo zaskrbljenost; predlaga postopno širitev skupnih sistemov upravljanja plovbe ladij in obveščanja, da bi zajeli celotno regijo Baltskega morja in ne le Finski zaliv; poudarja potrebo po skupnih prizadevanjih, da bi Mednarodna pomorska organizacija čim prej razvrstila Baltsko morje med posebno občutljiva morskega območja, kar vključuje prepoved prevoza nafte s tankerji z enojnim trupom;

17.   predlaga razširitev nordijskega trikotnika vseevropskega omrežja (TEN), da bi zajemal celotno regijo, ter vključitev cest in železniških prog Barentsovega in Botnijskega koridorja v sistem TEN; poziva k uresničitvi projekta Rail Baltica; predvideva gradnjo hitre železniške povezave, ki bo povezovala vso regijo;

18.   poziva k izgradnji avtoceste Via Baltica do leta 2013 kot prednostnega projekta, ki povezuje regijo Baltskega morja z državami članicami srednje in zahodne Evrope; poudarja pomen evropskega financiranja za uresničevanje projekta;

19.   ugotavlja, da je večina nacionalnih trgov v regiji razmeroma majhnih, kar v številnih primerih pomeni nizko raven konkurenčnosti; poudarja izjemno gospodarsko soodvisnost držav članic v regiji; poziva k popolni uveljavitvi štirih osnovnih svoboščin (prost pretok oseb, prost pretok blaga, svoboda ustanavljanja in prost pretok kapitala) med državami članicami EU v regiji;

20.   ugotavlja, da je spričo statusa ruske enklave Kaliningrad, ki je obkrožena z Evropsko unijo, potrebno pristno sodelovanje regionalnih oblasti, Ruske federacije in Evropske unije; poziva Rusko federacijo in Evropsko unijo, naj preučita možnost razvoja province Kaliningrad v bolj odprto in manj vojaško urejeno pilotsko regijo z boljšim dostopom do notranjega trga; poudarja potrebo po popolni uveljavitvi pravice do plovbe v Baltskem morju, vključno z Vislinskim in Kaliningrajskim zalivom, ter prostem prehodu skozi baltsko ožino;

21.   opozarja, da mora partnerstvo severne dimenzije na področju javnega zdravja in socialne blaginje (NDPHS) postati bolj praktično pri boju proti hujšim boleznim ter pri krepitvi in spodbujanju zdravja ter družbeno koristnih načinov življenja; poziva Rusko federacijo in EU, naj preučita možnosti dejanskega sodelovanja Kaliningrada pri dejavnostih NDPHS;

22.   poudarja, da je provinca Kaliningrad še vedno enklava, ki jo pesti veliko socialnih, gospodarskih in ekoloških problemov, kot so velika ekološka tveganja zaradi prisotnosti vojaških oporišč in orožja v regiji, velika tveganja za zdravje ter visoke ravni organiziranega kriminala in zasvojenosti z drogami;

23.   poziva regijo Baltskega morja, naj dejavno podpre programe, usmerjene v ustvarjanje novih oblik umetnosti in komunikacije ter pospeševanje večnacionalne mobilnosti, pa tudi programe za kulturne izmenjave;

24.   podpira izmenjave študentov v regiji; predlaga, da univerze v regiji oblikujejo mrežo in se dogovorijo o delitvi dela, s čimer bodo spodbudile nastanek centrov odličnosti, ki bodo lahko konkurenčni na mednarodni ravni;

25.   izraža zaskrbljenost, ker vzhodne meje regije omogočajo pojavljanje visoke stopnje organiziranega kriminala, zaskrbljenost pa vzbuja zlasti trgovina z ljudmi in drogami; nujno poziva, da se na tem področju okrepi udeležba Evropskega policijskega urada (Europola) ter sodelovanje tako na ravni EU kot na medvladni ravni;

26.   poudarja potrebo po okrepitvi prizadevanj za izboljšanje učinkovitosti mejnega nadzora na vzhodnih mejah, zlasti kar zadeva posodabljanje obstoječe infrastrukture in spodbujanje zakonitega prečkanja meje, ter poziva, naj se iz predlaganega Evropskega sklada za zunanje meje namenijo zadostna sredstva;

o
o   o

27.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladi Ruske federacije in predsedstvu Sveta držav Baltskega morja.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0430.