(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0586)(1) ,

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0062/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0058/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1) ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2) ,

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe(3) ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Varnost ladijskega prometa Skupnosti in državljanov, ki so v njem vključeni, ter izvajalcev storitev ladijskega prometa, in pa varstvo okolja bi morali biti stalno zagotovljeni.

(2)  V mednarodnem ladijskem prometu je glede onesnaževanja z ladij vzpostavljen izčrpen okvir, ki s pomočjo več sprejetih konvencij, katerih depozitar je Mednarodna pomorska organizacija (IMO), zagotavlja večjo pomorsko varnost in varstvo okolja.

(3)  V skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu iz leta 1982 (UNCLOS) ter s konvencijami, za katere je IMO depozitar, so države pogodbenice navedenih dokumentov odgovorne za razglasitev zakonov in drugih predpisov ter vseh drugih ukrepov, ki so potrebni, da ti dokumenti pridobijo polno in celovito veljavnost, ter s tem za varstvo življenja na morju ter zaščito morskega okolja zagotovijo, da ladja ustreza svojemu namenu in jo upravlja usposobljena pomorska posadka.

(4)  Predstavniki vseh držav članic Evropske unije pri Mednarodni organizaciji dela (ILO) so podprli sprejetje Konvencije ILO o delu na morju z leta 2006, ki konsolidira obstoječe pomorske delovnopravne akte v enoten dokument . Konvencija obravnava tudi obveznosti držav zastave in bi jo bilo treba po začetku njene veljavnosti vključiti v to direktivo.

(5)  Za zagotovitev učinkovitosti konvencij IMO v Skupnosti bi morale biti obvezne določbe teh konvencij vključene v zakonodajo Skupnosti, z upoštevanjem, da morajo vse države članice biti pogodbenice konvencij IMO in izpolnjevati v teh konvencijah določene obveznosti glede ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo.

(6)  Te obvezne določbe je treba izvesti skupaj z ustrezno zakonodajo Skupnosti o varnosti ladij, njihovih posadk, potnikov in tovora ter o preprečevanju onesnaževanja z ladij ter delovnem času mornarjev.

(7)  Nekaj držav članic še ni končalo postopka, da bi postale pogodbenice nekaterih konvencij IMO, kot so na primer SOLAS 1988 in protokoli tovorne črte, prilogi IV in VI MARPOL, niti nekaterih specifičnih konvencij IMO, izrecno navedenih v zakonodaji Skupnosti, zato bi jih bilo treba spodbuditi k dokončanju postopka.

(8)  V skladu z Direktivo Sveta 2007 /…/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav(4) , morajo države članice ravnati v skladu z ustreznimi določbami Priloge in Dodatka k Resoluciji IMO A.847(20) o smernicah za pomoč državam zastave pri izvajanju instrumentov IMO, da bi pristojnim organom zagotovile ustrezno uveljavitev določb mednarodnih konvencij, posebej v zvezi z inšpekcijskim pregledom in nadzorom ladij ter izdajanjem spričeval ter spričeval o oprostitvi.

(9)  Resolucija IMO A.847(20) je bila razveljavljena z Resolucijo IMO A.973(24) o Kodeksu za izvajanje obveznih instrumentov IMO, ki vsebuje obvezne določbe, ki jih morajo izvajati države zastave.

(10)  Države članice morajo svoje obveznosti kot države zastave učinkovito in dosledno izpolniti v skladu s konvencijami IMO ter ob upoštevanju Resolucije IMO A.973(24).

(11)  Konvencije IMO dovoljujejo državam zastave, da ladje izvzamejo iz uporabe temeljnih pravil, ki jih za države zastave določajo konvencije IMO in da uporabijo enakovredne določbe, glede velikega števila zahtev pa konvencije diskrecijsko pravico prepuščajo upravam. Brez poseganja v dejstvo, da je pri izvajanju posebnih ukrepov potrebna določena mera prožnosti, lahko prepustitev navedenih možnosti izključni in celotni presoji pristojnih organov povzroči doseganje različne stopnje varnosti med državami članicami ter utegne povzročiti izkrivljanje konkurence med državami zastave.

(12)  Skupnost se je zavezala uskladiti razlaganje standardov tehnične varnosti za potniške ladje, ki opravljajo mednarodno plovbo v skladu s členom 12 Direktive Sveta 98/18/ES z dne 17. marca 1998 o predpisih in standardih za varnost potniških ladij(5) . Če bo potrebno in ne da bi to vplivalo na sprejem usklajenih interpretacij s strani IMO, bi bilo glede podobnih določb v zvezi z drugimi tipi ladij, za katere se uporabljajo konvencije IMO, treba uporabiti enak pristop s sprejemanjem ustreznih rešitev za vsak primer posebej in z ukrepanjem na zahtevo zadevnih strank .

(13)  Pomorske uprave držav članic bi se morale pri izvajanju obveznosti držav zastave opirati na ustrezne vire v sorazmerju z velikostjo in vrsto flot ter v skladu z ustreznimi zahtevami IMO.

(14)  Za navedene vire bi bilo treba na podlagi praktičnih izkušenj držav članic vzpostaviti najmanjša merila.

(15)  Obvezno izvajanje postopkov, ki jih je predlagal IMO v MSC/Circ.1140/ MEPC/Circ.424 z dne 20. decembra 2004 o " prenosu ladij med državami" bi moral okrepiti določbe o spremembi zastave, obravnavane v konvencijah IMO ter v zakonodaji Skupnosti o pomorski varnosti, prav tako pa bi bilo treba v interesu pomorske varnosti povečati preglednost odnosov med državami zastave.

(16)  Države članice bi morale za vse ladje, ki plujejo pod njihovo zastavo, uporabljati usklajene zahteve za izdajo spričeval in nadzor s strani države zastave, kakor je določeno v ustreznih postopkih in smernicah, priloženih k Resoluciji skupščine IMO A.948(23) o smernicah nadzora v okviru usklajenega sistema za nadzor in izdajanje spričeval.

(17)  Strog in natančen nadzor priznanih organizacij, ki opravljajo naloge držav zastave v imenu držav članic in v sorazmerju z velikostjo in vrsto flote države članice, bi moral izboljšati celotno kakovost delovanja ladij pod zastavo držav članic.

(18)  Spoštovanje minimalnih meril s strani nadzornikov držav zastave naj bi zagotovilo enako obravnavo med pristojnimi pomorskimi upravami ter prispevalo k boljšemu delovanju ladij pod zastavo držav članic.

(19)  Države članice imajo glede preiskav o nezgodah in incidentih, v katere so vpletene njihove ladje, obveznosti države zastave.

(20)  "Posebna pravila, ki jih morajo pri preiskavah o nesrečah v sektorju pomorskega prevoza upoštevati države članice, so določena v Direktivi 2007/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi direktiv 1999/35/ES in 2002/59/ES (6) .

(21)  Obvezna uveljavitev načel IMO o varnem upravljanju bi morala prispevati h kakovosti delovanja ladij pod zastavo Skupnosti.

(22)  Razvoj baze podatkov za zagotovitev ključnih informacij o ladjah, ki plujejo pod zastavo države članice, in o ladjah, ki niso več v registru države članice, bi moral izboljšati preglednost izvajanja visoko kakovostne flote ter prispevati k boljšemu nadzoru nad obveznostmi držav zastave in k zagotavljanju enakih možnosti med pristojnimi pomorskimi upravami.

(23)  Ocena in nadzor nad uspešnostjo držav zastave, in kjer je to potrebno, sanacijski ukrepi, bi morali zagotoviti, da so vse države članice vpisane na belo listo Pariškega memoranduma o soglasju (MOU) o pomorski inšpekciji.

(24)  Države članice so se zavezale, da bodo spoštovale obvezne instrumente IMO, kot je zahtevano v Resoluciji A.974(24) o okviru in postopku prostovoljnega sistema pregledov držav članic IMO, ki jo je sprejela skupščina IMO dne 1. decembra 2005.

(25)  Prostovoljni sistem pregledov držav članic IMO sledi standardnemu vodenju kakovosti, ki vključuje načela, merila, področja pregledov, proces pregleda in postopke, primerne za določitev obsega, v katerem države članice izvajajo in uveljavljajo obveznosti držav zastave ter odgovornosti, ki jih vsebujejo obvezne konvencije IMO, katerih pogodbenice so. Takšen proces pregleda bi lahko že bil vključen v zakonodajo pomorske varnosti v okviru Skupnosti.

(26)  Kakovostno preverjanje upravnih postopkov v skladu s standardi ISO ali drugimi enakovrednimi standardi bi moralo dodatno zagotoviti enake možnosti med pomorskimi upravami.

(27)  Za zagotovitev enakih možnosti med lastniki ladij, ki upravljajo z ladjami pod zastavo države članice, in lastniki, katerih ladje plujejo pod drugimi zastavami, bi bilo treba ustvariti sinergije med državami zastave, ki se zavezujejo k obveznemu spoštovanju Kodeksa za izvajanje obveznih dokumentov IMO, ki ga je sprejela IMO v Resoluciji A.973(24) z dne 1. decembra 2005, ter se strinjajo s pregledom v skladu z določbami Resolucije IMO A.974(24) .

(28)  Komisija bi morala, pod pogoji iz resolucij IMO A.973(24) in A.974(24), med državami zastave podpreti sprejem memoranduma o soglasju držav zastave o uvajanju novih sinergij in spodbujati registracijo plovil v registrih držav članic. Če se tretjim državam, ki zagotavljajo ustrezne sisteme kakovosti in nadzora, omogoči sklepati sporazume z Evropsko skupnostjo ter s tem izkoriščati ugled standardov Skupnosti in uživati enostavnejše upravne postopke, lahko to, v okolju globalne konkurence med nacionalnimi registri in med pomorskimi upravami, pripomore k splošnemu izboljšanju upoštevanja konvencij IMO in postopnemu odpravljanju mednarodnega dampinga .

(29)  Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA), ustanovljena z Uredbo (ES) št 1406/2002(7) Evropskega Parlamenta in Sveta, bi morala zagotoviti potrebno podporo za izvajanje te direktive.

(30)  Ukrepe, potrebne za izvajanje direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(8) .

(31)  Ker ciljev nameravanih ukrepov, in sicer vzpostavitve in izvedbe ustreznih ukrepov na področju politike pomorskega prometa, države članice ne morejo zadovoljivo , in se zato ti cilji zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego teh ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Predmet

1.  Namen te direktive je:

2.  Ta direktiva ne posega v pomorsko zakonodajo Skupnosti, kakor je navedeno v členu 2(2) Uredbe (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (9) in v Direktivi Sveta 1999/63/ES(10) .

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.  V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov :

c)   " Kodeks države zastave (FSC)" pomeni dela 1 in 2 " Kodeksa za izvajanje obveznih dokumentov IMO" , sprejetih z Resolucijo IMO A.973(24) ;

2.  V skladu z regulativnim postopkom, določenim v členu 18(2), je mogoče, v primeru da pride do sprejema novih konvencij ali določb, sprejeti ukrepe za spremembo opredelitve pojmov v točkah (a), (b) in (c) prvega odstavka.

Člen 3

Izvajanje mednarodnega okvira

1.  Države članice postanejo pogodbenice konvencij IMO in posebnih konvencij IMO. Vendar se ta obveznost nanaša le na konvencije v različici, veljavni na dan začetka veljavnosti te direktive.

2.  Države članice, ki na dan začetka veljavnosti te direktive še niso pogodbenice vseh konvencij IMO ali posebnih konvencij IMO, pričnejo s postopki za ratifikacijo ali pristop k tej/tem konvencij/i-am v skladu z nacionalnim pravom. V roku devetdesetih dni po začetku veljavnosti te direktive uradno obvestijo Komisijo o predvidenem datumu, ko bodo pri generalnem sekretarju Mednarodne pomorske organizacije deponirale listino o ratifikaciji ali pristopu k tem konvencijam.

3.  Vsaka država članica svojim upravnim organom dodeli natančne naloge v zvezi z vzpostavitvijo in razvojem politik izvedbe obveznosti držav zastave po konvencijah IMO ter zagotovi , da so njihovi upravni organi sposobni ustrezno prispevati k sprejemu nacionalne zakonodaje ter zagotoviti smernice za njeno izvedbo in uveljavitev.

4.  Države članice zlasti v mednarodnem ladijskem prevozu v celoti uporabljajo obvezne določbe o državah zastave, določene v konvencijah IMO skladno s pogoji in ob upoštevanju tam omenjenih ladij, pri čemer upoštevajo določbe Kodeksa države zastave (FSC) iz Priloge I.

5.  Države članice stalno izboljšujejo ustreznost ukrepov, uporabljenih za zagotovitev učinkovitosti konvencij IMO. Izboljšave se izvajajo s strogo in učinkovito uporabo in uveljavitvijo nacionalne zakonodaje, kakor je ustrezno, ter s stalnim nadzorom skladnosti.

6.  V skladu z regulativnim postopkom iz člena 18(2) se lahko na pobudo Komisije ali na prošnjo enega ali več upravnih organov ali zadevnih izvajalcev sprejmejo ukrepi za:

Člen 4

Viri in procesi za zagotavljanje zahtev po varnosti ter preprečevanje onesnaževanja

1.  Vsaka država članica svojim upravnim organom zagotovi ustrezne vire, sorazmerno z velikostjo in vrsto njihove flote. Ti viri:

2.  Vsaka država članica zagotovi usposabljanje nadzornikov ter spremljanje aktivnosti nadzornikov in preiskovalcev držav zastave ter, v primeru nezgod in pomanjkljivosti, obalne države, kot tudi spremljanje dejavnosti priznanih organizacij v primeru, da so pooblaščene za delovanje v skladu s členom 7 .

3.  Vsaka država članica razvije ali vzdržuje sposobnost pregleda, priznavanja in odobritve gradbenih načrtov ter načrtov za opremljanje ladij, kot tudi tehnične usposobljenosti za sprejemanje odločitev v sorazmerju z velikostjo in vrsto svojih flot.

4.  Minimalni pogoji za izvajanje obveznosti, določenih v odstavkih 1 in 2, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 18(2).

Člen 5

Registracija ladje, ki pluje pod zastavo države članice

1.  Pred registracijo vsake ladje države članice preverijo njeno identiteto, če je potrebno vključno z ladijsko identifikacijsko številko IMO in drugimi podatki o ladji, da ladja ne pluje pod zastavama dveh ali več držav istočasno. Predloži se dokazilo, da je ladja, ki je prej plula pod zastavo druge države, izbrisana iz ladijskega registra te države, ali da je za prenos ladje pridobljeno soglasje registra te države.

2.  Kot predpogoj za registracijo ladje v njihovih registrih zadevne države članice zagotovijo , da ladja ustreza veljavnim mednarodnim pravilom in predpisom in zagotovijo, da je na voljo dokumentacija, ki to dokazuje . Če je to potrebno, vendar v vsakem primeru, če ladja ni nova, stopijo v stik s prejšnjo državo zastave ter jo zaprosijo, da jim preda potrebne listine in podatke .

3.  Če država članica zaprosi drugo državo članico, je prejšnja država zastave dolžna posredovati zadevne listine in podatke v skladu z Uredbo (ES) št. 789/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o prenosu tovornih in potniških ladij iz enega registra v drugega znotraj Skupnosti (11) .

4 .  Vedno, kadar druga država zastave zaprosi za informacije o posamezni ladji, ki je bila izbrisana iz registra države članice, ta država brez odlašanja drugi državi zastave posreduje podatke o pomanjkljivostih in neskladnostih z veljavnimi časovnimi okviri ter vse druge z varnostjo povezane podatke.

5 .  Odstavki 1, 2 in 4 se uporabljajo brez poseganja v člen 4 Uredbe (ES) št. 789/2004.

Člen 6

Zagotavljanje varnosti ladij, ki plujejo pod zastavo države članice

1.  Države članice izvajajo vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z mednarodnimi predpisi in standardi za ladje, ki imajo dovoljenje za plovbo pod njihovo zastavo. Ti ukrepi vključujejo predvsem naslednje:

2.  Države članice v skladu z Direktivo 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (12) razvijejo in vzpostavijo ustrezen program nadzora in spremljanja ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo, da lahko tudi prek sistema izmenjave podatkov Skupnosti SafeSeaNet, zagotovijo pravočasen in izčrpen odziv na zahteve po informacijah in pojasnilih s strani pristaniške ali obalne države v primeru nezgode ali pomanjkljivosti .

3.  Države članice in priznane organizacije, ki delujejo v njihovem imenu, izdajo ali odobrijo spričevala ladjam šele po preveritvi, ali ladja ustreza vsem zahtevam.

4.  Države članice izdajo mednarodno potrdilo o usposobljenosti ali pooblastilo posamezniku šele po preveritvi, ali oseba ustreza vsem zahtevam.

5.  Države članice zagotovijo nadzor nad svojimi ladjami v skladu z ustreznimi postopki in smernicami usklajenega sistema nadzora in izdaje spričeval, kakor je sprejet v Prilogi k Resoluciji A.948(23) skupščine IMO v najnovejši različici.

6.  Če so ladje, ki plujejo pod njihovo zastavo zadržane v državi pristanišča, države članice ukrepajo v skladu s smernicami, določenimi v Prilogi III.

7.  Priloga III se lahko spremeni v skladu z regulativnim postopkom iz člena 18(2), za izboljšanje smernic, glede na izkušnje, pridobljene z izvajanjem obstoječih dogovorov.

Člen 7

Pooblastitev za zakonske naloge

1.  Ne glede na določbe Direktive 94/57/ES ali Direktive 2007 /…/ES [o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav], države članice s pomočjo organizacij, pooblaščenih za inšpekcijski pregled in izdajo ladijskih spričeval, razvijejo oziroma vzdržujejo zmožnost, sorazmerno z velikostjo in vrsto flot, da stalno izvajajo spremljanje in preverjanje nadzora in izdajanja spričeval s strani priznanih organizacij, ki delujejo v njihovem imenu.

Zagotovijo vzpostavitev neposredne internetne komunikacijske povezave med upravnimi organi in priznanimi organizacijami in poskrbijo, da ima osebje, ki je zadolženo za spremljanje priznanih organizacij, ustrezno znanje o pravilih organizacij in držav zastave, poleg tega pa so na voljo za izvajanje učinkovitega terenskega pregleda priznanih organizacij.

2.  Države članice, na katere se nanaša odstavek 1, uvedejo možnost izvedbe dodatnega pregleda ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo , da zagotovijo skladnost z vsemi konvencijami IMO in nacionalnimi zahtevami.

3.  Dodatne preiskave , določene v odstavku 2, so v presledkih, ki niso daljši od 12 mesecev, potrebne za ladje, ki:

4.  Takoj ko začnejo veljati ukrepi iz člena 5(2) Direktive 2007 /…/ES [ o pomorski inšpekciji], se za ladje, ki jim je bil dodeljen nizek profil tveganja na njihovem zadnjem pregledu, v nobenem primeru ne zahteva dodatna preiskava iz odstavkov 2 in 3 .

5.  Države članice, za katere se uporablja odstavek 1:

6.  Smernice za vzpostavitev inšpekcijskih postopkov in sistemov za spremljanje dodatnih pregledov ter najmanjših meril za nadzornike in inšpektorje, ki bodo opravljali dodatne preiskave , se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 18(2).

Člen 8

Nadzorniki države zastave

1.  Države članice določijo in dokumentirajo odgovornosti, pooblastila in medsebojna razmerja celotnega osebja države zastave, ki vodi, izvaja in preverja delo, ki je povezano z varnostjo in vplivom nanjo ter s preprečevanjem onesnaževanja.

2.  Države članice zagotovijo, da osebje, ki je odgovorno za preglede ali opravlja preglede, inšpekcije in preverjanja ladij in družb, ustreza najmanjšim merilom, določenim v Prilogi II.

3.  Države članice zagotovijo, da je osebje, razen tistega , navedenega v odstavku 2, ki pomaga pri izvajanju obveznosti držav zastave, ustrezno izobraženo, usposobljeno in nadzorovano, za naloge, za katere je pooblaščeno.

4.  Države članice na primeren način in s primernimi sredstvi zagotovijo uporabo dokumentiranega sistema za nenehno razvijanje sposobnosti osebja iz odstavkov 1 do 3, in stalno izpopolnjevanje znanja, potrebnega za opravljanje nalog, za katere je osebje imenovano ali pooblaščeno.

5.  Država zastave nadzornikom ali, če je potrebno, drugemu osebju iz odstavka 3, ki v njenem imenu opravljajo naloge na ladijskem krovu ali trupu , izda identifikacijsk e dokumente, ki jim priznavajo pristojnost.

6.  Priloga II se lahko spremeni v skladu z regulativnim postopkom iz člena 18(2), da se izboljšajo smernice glede na izkušnje, pridobljene z izvajanjem obstoječih določb.

7 .  V skladu z regulativnim postopkom po členu 18(2) se lahko sprejme določbe za vzpostavitev najmanjših zahtev za usposobljenost osebja, določenega v odstavku 3.

Člen 9

Preiskave držav zastave

Država članica izvede preiskavo po vsaki pomorski nezgodi ali primeru onesnaženja, ki zadeva ladjo pod njeno zastavo, ob upoštevanju odgovornosti in obveznosti iz Kodeksa o preiskovanju pomorskih nezgod in incidentov, ki ga je IMO sprejela z Resolucijo A.849(20), priloženo Resoluciji skupščine IMO A.884(21), v najnovejši različici . Takšne preiskave o nezgodah opravijo ustrezno usposobljeni preiskovalci, pristojni za preiskave nezgod, ki jih zagotovijo države članice , ne glede na lokacijo pomorske nezgode ali incidenta.

Člen 10

Varno upravljanje

Države članice zagotovijo, da so ladje, ki plujejo pod njihovo zastavo, s stališča varnosti za človeško življenje na morju, ustrezno upravljane, in upoštevajo načela varnega upravljanja, določena v Resoluciji skupščine IMO A.890(21) o načelih varnega upravljanja v najnovejši različici, upoštevajoč ustrezne smernice, ki so del te resolucije.

Člen 11

Spremljajoči ukrepi

1.  Države članice razvijejo ali vzdržujejo podatkovno bazo flote ladij z glavnimi tehničnimi podatki o vsaki ladji in informacijami , navedenimi v odstavku 2, ali si zagotovijo neposreden dostop do podatkovne baze s podobnimi informacijami . Države članice Komisiji podelijo pravico do dostopa ali deljenega dostopa, odvisno od primera, do podatkovne baze svojih ladij, ob hkratni možnosti izpisa ali izmenjave teh podatkov.

2.  V podatkovni bazi vsake države članice so vključene naslednje informacije :

3.  Zahtevane podatke, navedene v odstavku 2, se lahko v skladu z regulativnim postopkom, določenim v členu 18(2), spremeni glede na razvoj dogodkov na področju podatkovnih baz.

V skladu z regulativnim postopkom iz člena 18(2) se lahko oblikuje usklajene oblike za zagotavljanje podatkov.

4.  Informacije naštete v odstavku 2 se v celoti in nemudoma sporočijo novi državi zastave v primeru, ko se ladja izbriše iz registra in se vpiše v novega.

Člen 12

Ocena in nadzor izvajanja držav zastave

1.  Države članice letno ocenjujejo svoje izvajanje v skladu z določbami te direktive.

2.  Merila za oceno izvajanja držav zastave lahko med drugim vsebujejo število zadržanj pomorske inšpekcije, rezultate pregledov držav zastave, statistiko o nezgodah, postopke komunikacije in obveščanja, statistiko škode na leto (razen domnevne popolne škode) in druge ustrezne kazalce izvajanja za določitev, ali struktura zaposlenih, sredstva in upravni postopki ustrezajo zahtevam držav zastave.

3.  Določbe za zagotovitev skupne metodologije za oceno izvajanja držav zastave se sprejme v skladu z regulativnim postopkom, določenim v členu 18(2).

4.  Države članice, ki so dne 1. julija katerega koli koledarskega leta na črni ali sivi listi, ki jo v letnem poročilu izdaja Pariški memorandum o soglasju (MOU) o pomorski inšpekciji, Komisiji pred 1. septembrom posredujejo izčrpno poročilo o neustreznem izvajanju nalog države zastave. Poročilo opredeli in analizira glavne razloge za neizvajanje ter identificira kategorije ladij, zaradi katerih je prišlo do takšnega rezultata. Poročilo vsebuje tudi načrt sanacijskih ukrepov, vključno s, kadar je primerno, dodatnimi pregledi, ki se izvršijo takoj, ko je mogoče.

Člen 13

Revizijski postopek držav zastave

1.  Vsaka država članica zagotovi, da se v roku treh let od začetka veljavnosti in nato v rednih časovnih presledkih opravi neodvisna revizija spoštovanja te direktive.

2.  Okvir in postopki za revizijo iz odstavka 1 se določijo v skladu z regulativnim postopkom, navedenim v členu 18(2).

Ne glede na to se revizije opravljajo v skladu z določili Resolucije IMO A.974(24) , sprejete kot revizije, določene v odstavku 1, če bodo izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 3. Ta sprejem ne posega v dodatne inšpekcijske preglede, ki jih za zagotovitev spoštovanja pomorske zakonodaje Skupnosti izvaja Komisija ali se izvajajo na njeno zahtevo.

3.  Država članica, kjer se opravi revizija, zagotovi:

4.  V skladu z regulativnim postopkom, navedenim v členu 18(2):

5.  Če je potrebno, Komisija v sodelovanju z državami članicami oblikuje priporočila in predloge za izboljšanje postopkov in rezultatov sistema revizije IMO, v primeru iz odstavka 2.

Člen 14

Potrjevanje kakovosti

1.  Vsaka država članica za svoje upravne organe razvijejo, vzpostavijo in vzdržujejo sistem vodenja kakovosti. Takšen sistem vodenja kakovosti je treba potrditi v skladu s standardi ISO 9001:2000 ali ustreznim standardom, ki izpolnjuje vsaj vse vidike standarda ISO 9001:2000 in se revidira v skladu s smernicami ISO 19011:2002 ali ustreznim standardom, ki izpolnjuje vsaj vse vidike standarda ISO 19011:2002 . V zvezi z navedenimi ustreznimi standardi se upošteva Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16) .

2.  Sistem vodenja kakovosti se vzpostavi v treh letih od začetka veljavnosti te direktive.

3.  Sistem vodenja kakovosti se potrdi v štirih letih od začetka veljavnosti te direktive.

4.  Sklicevanje iz prvega odstavka na standarde ISO se lahko posodobi skladno z regulativnim postopkom, navedenim v členu 18(2).

Člen 15

Sporazumi o sodelovanju

Komisija pred koncem leta [2007] Evropskemu Parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvedljivosti vzpostavitve memoranduma o soglasju med Evropsko skupnostjo, državami članicami in tretjimi državami o obveznostih pomorskih inšpekcij držav zastave, s katerim se zagotovijo enake možnosti kot za države članice tistim tretjim državam , ki so se obvezale k uresničevanju Kodeksa za izvajanje obveznih dokumentov IMO z Resolucijo IMO A.973(24) in pristale na revidiranje v skladu z določbami Resolucije IMO A.974(24) .

Člen 16

Pošiljanje informacij in sporočil

1.  Vsaka država članica IMO in Komisiji posreduje informacije, ki jih zahtevajo določbe konvencij IMO.

2.  Države članice Komisijo letno obveščajo o:

3.  Usklajen vzorčni obrazec za informiranje o nalogah, določenih v odstavku 2, lahko Komisija vzpostavi v skladu z regulativnim postopkom, določenim v členu 18(2).

4.  Komisija po prejemu obvestil držav članic pripravi konsolidirano poročilo o izvajanju te direktive. Poročilo je naslovljeno na Evropski parlament in Svet.

Člen 17

Spremembe

Poleg sprememb iz člena 2(2), člena 6(7) in člena 11(3), sme biti ta direktiva zaradi upoštevanja novih določil in obvez držav zastave, oblikovanih na mednarodni ravni, posebej v okviru IMO in Mednarodne organizacije dela (ILO), spremenjena v skladu z regulativnim postopkom, določenim v členu 18(2),

Spremembe konvencij IMO in Kodeksa za izvajanje obveznih ukrepov IMO so lahko izključene iz te direktive v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2099/2002.

Člen 18

Odbor

1.  Komisiji pomaga Odbor za varna morja in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen s členom 3 Uredbe (ES) št. 2099/2002.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca .

Člen 19

Prenos

1.  Države članice najpozneje do […] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za skladnost s to direktivo. Komisiji nemudoma posredujejo besedila določb in primerjalno tabelo med določbami in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

KODEKS DRŽAVE ZASTAVE (FSC)

DELA 1 IN 2 OSNUTKA KODEKSA ZA IZVEDBO OBVEZNIH DOKUMENTOV IMO

1.DEL – SKUPNA PODROČJA

Cilj

1.  Cilj Kodeksa je izboljšati globalno pomorsko varnost in zaščito morskega okolja.

2.  Različni upravni organi ta kodeks obravnavajo v skladu z lastnimi okoliščinami in bodo obvezani samo k izvajanju tistih dokumentov iz odstavka 6, katerih vlade ali države pogodbenice so. Glede na geografske značilnosti in okoliščine imajo lahko nekateri upravni organi večjo vlogo kot države zastave in manjšo kot države pristanišča ali obalne države, medtem ko imajo lahko druge večjo vlogo kot obalne države ali države pristanišča in manjšo kot države zastave. Takšna neravnovesja v ničemer ne zmanjšujejo njihovih obveznosti kot držav zastave, pristanišča ali obalne države.

Strategija

3.  Da bi država lahko izpolnila cilje tega kodeksa, je treba oblikovati strategijo glede naslednjih vprašanj:

Pri izvrševanju zgoraj navedene strategije je potrebno spoštovati zavezanost smernicam Kodeksa.

Splošno

4.  V skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 (UNCLOS) in konvencijami IMO so upravni organi, podpisniki teh dokumentov, odgovorni za razglasitev zakonov in drugih predpisov in za vseh druge ukrepe, ki utegnejo biti potrebni, da ti dokumenti pridobijo polno in celovito veljavnost, da glede varstva življenja na morju ter zaščite morskega okolja zagotovijo, da ladja ustreza namenu in jo upravlja usposobljena pomorska posadka.

5.  S sprejetjem ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje in nadzor nad onesnaževanjem morskega okolja države s svojim ravnanjem ne smejo neposredno ali posredno prenesti škode ali nevarnosti z enega na drugo območje ali spremeniti eno vrsto onesnaževanja v drugo (UNCLOS, člen 195).

Področje uporabe

6.  Obvezni dokumenti IMO, navedeni v tem kodeksu so:

(1)  Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju, 1974 , kakor je bila spremenjena (SOLAS 74);

(2)  Protokol iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974, kakor je bila spremenjena (SOLAS PROT 1978);

(3)  Protokol iz leta 1988 k Mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974, kakor je bila spremenjena (SOLAS PROT 1988);

(4)  Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 (MARPOL 73/78);

(5)  Protokol iz leta 1997, ki spreminja Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 (MARPOL PROT 1997);

(6)  Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov iz leta 1978, kakor je bila spremenjena (STCW);

(7)  Mednarodna konvencija o tovornih črtah iz leta 1966 (LL 66);

(8)  Protokol iz leta 1988 k Mednarodni konvenciji o tovornih črtah iz leta 1966 (LL PROT 1988);

(9)  Mednarodna konvencija o izmeri ladij iz leta 1969 (Tonnage 69); in

(10)  Konvencija o mednarodnih pravilih za izogibanje trčenju na morju iz leta 1972, kakor je bila spremenjena (COLREG 72),

in vsi dokumenti, ki so skladno z navedenimi konvencijami in protokoli postali obvezni. Nepopolni seznami obveznosti po zgornjih obveznih dokumentih so navedeni v prilogah 1 do 4. Seznam ustreznih dokumentov je naveden v Prilogi 5 in povzetek sprememb k obveznim aktom iz Zakonika je naveden v Prilogi 6(17) .

Začetni ukrepi

7.  Ko za državo začne veljati nov ali spremenjen obvezen dokument IMO, mora imeti vlada te države možnost izvajanja in uveljavljanja določb dokumentov s pomočjo ustrezne nacionalne zakonodaje ter zagotavljanja potrebne infrastrukture za izvedbo in uveljavitev teh dokumentov. To pomeni, da mora vlada države imeti:

8.  Možni okvir nacionalne zakonodaje, ki bi zagotovil učinkovitost določb ustreznih dokumentov IMO, vsebuje publikacija Združenih narodov " Smernice za pomorsko zakonodajo" (18) .

Posredovanje informacij

9.  Država bi morala strategijo posredovati vsem naslovnikom v skladu z odstavkom 3, vključno z informacijami o svoji nacionalni zakonodaji.

Arhivi

10.  Za zagotovitev dokazil o skladnosti z zahtevami in učinkovitem delovanju države bi morali biti vzpostavljeni in vzdrževani ustrezni arhivi. Biti bi morali čitljivi, lahko prepoznavni in dostopni. Za opredelitev potrebnega postopka identifikacije, hranjenja, zaščite, dostopa, časa hrambe in razpolaganja z arhivi bi moral biti vzpostavljen dokumentiran postopek.

Izboljšave

11.  Države bi morale stalno izboljševati primernost ukrepov, sprejetih za učinkovito izvajanje konvencij in protokolov, ki so jih sprejele. Izboljšave bi se morale izvajati s strogo in učinkovito uporabo in uveljavitvijo nacionalne zakonodaje ob stalnem nadzoru izpolnjevanja pogojev.

12.  Država bi morala spodbujati kulturo, ki ljudem zagotavlja možnosti za izboljšanje učinkovitosti pomorske varnosti in aktivnosti varovanja okolja.

13.  Država bi morala sprejeti ukrepe za določitev in odpravo vzrokov vseh neskladij, da bi preprečila ponovne pojavitve, vključno s:

14.  Država bi morala določiti ukrepe za odpravo vzrokov morebitnih neskladij, da bi preprečila njihovo ponovitev.

2.DEL – DRŽAVE ZASTAVE

Izvajanje

15.  Za učinkovito izpolnjevanje dolžnosti in obveznosti morajo države zastave:

16.  Države zastave bi morale zagotoviti sredstva in postopke, primerne za izvajanje varnostnega in okoljevarstvenega programa, ki bi moral vsebovati najmanj naslednje:

17.  Države zastave zagotovijo ustrezno in učinkovito upravljanje ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo, ob upoštevanju načel varnega upravljanja, sprejetih v IMO.

Pooblastitev

18.  Države članice, ki pooblastijo priznane organizacije, da pri opravljanju pregledov, inšpekcij, izdajanju spričeval in dokumentov, označevanju ladij in drugih nalogah, ki so zahtevane v skladu s konvencijami IMO, delujejo v njihovem imenu, morajo takšno pooblastitev urediti v skladu z Uredbo SOLAS XI-1/1, tako da:

19.  Države zastave, ki imenujejo nadzornike za opravljanje pregledov in izvajanje nadzora v njihovem imenu, bi morale imenovanja ustrezno urediti, v skladu s smernicami, določenimi v odstavku 18, posebej v pododstavkih 3 do 4.

20.  Država zastave bi morala uvesti program nadzora ali pri njem sodelovati z ustreznimi sredstvi za nadzor nad priznanimi organizacijami in za komuniciranje z njimi, da zagotovi izpolnitev mednarodnih obveznosti, tako da:

Uveljavljanje

21.  Države zastave bi morale izvesti vse potrebne ukrepe za zagotovitev spoštovanja mednarodnih predpisov in standardov za ladje, ki so upravičene pluti pod njihovo zastavo, in za subjekte in osebe pod njihovo pristojnostjo za zagotovitev spoštovanja mednarodnih obveznosti. Takšni ukrepi bi morali med drugim vsebovati:

22.  Država zastave bi morala pripraviti in izvajati program nadzora in spremljanja, da bo:

23.  Poleg tega bi morala država zastave:

24.  Ko je država obveščena, da je ladja pod njeno zastavo zadržana v državi pristanišča, bi morala država zastave poskrbeti, da so izvedeni ustrezni sanacijski ukrepi, da zadevna ladja takoj izpolni pogoje ustreznih mednarodnih konvencij.

25.  Država zastave ali priznana organizacija, ki deluje v njenem imenu, naj bi izdala ali odobrila mednarodno spričevalo ladji šele potem, ko je preverila , ali ladja ustreza vsem zahtevam.

26.  Država zastave naj izda mednarodno spričevalo o usposobljenosti ali potrdilo osebi šele ko ugotovi, da oseba ustreza vsem zahtevam.

Nadzorniki države zastave

27.  Država zastave naj določi in dokumentira odgovornosti, pristojnosti in medsebojna razmerja celotnega osebja, ki vodi, izvaja in preverja delo, povezano z varnostjo in preprečevanjem onesnaževanja.

28.  Osebje, ki izvaja ali je odgovorno za nadzor, inšpekcijo ali revizije ladij in družb, ki jih zadevajo ustrezni obvezni dokumenti IMO, bi moralo izpolnjevati najmanj naslednje pogoje:

29.  Osebje, ki izpolnjuje pogoje v skladu s členom 28(1), bi moralo izkazati, da je služilo na morju kot časnik na krovu ali v strojnem oddelku najmanj tri leta.

30.  Osebje, ki izpolnjuje pogoje v skladu s členom 28(2), bi moralo izkazati, da je služilo na ustreznem delovnem mestu najmanj tri leta.

31.  Poleg tega bi moralo takšno osebje imeti tudi ustrezno praktično in teoretično znanje iz poznavanja ladij, njihovega delovanja in določb ustreznih nacionalnih in mednarodnih dokumentov, potrebnih za opravljanje nalog nadzornikov držav zastave, pridobljenih v dokumentiranih programih usposabljanja.

32.  Drugo osebje, ki bo pomagalo pri opravljanju takšnega dela, bi moralo biti izobraženo, usposobljeno in nadzirano sorazmerno z nalogami, ki so mu dodeljene.

33.  Predhodne ustrezne izkušnje na strokovnem področju naj se štejejo kot prednost; v primerih brez predhodnih izkušenj bi morali upravni organi zagotoviti ustrezno terensko usposabljanje.

34.  Države zastave lahko nadzornike akreditirajo v formaliziranem, izčrpnem programu usposabljanja, ki zagotavlja enak nivo znanja in usposobljenosti, kot je nivo, zahtevan v odstavkih 29 do 32.

35.  Država članica bi morala izvajati dokumentiran sistem za usposabljanje osebja in stalno izpopolnjevanje znanja, v skladu z nalogami, za katere je pooblaščena.

36.  Glede na nalogo(-e), ki jo/jih je potrebno opraviti, bi morale kvalifikacije obsegati:

37.  Država zastave bi morala za nadzornika med opravljanjem njegovih nalog izdati identifikacijski dokument.

Preiskave države zastave

38.  Preiskave bi morale biti opravljene po pomorski nezgodi ali primeru onesnaženja. Preiskave o nezgodah bi morali opraviti ustrezno usposobljeni preiskovalci, pristojni za preiskave nezgod. Država zastave naj bi bila pripravljena, da za ta namen zagotovi usposobljene preiskovalce, ne glede na lokacijo pomorske nezgode ali incidenta.

39.  Država zastave bi mora la zagotoviti, da imajo posamezni preiskovalci delovno znanje in praktične izkušnje na področjih, za katera so zadolženi. Poleg tega naj bi za pomoč posameznim preiskovalcem pri opravljanju njihovih dolžnosti zunaj običajnih zadolžitev država zastave po potrebi zagotovila dostop do strokovnega znanja s sledečih področij:

40.  Vsaka nesreča, v kateri je prišlo do poškodbe osebe, katere posledica je odsotnost z dela za tri ali več delovnih dni, in vsak smrtni primer kot posledica nesreče pri delu ter poškodbe, nastale na ladjah države zastave, bi morali biti raziskani, rezultati preiskave pa javno objavljeni.

41.  Ladijske nezgode bi morale biti raziskane in prijavljene v skladu z ustreznimi konvencijami IMO in smernicami, oblikovanimi v IMO(23) . Poročilo o preiskavi bi moralo biti posredovano IMO skupaj z opažanji države zastave, skladno z zgoraj navedenimi smernicami.

Ocenjevanje in pregled

42.  Države zastave bi morale redno ocenjevati svoje izpolnjevanje obveznosti, in sicer s stališča izvrševanja administrativnega procesa, postopkov in sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti, določenih v konvencijah, katerih pogodbenice so.

43.  Merila za oceno učinkovitosti držav zastave lahko med drugim vsebujejo število zadržanj pomorske inšpekcije, rezultate pregledov držav zastave, statistiko o nezgodah, postopke komuniciranja in obveščanja, statistiko škode na leto (razen domnevne popolne škode) in druge ustrezne kazalce uspešnosti za ugotovitev, ali struktura zaposlenih, sredstva in upravni postopki ustrezajo zahtevam držav zastave.

44.  Merila lahko vključujejo redni pregled:

PRILOGA II

Minimalna merila za nadzornike držav zastave

(kakor je navedeno v členu 8)

1.  Nadzornike morajo za opravljanje nadzorov, določenih v tej direktivi, pooblastiti pristojni organi države članice.

2.  Nadzorniki morajo imeti ustrezno teoretično znanje in praktične izkušnje glede ladij, njihovega delovanja in določb ustreznih nacionalnih in mednarodnih zahtev. To znanje in izkušnje morajo biti pridobljeni v dokumentiranih programih usposabljanja.

3.  Nadzorniki morajo imeti najmanj:

4.  Nadzorniki morajo po točkah 3(1) in 3(2) tehnično znanje o ladjah in njihovem upravljanju po pridobitvi spričevala o usposobljenosti ali izpolnjevanju pogojev tudi obnavljati.

5.  Nadzorniki, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s točko 3(3), morajo zadostiti enakemu nivoju znanja in usposobljenosti kot nadzorniki, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s točkami 3(1) in 3(2).

6.  Nadzorniki morajo biti sposobni s pomorščaki komunicirati ustno in pisno, v jeziku, ki se na morju najpogosteje uporablja.

7.  Nadzorniki ne smejo imeti nobenega poslovnega, osebnega ali družinskega interesa glede pregledovane ladje, njene posadke, zastopnika, družbe, lastnika ali zakupnika ladje, niti glede nevladnih organizacij, ki opravljajo predpisane ali klasifikacijske preglede ali ladjam izdajajo spričevala.

8.  Nadzorniki, ki ne izpolnjujejo zgornjih pogojev, so prav tako sprejeti, če so bili na dan sprejema te direktive zaposleni pri organu, pristojnem za predpisan pregled ali preglede pri pomorski inšpekciji, če je zadevna država pristanišča pristopila k Pariškemu memorandumu o nadzoru, ki ga izvaja država pristanišča .

PRILOGA III

Navodila za nadaljnje ukrepe glede ladij, zadržanih v državi pristanišča

(kot navedeno v členu 6)

1.  Zadržanje s strani države pristanišča

1.  Ko je pristojni organ države članice (v nadaljnjem besedilu država zastave) obveščen, da je ladja, ki pluje pod njeno zastavo, zadržana v drugi državi pristanišča, bi moral poskrbeti, da se izvedejo ustrezni sanacijski ukrepi, da ladja izpolni pogoje ustreznih mednarodnih konvencij. Kot ustrezni se upoštevajo spodaj navedeni ukrepi; seznam ne preprečuje sprejetja enakovrednih ali dodatnih ukrepov, če so ti skladni s cilji in s sredstvi za delovanje iz te direktive.

2.  Takojšnji ukrepi

1.  Takoj ko je država zastave obveščena o zadržanju, bi morala vzpostaviti stik z družbo (družbo za namene ISM) in državo pristanišča, da, kolikor je to mogoče, določi vse okoliščine zadržanja.

2.  Na osnovi teh informacij bi morala država zastave ugotoviti, kateri takojšnji ukrepi so potrebni, da ladja izpolni pogoje. Določi lahko, da lahko nekatere pomanjkljivosti potrdi in odpravi država pristanišča (na primer reševalni čoln, potreben popravila). V takšnih primerih bi morala država zastave zahtevati potrdilo države pristanišča, da so bile pomanjkljivosti odpravljene.

3.  Za resnejše pomanjkljivosti, zlasti konstrukcijske in druge, za katere jamčijo spričevala, ki jih izda država zastave ali priznana organizacija (PO), bi morala država zastave zahtevati posebni dodatni inšpekcijski pregled s strani enega izmed svojih nadzornikov ali pooblastiti nadzornika priznane organizacije, da opravi pregled v njenem imenu. Inšpekcijski pregled bi se moral v začetku osredotočiti na tista področja, na katerih je država pristanišča zabeležila pomanjkljivosti. Če je po mnenju države zastave ali nadzornika PO to potrebno, se lahko pregled razširi na celoten ponovni pregled za vsa področja, za katera jamčijo ustrezna predpisana spričevala.

4.  V primerih, kjer je PO opravila inšpekcijski pregled iz odstavka 3 zgoraj, bi moral njen nadzornik državi zastave poročati o izvedenih ukrepih in stanju ladje po opravljenem pregledu, tako da lahko država zastave presodi, ali, če sploh, so potrebni nadaljnji ukrepi.

5.  Če je bil inšpekcijski pregled države pristanišča tudi prekinjen v skladu s členom 9(4) Direktive 95/21/ES ali členom 13(5) Direktive 2007 /…/ES [o pomorski inšpekciji], kakor je bila spremenjena, bi morala država zastave poskrbeti za ponovni pregled ladje za tista spričevala, ki jamčijo za področja, na katerih je država pristanišča zabeležila pomanjkljivosti in za druga področja, na katerih so pomanjkljivosti odkrite kasneje. Država zastave bi morala pregled opraviti sama ali zahtevati celotno poročilo nadzornika PO, in če je to potrebno, potrdilo, da je bil opravljen ustrezen pregled in da so bile odpravljene vse pomanjkljivosti. Na podlagi soglasja bi morala država zastave državi pristanišča potrditi, da ladja ustreza zahtevam ustreznih predpisov in mednarodnih konvencij.

6.  V primerih največjih neskladij s predpisi in mednarodnimi konvencijami bi morala država zastave vedno poslati svojega nadzornika in ne nadzornika PO za izvedbo in nadziranje pregleda, navedenega v odstavkih 3 do 5 .

7.  Razen ob uporabi odstavka 10, država zastave zahteva , da družba izvede sanacijske ukrepe, potrebne, da ladja izpolni pogoje ustreznih pravil in mednarodnih konvencij, preden lahko ladja izpluje iz pristanišča zadržanja (poleg sanacijskih ukrepov, zahtevanih s strani države pristanišča). Če takšni sanacijski ukrepi niso izvedeni, bi bilo treba ustrezna spričevala preklicati.

8.  Država zastave bi morala ugotoviti, v kolikšnem obsegu pomanjkljivosti, ki jih je zabeležila država pristanišča in odkril inšpekcijski pregled/nadzor države zastave, vplivajo na sistem kontrole varnosti ladje in družbe. Če je potrebno, bi morala država zastave zagotoviti ponovni pregled ladje in/ali družbe ter v sodelovanju z državo pristanišča presoditi, ali je treba ponovni pregled opraviti preden bo ladji dovoljeno izpluti iz pristanišča zadržanja.

9.  Država zastave bi morala biti v stalnem stiku in sodelovati z državo pristanišča, da pomaga zagotoviti odpravo odkritih pomanjkljivosti in nemudoma odgovori na vsa morebitna vprašanja države pristanišča.

10.  Če pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti v pristanišču zadržanja in država pristanišča v skladu s členom 11(1) Direktive 95/21/ES ali členom 15(1) Direktive 2007 /…/ES [ o pomorski inšpekciji] ladji dovoli nadaljevanje poti do servisne ladjedelnice, se mora država zastave povezati z državo pristanišča, da določi pogoje, pod katerimi naj se ta plovba opravi, in te pogoje pisno potrdi.

11.  Če ladja ne spoštuje pogojev, navedenih v odstavku 10 zgoraj, ali ne pripluje do dogovorjene servisne ladjedelnice, bi morala država zastave nemudoma zahtevati pojasnilo družbe in razmisliti o odvzemu spričeval ladje. Poleg tega bi morala država zastave, takoj ko je to mogoče, opraviti dodatni pregled.

12.  Če država zastave na podlagi dostopnih informacij meni, da je zadržanje neupravičeno, bi morala svoje pomisleke sporočiti državi pristanišča in se povezati z družbo, da presodi, ali naj v državi pristanišča uporabi pritožbeni postopek.

3.  Naknadni ukrepi

1.  Glede na resnost odkritih pomanjkljivosti in nemudoma izvedene sanacijske ukrepe bi morala država zastave presoditi, ali naj na ladji, po izpustitvi iz zadržanja, opravi še dodatni pregled. Dodatni pregled bi moral vsebovati oceno učinkovitosti sistema obvladovanja varnosti. Država zastave bi morala , kot vodilo, v [6] tednih po prejemu obvestila o zadržanju, opraviti dodatni pregled ladje. Ta dodatni pregled bi moral biti opravljen na stroške družbe. Če je predpisan pregled ladje v državi zastave razpisan v roku [3] mesecev, lahko država dodatni pregled preloži do takrat.

2.  Poleg tega bi morala država zastave presoditi, ali je treba opraviti ponovni pregled zadevne družbe. Država zastave bi morala preučiti tudi zgodovino inšpekcijskih pregledov drugih ladij, za katere je odgovorna ista družba, da ugotovi, ali se v celotni floti družbe pojavljajo enake napake.

3.  Če je bila ladja v preteklih dveh letih več kot enkrat upravičeno zadržana, bi morali biti naknadni ukrepi izvedeni prioritetno, dodatni pregled države zastave pa bi moral v vsakem primeru biti opravljen v [4] tednih po prejemu obvestila o zadržanju.

4.  Če je posledica zadržanja tudi prepoved ladji v skladu s členom 7b Direktive 95/21/ES ali členom 10 Direktive 2007 /…/ES [ o pomorski inšpekciji], mora država zastave izvesti dodatni pregled in vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da družba usposobi svojo ladjo za izpolnitev pogojev vseh ustreznih konvencij in predpisov. Na podlagi soglasja bi morala država zastave družbi izročiti ustrezen dokument.

5.  V vseh primerih bi morala država zastave presoditi, katera pravna sredstva zoper družbo, vključno s kaznimi, ki so primerno stroge, da odvračajo od kršenja predpisov Skupnosti in mednarodnih pravil , bi se lahko uporabilo . Če ladja vztrajno ne izpolnjuje zahtev predpisov Skupnosti in mednarodnih konvencij, mora država zastave presoditi, katere dodatne sankcije bi bile potrebne, vključno z izbrisom ladje iz svojega registra.

6.  Ko so izvedeni vsi sanacijski ukrepi za izpolnitev pogojev mednarodnih konvencij in predpisov Skupnosti , bi morala država zastave poslati IMO in Komisiji poročilo pripravljeno v skladu s SOLAS 74, kakor je bila spremenjena, poglavje I, Uredba 19(d) in odstavek 5.2 Resolucije IMO A.787(19), kakor je bila spremenjena, za IMO, ter z dodatnimi informacijami glede predpisov, povezanih s Skupnostjo, za Komisijo .

4.  Dodatni pregled

1.  Da se nadzornik države zastave prepriča, ali ladja, njena oprema in posadka ustrezajo predpisom in mednarodnim konvencijam, bi moral dodaten pregled, naveden zgoraj, vključevati ustrezno temeljit pregled naslednjih področij:

Spričevala in dokumenti

Konstrukcija ladijskega trupa in oprema

Stanje določitve tovornih črt

Glavni stroji in sistemi

Čistost strojnice

Oprema za reševanje življenj

Požarna varnost

Navigacijska oprema

Oprema za ravnanje s tovorom

Radijska oprema

Električna oprema

Preprečevanje onesnaževanja

Delovni in bivanjski pogoji

Upravljanje

Spričevala posadke

Varnost potnikov

Operativne zahteve, vključno s sporazumevanjem posadke, urjenjem, usposabljanjem, upravljanjem ladijskega mostu in strojnice ter varnostjo.

2.  Vsebovati bi moral , med drugim, tudi ustrezne postavke za razširjen inšpekcijski pregled, določen v Prilogi V k Direktivi 95/21/ES ali Del C, Priloge VIII Direktive 2007 /…/ES [ o pomorski inšpekciji]. Nadzorniki držav zastave bi morali , če menijo, da je to potrebno, izvesti tudi funkcionalne teste opreme, kot so rešilni čoln in postopek njegove splavitve, glavni in pomožni stroji, lopute odprtin, glavna električna napeljava in sistemi odvodnjavanja.

(1) UL C 318, 23.12.2006, str. 195. (2) UL C 229, 22.9.2006, str. 38. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2007. (4) UL L ...". (5) UL L 144, 15.5.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/75/ES (UL L 190, 30.7.2003, str. 6). (6) UL L ..." (7) UL L 208, 5.8.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1891/2006 (UL L 394, 30.12.2006, str. 1) . (8) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11). (9) UL L 324, 29.11.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 93/2007 (UL L 22, 31.1.2007, str. 12). (10) UL L 167, 2.7.1999, str. 33. (11) UL L 138, 30.4.2004, str. 19. (12) UL L 208, 5.8.2002, str. 10. (13) UL L 157, 7.7.1995, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 324, 29.11.2002, str. 53). (14) * UL: Vstaviti številko. (15) UL L 255, 30.9.2005, str. 11. (16) UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003. (17) Te priloge bodo izpolnjene ob MSC 80 (maj 2005). Za obveznosti držav zastave so pomembne le priloge 1, 2 in 5. (18) ST/ESCAP/1076. (19) Predpisi I/2, I/9, I/10 in I/11 Konvencije STCW iz leta 1978, kakor je bila spremenjena. (20) Dodatek 1 k resoluciji A.739(18) " Smernice za pooblastitev organizacij, ki delujejo v imenu upravnih organov" . (21) Dodatek 2 k resoluciji A.739(18) " Smernice za pooblastitev organizacij, ki delujejo v imenu upravnih organov" . (22) MSC/Circ.710 – MEPC/Circ.307. (23) Sklic na Kodeks o preiskovanju pomorskih nezgod in incidentov, ki ga je IMO sprejela z Resolucijo A.849(20), kakor je bila spremenjena z Resolucijo A.884(21).