(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0588)(1) ,

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 80(2) Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0028/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0081/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora(1) ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2) ,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3) ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Direktiva Sveta 95/21/ES z dne 19. junija 1995 o pomorski inšpekciji na ladjah, ki jo izvaja država pristanišča(4) , je bila že večkrat temeljito spremenjena. Ker bo še prišlo do sprememb, jo je treba zaradi jasnosti preoblikovati.

(2)  Skupnost je resno zaskrbljena zaradi nesreč v pomorskem prometu ter onesnaževanja morja in obal držav članic.

(3)  Skupnost je prav tako zaskrbljena zaradi bivalnih in delovnih pogojev na ladjah.

(4)  Varnost, preprečevanje onesnaževanja ter bivalne in delovne pogoje na ladjah je mogoče učinkovito okrepiti z občutnim zmanjšanjem števila podstandardnih ladij v vodah Skupnosti z dosledno uporabo mednarodnih konvencij, kodeksov in resolucij.

(5)  Evropska skupnost zaradi tega želi, da kmalu pride do ratifikacije Konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) o delu na morju iz leta 2006, ki v delu 5.2.1. obravnava dolžnosti države pristanišča.

(6)   Skladnost ladij z mednarodnimi standardi za varnost, preprečevanje onesnaževanja ter bivalne in delovne pogoje na ladjah morajo spremljati predvsem države zastave. Vendar nekatere države zastave niso izvajale in niso uporabljale mednarodnih standardov. Odslej mora država pristanišča prav tako zagotavljati nadzor nad skladnostjo z mednarodnimi standardi za varnost, preprečevanjem onesnaževanja ter bivalnimi in delovnimi pogoji na ladjah, in sicer ob upoštevanju dejstva, da pregledi, ki jih opravi država pristanišča, niso strokovno-tehnični pregledi, da ugotovitve inšpekcije nimajo vrednosti potrdila za plovbo ter da nadzor, ki ga izvaja država pristanišča, ne more nadomestiti odgovornosti, ki jo nosijo države zastave .

(7)   Usklajen pristop držav članic k učinkovitemu izvrševanju teh mednarodnih standardov za ladje, ki plujejo v teritorialnih vodah držav članic in uporabljajo njihova pristanišča, bo onemogočil izkrivljanje konkurence.

(8)   Sektor pomorskih prevozov ogrožajo morebitna teroristična dejanja. Države članice morajo učinkovito izvajati ukrepe za zaščito prevozov in z nadzorom nad izvrševanjem zaščitnih ukrepov skrbno preverjati izpolnjevanje pravil za zaščito.

(9)   Izkoristiti je treba izkušnje, pridobljene med izvajanjem Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, podpisanega v Parizu dne 26. januarja 1982 (Pariški memorandum) .

(10)   Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA), ki je bila ustanovljena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1406/2002 z dne 27. junija 2002 (5) , mora zagotoviti potrebno podporo za usklajeno in učinkovito izvajanje sistema pomorske inšpekcije. EMSA mora predvsem prispevati k razvoju usklajene sheme Skupnosti za usposabljanje in izpopolnjevanje pomorskih inšpektorjev.

(11)  Cilj učinkovitega režima pomorske inšpekcije mora biti tudi zagotavljanje rednih inšpekcijskih pregledov vsehladij, ki pristajajo v pristaniščih znotraj Evropske unije. Inšpekcijske preglede je treba izvajati predvsem na ladjah, ki ne ustrezajo standardom, na drugi strani je treba kakovostne ladje, torejladje, ki imajo zadovoljive rezultate inšpekcijskih pregledov ali ki plujejo pod zastavo države, ki se ravna po sistemu pregledov držav članic Mednarodne pomorske organizacije ( IMO) , nagraditi z manj pogostimi inšpekcijskimi pregledi. Takšna nova ureditev inšpekcijskih pregledov mora biti vključena v režim pomorske inšpekcije v Skupnosti takoj po določitvi njenih različnih vidikov in na podlagi sistema delitve inšpekcijskih pregledov, v katerem vsaka država članica ustrezno prispeva k uresničitvi skupnega cilja Skupnosti, tj. k vzpostavitvi celovitega sistem inšpekcijskih pregledov. Države članice bi morale ob upoštevanju obsega in značilnosti pomorskega prometa v vsakem pristanišču zaposliti potrebno število osebja, vključno s kvalificiranimi inšpektorji.

(12)  Sistem inšpekcijskih pregledov, kot ga vzpostavlja ta direktiva, bi bilo treba uskladiti s postopki iz Pariškega memoranduma. Glede na to, da bi bilo treba na ravni Skupnosti najprej skleniti soglasje o napredku, ki ga prinaša Pariški memorandum, kar je pogoj za njegovo uporabo v Evropski uniji, bi bila zaradi vzpostavitve enotnega inšpekcijskega režima potrebna tesna uskladitev prava Skupnosti in Pariškega memoranduma.

(13)   Pravila in postopki za inšpekcijske preglede države pristanišča, vključno z merili za zadržanje ladij, morajo biti usklajeni z namenom zagotoviti trajno učinkovitost v vseh pristaniščih, kar bo prav tako občutno zmanjšalo selektivno uporabo nekaterih namembnih pristanišč pri izogibanju mreži ustreznega nadzora.

(14)   Nekatere kategorije ladij pomenijo večje tveganje za nezgodo ali onesnaževanje, ko dosežejo neko starost, zato je treba na njih opraviti razširjeni inšpekcijski pregled; podrobnosti takšnega razširjenega inšpekcijskega pregleda je še treba določiti.

(15)  V skladu z inšpekcijskim režimom, določenim v tej direktivi, so časovni presledki med periodičnimi inšpekcijskimi pregledi ladij odvisni od profila tveganja, ki je opredeljen v skladu z nekaterimi splošnimi parametri in parametri predhodnih pregledov. Za ladje z velikim tveganjem časovni presledek ne bi smel biti daljši od 6 mesecev.

(16)   Nekatere ladje pomenijo očitno tveganje za varnost v pomorskem prometu in za morsko okolje zaradi svojega slabega stanja, zastave in preteklih dogodkov Tem ladjam bi bilo torej treba zavrniti dostop do pristanišč in sidrišč znotraj Skupnosti, razen če se lahko dokaže, da lahko varno plujejo v vodah Skupnosti. Treba je sestaviti navodila, ki določajo postopke, uporabljene ob uvedbi take prepovedi dostopa in razveljavitve prepovedi. Zaradi boljše preglednosti bi bilo treba objaviti sezname ladij, ki jim je bil zavrnjen dostop do pristanišč in sidrišč znotraj Skupnosti.

(17)   Da bi se zmanjšala obremenitev nekaterih uprav in družb zaradi ponavljajočih se inšpekcijskih pregledov, veljajo uspešno opravljeni pregledi na ro-ro trajektih in visokohitrostnih potniških plovilih v državi gostiteljici, izvedeni na podlagi Direktive Sveta 1999/35/ES z dne 29. aprila 1999 o sistemu obveznih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili(6) , kot razširjeni pregledi sistema pomorske inšpekcije.

(18)   Odpraviti je treba neskladnost z določbami ustreznih konvencij. Ladje, ki morajo izpeljati ukrep za odpravo nepravilnosti, kadar opažene pomanjkljivosti očitno ogrožajo varnost, zdravje ali okolje, je treba zadržati, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.

(19)   Omogočiti je treba pravico do pritožbe proti odločbam o zadržanju, ki jih sprejmejo pristojni organi, da bi preprečili neutemeljene odločbe, ki lahko povzročijo neupravičeno zadržanje in zamudo.

(20)   Organi in inšpektorji, ki so vključeni v dejavnosti pomorske inšpekcije, ne smejo biti v konfliktu interesov glede pristanišča inšpekcijskega pregleda ali pregledanih ladij in imeti podobnih interesov. Inšpektorji morajo biti ustrezno usposobljeni in imeti zagotovljeno izpopolnjevanje, da ohranijo in še izboljšajo svojo strokovno usposobljenost za opravljanje inšpekcijskih pregledov. Države članice morajo sodelovati pri razvijanju in podpiranju usklajene sheme Skupnosti za usposabljanje in izpopolnjevanje inšpektorjev.

(21)   Piloti in pristaniške oblasti morajo imeti možnost, da zagotovijo koristne podatke o pomanjkljivostih , ugotovljenih na ladjah.

(22)   Pritožbe o bivalnih in delovnih pogojih na ladjah, ki jih vložijo osebe s potrjeno upravičenim interesom, je treba preveriti. Prednostno bi se morale obravnavati pritožbe na ladji. Vsaka oseba, ki vloži pritožbo, mora biti seznanjena o nadaljnjih ukrepih, ki sledijo pritožbi.

(23)   Sodelovanje med pristojnimi organi držav članic in drugimi organi ali organizacijami nujno je zaradi zagotavljanja učinkovitega spremljanja ladij s pomanjkljivostmi, ki jim je bilo dovoljeno nadaljevati plovbo, in za izmenjavo podatkov o ladjah v pristanišču.

(24)   Ker je inšpekcijska baza podatkov bistveni del pomorske inšpekcije, morajo države članice zagotoviti njeno posodabljanje v skladu z zahtevami Skupnosti.

(25)   Objava podatkov o ladjah in njenih upravljavcih ali družbah, ki niso v skladu z mednarodnimi standardi varnosti, zdravja in zaščite morskega okolja, je lahko učinkovito sredstvo odvračanja vkrcevalcev od uporabe takih ladij in spodbuda njihovim lastnikom, da ukrepajo za zboljšanje.

(26)   Vse stroške za inšpekcijske preglede ladij, ki upravičujejo zadržanje, in stroške, nastale ob razveljavitvi zavrnitve dostopa, mora nositi lastnik ali upravljavec ladje.

(27)   Ukrepi, potrebni za izvajanje te Direktive morajo biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(7) . Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(28)  Z namenom, da se državam članicam brez morskih pristanišč ne naloži nesorazmernega upravnega bremena, bi bilo treba zlasti določiti posebno pravilo, po katerem slednjim ne bi bilo treba upoštevati določb te direktive. Ukrepe, potrebne za izvajanje tega pravila, bi bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom.

(29)   Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa, tj. zmanjšati število podstandardnih ladij v vodah Skupnosti prek izboljšanega inšpekcijskega sistema Skupnosti za morske ladje in razvoja sredstev za preventivne ukrepe na področju onesnaževanja morij, in jih je zaradi njihovega obsega in učinkov mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

(30)   Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s prejšnjimi direktivami. Obveznost prenosa nespremenjenih določb je določena s prejšnjo direktivo.

(31)   Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo iz dela B Priloge XV .

(32)  V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (8) bi morale države članice za lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripraviti tabele, ki bodo v meri mogočega prikazale skladnost med direktivami in ukrepi za prenos, ter jih objaviti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Namen

Člen 2

Opredelitve

Člen 3

Področje uporabe

1.  Ta direktiva se uporablja za vsako ladjo in njeno posadko, ki pristaja v pristanišču ali na sidrišču države članice:

Francija lahko odloči, da med pristanišča iz tega odstavka ne spadajo pristanišča v čezmorskih departmajih iz člena 299(2) pogodbe.

Če država članica opravi inšpekcijski pregled ladje v vodah, ki so pod njeno jurisdikcijo, tak pregled velja kot pregled za namene te direktive.

Nič v tem členu ne vpliva na pravice posega, ki so na razpolago državi članici na podlagi ustreznih mednarodnih konvencij.

Države članice, ki nimajo morskih pristanišč, pod določenimi pogoji niso dolžne uporabljati te direktive. Ukrepe za izvajanje mehanizma odstopanja sprejme Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(2).

2.  Pri ladjah z bruto tonažo manj kakor 500 uporabijo države članice tiste zahteve ustrezne konvencije, ki se uporabljajo, in če se konvencija ne uporablja, lahko ukrepajo, kakor je treba, da zagotovijo, da ladje ne predstavljajo očitne grožnje za varnost, zdravje ali okolje. Pri uporabi tega odstavka se države članice ravnajo po Prilogi 1 k Pariškemu memorandumu.

3.  Pri pregledu ladje, ki pluje pod zastavo države, ki ni podpisnica konvencije, države članice zagotovijo, da se taka ladja in njena posadka ne obravnavata ugodneje kakor ladja, ki pluje pod zastavo države, podpisnice konvencije.

4.  Ribiška plovila, vojne ladje, plovni pripomočki, lesene ladje enostavne gradnje, vladne ladje, uporabljane za netrgovske namene, in jahte za prosti čas, ki se ne uporabljajo v pomorski trgovini, so izvzete iz področja uporabe te direktive.

Člen 4

Pristojnosti inšpekcije

1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da pridobijo zakonsko pravico, da v skladu z mednarodnim pravom na krovu tujih ladij izvajajo inšpekcijske preglede, kakor so navedeni v tej direktivi.

2.  Države članice ohranjajo ustrezne pristojne organe ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da ti organi izvajajo naloge, določene v tej direktivi. Ob upoštevanju obsega in značilnosti pomorskega prometa v vsakem pristanišču zaposlijo potrebno število osebja, vključno s kvalificiranimi inšpektorji.

Države članice vzpostavijo ustrezno ureditev, s katero zagotovijo, da so inšpektorji usposobljeni za izvajanje začetnih in razširjenih inšpekcijskih pregledov v skladu s členoma 12 in 13 ter Prilogo I, delom II .

Člen 5

Inšpekcijski režim Skupnosti

1.  Države članice izvajajo inšpekcijske preglede v skladu s sistemom izbire, opisanem v členu 12, in z določbami iz Priloge I .

2.  Vsaka država članica vsako leto opravi celotno število inšpekcijskih pregledov, ki ustreza njenemu deležu skupnega števila inšpekcijskih pregledov, ki se vsako leto opravijo v Skupnosti in na območju, za katerega velja Pariški memorandum. Ta delež se opredeli glede na število ladij, ki pristanejo v pristaniščih in na sidriščih določene države članice, v primerjavi s skupnim številom ladij, ki pristanejo v pristaniščih in na sidriščih vseh držav Skupnosti in držav podpisnic Pariškega memoranduma.

Člen 6

Spoštovanje inšpekcijskega režima Skupnosti

Člen 7

Okoliščine, v katerih se nekaterih ladij ne pregleda

1.  Država članica se lahko odloči, da odloži pregled ladje iz prve prednostne skupine, v naslednjih primerih:

Če je pregled odložen, vendar ni izveden v skladu s točkama (i) in (ii) ter ni zabeležen v inšpekcijski bazi podatkov, se šteje kot neopravljen pregled države članice, ki je odložila pregled.

2.  Neopravljeni pregled ladje iz prve prednostne skupine ob pogoju, da so razlogi za neizvršitev pregleda zabeleženi v inšpekcijski bazi podatkov, iz operativnih razlogov v naslednjih izjemnih primerih ne šteje kot neopravljeni pregled, in sicer če pristojni organ presodi, da bi izvedba pregleda ogrozila varnost inšpektorjev, ladje, njene posadke ali pristanišča oziroma morskega okolja.

3.  Če pregled usidrane ladje ni bil opravljen, ne šteje kot neopravljeni pregled, če je v primeru uporabe točke (ii) razlog za neizvedbo pregleda zabeležen v inšpekcijski bazi podatkov in če:

4.  Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(2) sprejme ukrepe za izvajanje tega člena.

Člen 8

Najava ladij

1.   Upravljavec, agent ali poveljnik ladje, na kateri bo opravljen razširjeni inšpekcijski pregled po členu 13 in ki je na poti v pristanišče ali na sidrišče države članice, najavi njen prihod v skladu z določbami Priloge III.

2.  Ob prejemu obvestila iz odstavka 1 in člena 4 Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (10) pristojni pristaniški organ informacijo posreduje pristojnemu organu.

3.  Sporočanje, predvideno v tem členu, poteka elektronsko. Druga sredstva sporočanja se uporabijo le, če elektronska sredstva niso razpoložljiva.

4.  Postopki in formati, ki jih za namen uporabe Priloge III razvijejo države članice, so v skladu z ustreznimi določbami iz Direktive 2002/59/ES.

Člen 9

Profil tveganja ladje

1.  Vsaki ladji, ki pristane v pristanišču ali na sidrišču države članice, je dodeljen profil tveganja, na osnovi katerega se določijo stopnja nujnosti inšpekcijskega pregleda, časovni presledki med pregledi in njihova obsežnost. Profil tveganja vsake ladje je vnešen v inšpekcijsko bazo podatkov.

2.  Profil tveganja ladje se določi ob upoštevanju splošnih parametrov in parametrov preteklih pregledov po naslednjem vzorcu:

(a)  Splošni parametri

Splošni parametri so osnovani na vrsti ladje, njeni starosti, zastavi države, priznanih organizacijah in uspešnosti družbe, kot to določata Priloga I, del I, točka 1, in Priloga II.

(b)  Parametri preteklih inšpekcijskih pregledov

Parametri preteklih pregledov so osnovani na deležu pomanjkljivosti in zadržanj v danem obdobju, kot to določata Priloga I, del I, točka 2, in Priloga II.

3.  V skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(2) Komisija opredeli postopke za izvedbo tega člena in zlasti:

Člen 10

Pogostost inšpekcijskih pregledov

1.  Ladje, ki pristanejo v pristaniščih ali na sidriščih Skupnosti, so periodično ali dodatno inšpekcijsko pregledane na naslednji način:

2.  Periodični in dodatni inšpekcijski pregledi obsegajo pregled predhodno določenih delov ladij, odvisno od vrste ladje, vrste inšpekcijskega pregleda in ugotovitev s prejšnjih pregledov pomorske inšpekcije.

V inšpekcijski bazi podatkov so navedeni elementi za določitev področij z večjim tveganjem, ki jih je treba preveriti ob vsakem inšpekcijskem pregledu.

3.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(2) in ob upoštevanju ustreznih postopkov v okviru Pariškega memoranduma opredeli postopke za izvedbo tega člena in zlasti seznam področij, ki jih je potrebno preveriti glede na vrsto ladje.

Člen 11

Izbira ladij za inšpekcijski pregled

Pristojni organ zagotovi, da so ladje izbrane za inšpekcijski pregled na podlagi njihovih profilov tveganja, kot je navedeno v Prilogi I, delu 1, in ko nastopijo glavni razlogi ali posebne okoliščine v skladu s Prilogo I, del II, oddelek 2.

Člen 12

Vrste inšpekcijskega pregleda

1.  Države članice zagotovijo, da so ladje, ki so izbrane za inšpekcijski pregled v skladu s členom 11, predmet začetnega inšpekcijskega pregleda, natančnejšega pregleda ali razširjenega pregleda v naslednjih okoliščinah:

2.  Začetni inšpekcijski pregled

(a)  Pri vsakem začetnem inšpekcijskem pregledu ladje pristojni organ zagotovi, da inšpektor najmanj preveri spričevala in dokumente, navedene v Prilogi IV, ki se v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti o pomorski zaščiti in mednarodnimi konvencijami hranijo na ladji;

(b)  Če je ladja dobila dovoljenje za izplutje iz pristanišča pod pogojem, da bodo pomanjkljivosti odpravljene v naslednjem pristanišču, je inšpekcijski pregled v naslednjem pristanišču omejen na preverjanje, ali so bile te pomanjkljivosti odpravljene.

Vendar lahko inšpektor po lastnem strokovnem preudarku presodi, da je treba inšpekcijski pregled razširiti z dodatnimi preverjanji.

3.  Natančnejši inšpekcijski pregled

Opravi se natančnejši inšpekcijski pregled, vključno z dodatnim preverjanjem skladnosti ladje z zahtevami za obratovanje, vedno , kadar po inšpekcijskem pregledu iz odstavka 2(b) obstajajo upravičeni razlogi za domnevo, da stanje ladje bodisi njene opreme ali posadka ladje ne izpolnjujejo ustreznih zahtev konvencije.

" Upravičeni razlogi" obstajajo, kadar inšpektor najde dokaze, ki po njegovem strokovnem mnenju upravičujejo podrobnejši inšpekcijski pregled ladje, njene opreme ali posadke.

Primeri " upravičenih razlogov" so navedeni v Prilogi V in VII, oddelku C.

Člen 13

Razširjeni pregled

1.  Na naslednjih kategorijah ladij se lahko izvede razširjeni pregled v skladu s Prilogo I, del II, oddelek 3, točki (a) in (b):

2.  Po prejemu najave ladje, primerne za razširjeni pregled, pristojni organ ladjo takoj obvesti, ali bo inšpekcijski pregled izveden ali ne.

Člen 14

Smernice in postopki po predpisih Skupnosti o pomorski varnosti

1.  Za namene te direktive je treba upoštevati kot primerne tudi ustrezne postopke in navodila za nadzor ladij, navedene v Prilogi VI.

Države članice zagotovijo, da so njihovi pristojni organi ustrezno obveščeni o zadevnih smernicah ali postopkih, ki jih je treba izvesti v skladu z zakonodajo Skupnosti, in preverijo njihovo izvajanje.

2.  V zvezi z zaščitnimi ukrepi velja, da države članice postopke iz Priloge VII uporabijo pri vseh ladjah iz člena 3(1) in (2) Uredbe (ES) št. 725/2004, ki pristanejo v njihovih pristaniščih, razen če plujejo pod zastavo države pomorske inšpekcije.

Te postopke uporabijo za ladje iz odstavka 3 člena 3 Uredbe (ES) št. 725/2004, če so se določbe te uredbe začele uporabljati tudi za ladje, navedene v členu 3, odstavku 3.

3.  Določbe člena 13, ki zadevajo razširjene inšpekcijske preglede, se uporabljajo za trajekte ro-ro in visokohitrostna potniška plovila iz točk (a) in (b) člena 2 Direktive 1999/35/ES.

Ko je bila ladja pregledana v skladu s členoma 6 in 8 Direktive 1999/35/ES, ti posebni pregledi veljajo kot podrobnejši ali razširjeni inšpekcijski pregledi, odvisno od primera, in se kot taki tudi vnesejo v inšpekcijsko bazo podatkov.

Brez poseganja v prepoved delovanja trajekta ro-ro ali visokohitrostnega potniškega plovila, o katerem je bilo odločeno v skladu s členom 10 Direktive 1999/35/ES, se uporabljajo določbe te direktive glede odprave pomanjkljivosti, spremljanja po inšpekcijskih pregledih, zadržanjih in zavrnitvah dostopa.

Člen 15

Ukrepi zavrnitve dostopa za nekatere ladje

1.  Država članica zagotovi, da se kateri koli ladji, ki izpolnjuje merila iz tega odstavka, zavrne dostop do njenih pristanišč in sidrišč, razen v primerih, opisanih v členu 20 (6), če ladja:

Za namene uporabe tega odstavka stopi seznam, določen v okviru Pariškega memoranduma, v veljavo vsakokrat na 1. julij.

Odločba o zavrnitvi dostopa preneha veljati šele po preteku treh mesecev od datuma izdaje odločbe in če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov od 4 do 10 Priloge IX.

Če je ladji drugič zavrnjen dostop, se to obdobje podaljša na 12 mesecev. Posledica vsakega nadaljnjega zadržanja v pristanišču Skupnosti je trajna zavrnitev dostopa ladje v katero koli pristanišče ali sidrišče Skupnosti.

2.  Za namene tega člena se države članice ravnajo v skladu s postopki, določenimi v točki B Priloge IX .

Člen 16

Poročilo poveljniku o inšpekcijskem pregledu

Ob zaključku inšpekcijskega pregleda, podrobnejšega ali razširjenega, inšpektor sestavi poročilo v skladu s Prilogo X. Kopijo inšpekcijskega poročila predloži poveljniku ladje.

Člen 17

Pritožbe

Vse pritožbe v smislu člena 2(15) oseb z izkazanim upravičenim interesom o razmerah na ladji so predmet začetne preiskave pristojnega organa .

Z začetno preiskavo se mora v najkrajšem možnem času ugotoviti, ali je pritožba očitno neutemeljena ali zlonamerna.

Če pristojni organ meni, da je pritožba očitno neutemeljena, o svoji odločitvi in o razlogih zanjo obvesti pritožnika.

Identiteta osebe, ki je vložila pritožbo, se ne razkrije poveljniku ali lastniku zadevne ladje. Inšpektor zagotovi, da se med vsemi pogovori s člani posadke ohrani zaupnost.

Država članica obvesti upravo države zastave, po potrebi pošlje kopijo Mednarodni organizaciji dela (ILO), o pritožbah, ki niso očitno neutemeljene, in o nadaljnjih sprejetih ukrepih.

Člen 18

Odprava pomanjkljivosti in zadržanje

1.  Pristojni organ se prepriča, da so ali bodo v skladu s konvencijami odpravljene vse pomanjkljivosti, ugotovljene ali odkrite z inšpekcijskim pregledom.

2.  V primeru pomanjkljivosti, ki očitno ogrožajo varnost, zdravje ali okolje, odredi pristojni organ države pristanišča, kjer ladjo pregledujejo, zadržanje ladje ali prepove plovbo, med katero so bile odkrite pomanjkljivosti. Zadržanje ali prepoved plovbe je odpravljena, ko je grožnja odstranjena ali ko organ ugotovi, odvisno od vseh potrebnih pogojev, da ladja lahko nadaljuje plovbo ali spet začne pluti, ne da bi bila ogrožena varnost in zdravje potnikov ali posadke ali druge ladje, ali če ni nesprejemljive grožnje za onesnaženje morskega okolja.

3.  Brez poseganja v omejitve zaradi varnostih razlogov, določene v skladu z Uredbo (ES) št. 725/2004, lahko odredba o zadržanju, ki jo izda pristojni organ:

4.  Inšpektor pri strokovnem presojanju o tem, ali naj ladjo zadrži ali ne, uporabi merila, določena v Prilogi XI.

Če inšpekcijski pregled pokaže, da ladja ni opremljena z delujočo napravo za zapisovanje podatkov o vožnji, kadar je njena uporaba obvezna v skladu z Direktivo 2002/59/ES , pristojni organ zagotovi, da se ladja zadrži.

Če pomanjkljivosti, ki upravičujejo zadržanje, ni mogoče hitro odpraviti v pristanišču zadržanja, lahko pristojni organ dovoli ladji nadaljevanje plovbe do najbližje razpoložljive remontne ladjedelnice, kjer so lahko te pomanjkljivosti hitro odpravljene, ali lahko zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo v največ 30 dneh, v skladu s smernicami, ki jih je izdelal Pariški memorandum. V teh primerih se uporabijo postopki, določeni v členu 20 .

5.  V izrednih okoliščinah, ko je splošno stanje ladje očitno podstandardno, lahko pristojni organ začasno prekine inšpekcijski pregled ladje, dokler odgovorne osebe ne sprejmejo ukrepov, potrebnih za izpolnitev ustreznih zahtev konvencij.

6.  Če je ladjo treba zadržati, pristojni organ takoj obvesti, pisno in skupaj z inšpekcijskim poročilom, upravo države zastave ali kadar to ni mogoče, konzula ali v njegovi odsotnosti najbližjega diplomatskega predstavnika omenjene države, o vseh okoliščinah, v katerih se je zadržanje izkazalo za potrebno. Prav tako se obvestijo imenovani inšpektorji ali priznane organizacije, odgovorne za izdajo klasifikacijskih spričeval ali predpisanih potrdil, v skladu z mednarodnimi konvencijami.

7.  Določbe te direktive ne vplivajo na dodatne zahteve konvencij, ki se nanašajo na uradno obvestilo in postopke poročanja v zvezi s pregledi pomorske inšpekcije.

8.  Pri opravljanju pregleda pomorske inšpekcije na podlagi te direktive si je treba prizadevati, da se prepreči neupravičeno zadržanje ali zamuda ladje. Če je ladja neupravičeno zadržana ali zamuja, sta lastnik ali upravljavec upravičena do odškodnine za nastalo izgubo ali škodo. V vsakem primeru domnevno neupravičenega zadržanja ali zamude ladje nosi dokazno breme lastnik ali upravljavec ladje.

9.  Pristojni organ v čim krajšem času obvesti pristaniške oblasti, da je bil izdan nalog o zadržanju.

10.  Zaradi zmanjšanja prezasedenosti pristanišča lahko pristojni organ zadržani ladji dovoli premik v drug del pristanišča, če je tak premik varen. Vendar se prezasedenost pristanišča ne more upoštevati kot razlog za zadržanje ali odpravo zadržanja ladje.

Da bi olajšali namestitev zadržanih ladij, pristaniške oblasti sodelujejo s pristojnimi organi.

Člen 19

Pravica do pritožbe

1.  Lastnik ali upravljavec ladje ali njegov zastopnik v državi članici ima pravico do pritožbe zoper odločbo o zadržanju ali zavrnitvi dostopa, ki jo je sprejel pristojni organ. Pritožba ne zadrži izvršitve zadržanja ali zavrnitve dostopa, vendar se vnese v inšpekcijsko bazo podatkov .

2.  Države članice vzpostavijo in ohranijo primerne postopke v ta namen v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Med seboj sodelujejo pri vzpostavitvi koherentnih standardov in postopkov za uporabo določil tega člena z namenom zagotavljanja razumnih rokov za obravnavo pritožb.

3.  Pristojni organ ustrezno pouči poveljnika ladje iz odstavka 1 o pravici do pritožbe in praktičnih postopkih v zvezi z njo .

4.  Če je na podlagi pritožbe ali zahteve, ki jo vloži lastnik ali upravljavec ladje ali njegov zastopnik, odredba o zadržanju ali odločba o zavrnitvi dostopa preklicana ali spremenjena:

Člen 20

Spremljanje po inšpekcijskih pregledih in zadržanjih

1.  Kadar pomanjkljivosti, navedenih v členu 18(2) , ni mogoče odpraviti v pristanišču, kjer se opravlja inšpekcijski pregled, lahko pristojni organ te države članice dovoli ladji plovbo neposredno v najbližjo razpoložljivo remontno ladjedelnico po izbiri poveljnika in zadevnih organov, kjer je mogoče sprejeti nadaljnje ukrepe, pod pogoji, ki jih odredi pristojni organ države zastave in s katerimi soglaša zadevna država članica. Taki pogoji zagotavljajo, da ladja lahko nadaljuje plovbo, ne da bi bila ogrožena varnost in zdravje potnikov ali posadke ali druge ladje, ali če ni nesprejemljive grožnje za onesnaženje morskega okolja.

2.  Če je odločitev, da se ladjo pošlje v remontno ladjedelnico, sprejeta zaradi neizpolnjevanja določil resolucije A. 744(18) IMO, in sicer zaradi ladijske dokumentacije ali konstrukcijskih napak ali pomanjkljivosti, lahko pristojni organ zahteva, da se v pristanišču zadržanja opravi merjenje debeline, preden se ladji dovoli odplutje.

3.  V primerih, navedenih v odstavku 1, pristojni organ države članice v pristanišču inšpekcijskega pregleda obvesti pristojni organ države, v kateri je remontna ladjedelnica, stranke, navedene v členu 18(6) , in vse druge pristojne organe o vseh pogojih plovbe.

Pristojni organ države članice, ki prejme tako sporočilo, obvesti organ, ki je poslal sporočilo, o sprejetih ukrepih.

4.  Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se dostop do katerega koli pristanišča ali sidrišča znotraj Skupnosti zavrne ladjam, navedenim v odstavku 1, ki nadaljujejo plovbo:

Takšna zavrnitev ostane v veljavi, dokler lastnik ali upravljavec ne priskrbi dokazov, ki prepričajo pristojni organ države članice, v kateri so bile ugotovljene pomanjkljivosti ladje, da ta popolnoma izpolnjuje vse veljavne zahteve konvencij.

5.  V primerih, navedenih v odstavku 4 (a), pristojni organ države članice, v kateri je bilo ugotovljeno, da ima ladja pomanjkljivosti, takoj opozori pristojne organe vseh drugih držav članic.

V primerih, navedenih v odstavku 4 (b), pristojni organ države članice, v kateri je remontna ladjedelnica, takoj opozori pristojne organe vseh drugih držav članic.

Preden zavrne vplutje, lahko država članica zahteva posvet z upravnim organom države zastave ladje.

6.  Z odstopanjem od določb odstavka 4 lahko ustrezni pristojni organ države pristanišča ali sidrišča dovoli dostop do določenega pristanišča ali sidrišča v primeru višje sile, prevladujočih varnostnih razlogov ali da zmanjša ali omili nevarnost onesnaženja ali da se odpravijo pomanjkljivosti, pod pogojem, da je lastnik, upravljavec ali poveljnik ladje izvedel ustrezne ukrepe za zagotovitev varnega vplutja, ki jih pristojni organ take države članice sprejme kot zadostne.

Člen 21

Strokovne zahteve za inšpektorje

1.  Inšpekcijske preglede izvajajo le inšpektorji, ki izpolnjujejo merila o usposobljenosti, opredeljena v Prilogi XII, in jih je za opravljanje inšpekcijskih pregledov pooblastil pristojni organ države članice.

2.  Kadar pristojni organ države pristanišča ne more zagotoviti zahtevanega poklicnega strokovnega znanja, lahko inšpektorju tega pristojnega organa pomaga vsaka oseba z zahtevanim strokovnim znanjem.

3.  Pristojni organ, inšpektorji za varnost plovbe, ki izvajajo nadzor pomorske inšpekcije, in osebe, ki jim pomagajo, ne smejo imeti nobenega poslovnega interesa bodisi v pristanišču inšpekcijskega pregleda ali na ladjah v pregledu, prav tako inšpektorji ne smejo biti zaposleni ali opravljati dela v imenu nevladnih organizacij, ki izdajajo predpisana in klasifikacijska spričevala ali opravljajo preglede, potrebne za izdajo teh spričeval ladjam.

4.  Vsak inšpektor nosi osebni dokument v obliki osebne izkaznice, ki ga je izdal njegov pristojni organ v skladu z Direktivo Komisije 96/40/ES z dne 25. junija 1996 o izdelavi skupnega vzorca službene izkaznice inšpektorjev, ki bodo opravljali pomorsko inšpekcijo (11) .

5.  Države članice zagotovijo preverjanje strokovne usposobljenosti inšpektorjev in preizkus njihovega znanja, kakor je navedeno v Prilogi XII, preden jih pooblastijo za izvajanje inšpekcijskih pregledov, nato pa ponovno vsakih pet let.

6.  Države članice inšpektorjem zagotovijo ustrezno izpopolnjevanje v zvezi s spremembami režima pomorske inšpekcije Skupnosti , kakor so določene v tej direktivi in spremembah konvencij.

7.  Komisija v sodelovanju z državami članicami razvija in podpira usklajene sheme Skupnosti za usposabljanje in izpopolnjevanje inšpektorjev.

Člen 22

Poročila pilotov in pristaniških oblasti

1.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da njihovi piloti, ki so na ladjah, ki so namenjene v pristanišče znotraj države članice ali v tranzitu, lahko takoj ustrezno obvestijo pristojni organ države pristanišča ali obalne države, kadar koli med običajnimi dolžnostmi izvedo, da obstajajo pomanjkljivosti ali ugotovljene ali očitne okvare, ki lahko škodujejo varni plovbi ladje ali grozijo z onesnaženjem morskega okolja.

2.  Če pristaniške oblasti med opravljanjem običajnih dolžnosti izvedo, da ima ladja v njihovem pristanišču pomanjkljivosti ali ugotovljene ali očitne okvare, ki lahko vplivajo na varnost ladje ali pomenijo nesprejemljivo grožnjo za onesnaženje morskega okolja, tak organ takoj obvesti pristojni organ zadevne države pristanišča.

3.  Države članice zagotovijo, da piloti in pristaniške oblasti posredujejo naslednje podatke, kadar je mogoče v elektronski obliki:

4.  Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(2) sprejme predpise za izvajanje tega člena, vključno z usklajeno elektronsko obliko in s postopki za obveščanje o pomanjkljivostih ali ugotovljenih ali očitnih okvarah, ki jih odkrijejo piloti in pristaniške oblasti ter o nadaljnjih ukrepih, ki jih sprejmejo države članice

Člen 23

Sodelovanje

1.  Vsaka država članica zagotovi, da njene pristaniške oblasti in drugi pristojni organi ali telesa pristojnemu pomorskemu inšpekcijskemu organu predložijo naslednje vrste podatkov, s katerimi razpolagajo:

2.  Države članice ohranijo določbe o izmenjavi podatkov in sodelovanju med njihovim pristojnim organom in pristojnimi organi vseh drugih držav članic ter vzdržujejo vzpostavljeno operativno povezavo med njihovim pristojnim organom, Komisijo in inšpekcijsko bazo podatkov.

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo posodobitev inšpekcijske baze podatkov ob upoštevanju zahtev, ki jih prinaša ta direktiva.

Inšpektorji zaradi izvajanja inšpekcijskih pregledov pregledajo javne in zasebne baze podatkov o inšpekcijskih pregledih ladij, ki so dostopne prek informacijskega sistema Equasis.

3.  Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo takojšnje posredovanje podatkov o inšpekcijskih pregledih.

Podatki, navedeni v tem odstavku, so tisti, ki so opredeljeni v prilogah X in XIII .

4.  Vsaka država članica zagotovi, da pristojni pomorski inšpekcijski organ pristaniškim oblastem posreduje pomembne informacije, s katerimi razpolaga.

Člen 24

Inšpekcijska baza podatkov

1.  Vzpostavi se podatkovna baza, ki bo skupna baza za Evropsko unijo in podpisnice Pariškega memoranduma. Komisija s pomočjo Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA) razvije in vzdržuje inšpekcijsko bazo podatkov. Ta baza podatkov prikazuje profil tveganja ladij, navaja vse ladje, ki so na vrsti za inšpekcijski pregled, izračunava obveznost inšpekcijskega pregleda in je sposobna sprejemati podatke o premikanju ladij.

2.  Baza podatkov se uporablja tudi za razvrstitev zastav držav članic na beli, sivi in črni seznam po metodi izračuna, ki jo določi Evropska komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(2).

3.  Jedro sistema so skupne zahteve Pariškega memoranduma in Evropske unije. V primeru posebnih zahtev EU pa je Skupnost upravičena, da z namenom izpolnjevanja zahtev sprejme odločitve o razvoju in morebitni prilagoditvi sistema.

4.  Inšpekcijska baza podatkov mora imeti sposobnost prilagoditve bodočim novostim in povezovanja z drugimi bazami podatkov Skupnosti za pomorsko varnost, ter, kjer je to primerno, z ustreznimi nacionalnimi obveščevalnimi sistemi.

5.  Inšpekcijska baza podatkov vsebuje posebne zahteve Pariškega memoranduma, če je primerno, in lahko prejema informacije o inšpekcijskih pregledih, ki jih za namene te direktive beležijo tretje države, ki so podpisnice Pariškega memoranduma.

6.  Inšpekcijska baza podatkov je upravam članic IMO dostopna le za branje, tako kot tudi organom, za katere je odgovorna organizacija, in zainteresiranim strankam. Tak dostop je odvisen od sporazumov o zaupnosti, ki so podobni tistim, ki se jih zahteva od inšpektorjev držav članic.

Člen 25

Objava podatkov

1.  Pristojni organ vsake države članice sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev objave podatkov o inšpekcijskih pregledih, zadržanjih in zavrnitvah dostopa v skladu s Prilogo XIII .

2.  Določbe tega člena ne vplivajo na nacionalno zakonodajo o odgovornosti.

Člen 26

Črni seznam o delovanju upravljavcev ladij in družb

Komisija vsaj enkrat mesečno sestavi in na javni spletni strani objavi informacijo o družbah, pri katerih bo stopnja uspešnosti v obdobju treh mesecev ali več, opredeljena z namenom določitve stopnje tveganja ladij po postopku iz Priloge I, del I, točka (e), ocenjena kot nizka ali zelo nizka .

Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(2) sprejme potrebna pravila za izvajanje določil tega člena.

Člen 27

Povračilo stroškov

1.  Če inšpekcijski pregledi, navedeni v členih 12 in 13 , potrdijo ali odkrijejo pomanjkljivosti glede na zahteve konvencije, ki upravičujejo zadržanje ladje, vse stroške, ki se nanašajo na inšpekcijske preglede v nekem običajnem obračunskem obdobju, krije lastnik ladje ali upravljavec ali njegov zastopnik v državi pristanišča.

2.  Vse stroške v zvezi z inšpekcijskimi pregledi, ki jih je izvedel pristojni organ države članice pod pogoji iz člena 20(4) in člena 15 , krije lastnik ali upravljavec ladje.

3.  Ob zadržanju ladje nosita vse stroške, nastale v zvezi z zadržanjem v pristanišču, lastnik ali upravljavec ladje.

4.  Zadržanje se ne odpravi, dokler stroški niso v celoti povrnjeni ali ni dano zadostno jamstvo za povračilo stroškov.

Člen 28

Podatki za spremljanje izvajanja

Države članice predložijo Komisiji in Evropski agenciji za pomorsko varnost (EMSA) podatke, navedene v Prilogi XIV , v presledkih, navedenih v omenjeni prilogi.

Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi Komisiji in EMSA zagotovijo poln in neomejen dostop do vseh podatkov, ki se obdelujejo v informacijskem sistemu iz člena 23(2) .

Člen 29

Spremljanje izpolnjevanja določb in uspešnosti držav članic

Komisija za zagotovitev učinkovitega izvajanja te direktive in spremljanje splošnega delovanja režima pomorske inšpekcije Skupnosti v skladu s členom 2(b)(i) Uredbe (ES) št. 1406/2002 zbira potrebne podatke in opravlja obiske v državah članicah.

Člen 30

Odbor

1.  Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen s členom 3 Uredbe (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 (13) .

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, traja tri mesece.

Člen 31

Postopek za spremembo Direktive

Spremembe mednarodnih instrumentov iz člena 2 se lahko po členu 5 Uredbe (ES) št. 2099/2002 izvzamejo s področja uporabe te direktive.

Člen 32

Kazni

Države članice določijo sistem kazni za kršitev nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Tako določene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Komisija zagotovi, da tako določene kazni omogočajo enotno uporabo sistema pregleda v Skupnosti in ne vzpostavljajo razlik med državami članicami.

Člen 33

Pregled

Komisija pregleda izvajanje te direktive najpozneje v 18 mesecih po izteku roka za prenos te direktive. Ta pregled med drugim obsega izpolnjevanje splošne obveznosti inšpekcijskih pregledov Skupnosti iz člena 5, število inšpektorjev pomorske inšpekcije v vsaki državi članici in število opravljenih inšpekcijskih pregledov in delovanje sistema pravičnega deleža za neopravljene inšpekcijske preglede iz člena 7 .

Komisija sporoči ugotovitve pregleda Evropskemu parlamentu in Svetu in na podlagi pregleda določi, ali je treba predlagati spremembo direktive ali nadaljnjo zakonodajo na tem področju.

Člen 34

Izvajanje in uradno obveščanje

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi […] in točkami […] Prilog […] [členi ali podrazdelki te direktive in točkami prilog, ki so bili vsebinsko spremenjeni v primerjavi s prejšnjo direktivo] s to direktivo, najpozneje v 18 mesecih po datumu, določenem v členu 36.

2.  Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Prav tako vključijo izjavo, da se sklici v veljavnih zakonih, uredbah in upravnih določbah na direktive, ki so bile razveljavljene s to direktivo, razlagajo kot sklici na to direktivo. Države članice določijo način sklicevanja in oblikujejo izjavo.

3.  Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

4.  Poleg tega Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o napredku pri izvajanju direktive v državah članicah.

Člen 35

Razveljavitev

Direktiva 95/21/ES, kot je bila spremenjena z direktivami iz dela A Priloge XV , se razveljavi od ...(14) , brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv iz dela B Priloge XV v nacionalno zakonodajo.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi XVI .

Člen 36

Začetek veljave

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Členi […] in točke […] iz prilog […] [členi ali podrazdelki te direktive in točke prilog, ki se v primerjavi s prejšnjo direktivo niso spremenile,] se uporabljajo od...(15) .

Člen 37

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Elementi režima pomorske inšpekcije v Skupnosti

(kakor je navedeno v členu 5 )

Naslednji elementi se vključijo v režim pomorske inšpekcije v Skupnosti:

I.  Profil tveganja ladje

Profil tveganja ladje se določi s kombinacijo naslednjih parametrov:

1.  Splošni parametri

(a)  Vrsta ladje

Tveganje je večje pri potniških ladjah, naftnih tankerjih in kemičnih tankerjih, ladjah za prevoz plina in ladjah za prevoz razsutega tovora.

(b)  Starost ladje

Tveganje je večje pri ladjah, starejših od 12 let .

(c)  Uspešnost države zastave

(i)  Tveganje je večje pri ladjah, ki plujejo pod zastavo države z visokim deležem zadržanj v EU in na območju podpisnic Pariškega memoranduma.

(ii)  Tveganje je manjše pri ladjah, ki plujejo pod zastavo države z majhnim deležem zadržanj v EU in na območju podpisnic Pariškega memoranduma.

(iii)  Tveganje je manjše pri ladjah, ki plujejo pod zastavo države, za katere je neodvisni pregled, opravljen v skladu z okvirom in postopki za prostovoljni sistem pregledov držav članic IMO, pokazal upoštevanje ustreznih instrumentov v skladu z ukrepi iz tretje alinee člena 9(3) ali dokler se ne sprejmejo taki ukrepi, če se dokaže, da je bil predložen popravni akcijski načrt .

(d)  Priznane organizacije

(i)  Tveganje je večje pri ladjah, ki so jim spričevalo izdale priznane organizacije, katerih uspešnost je glede na delež zadržanj v EU in na območju podpisnic Pariškega memoranduma nizka ali zelo nizka.

(ii)  Tveganje je manjše pri ladjah, ki so jim spričevalo izdale priznane organizacije, katerih uspešnost je glede na delež zadržanj v EU in na območju podpisnic Pariškega memoranduma visoka.

(iii)  Tveganje je manjše pri ladjah, ki so jim spričevalo izdale organizacije, priznane v skladu s pogoji iz Direktive Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (16) .

(e)  Uspešnost družb

(i)  Tveganje je večje pri ladjah tistih družb, katerih uspešnost je glede na ugotovljene pomanjkljivosti njenih ladij in glede na delež zadržanj v Evropski uniji in na območju podpisnic Pariškega memoranduma nizka ali zelo nizka.

(ii)  Tveganje je manjše pri ladjah tistih družb, katerih uspešnost je glede na ugotovljene pomanjkljivosti njenih ladij in glede na delež zadržanj v Evropski uniji in na območju podpisnic Pariškega memoranduma visoka.

2.  Parametri preteklih inšpekcijskih pregledov

(i)  Tveganje je večje pri ladjah, ki so bile zadržane več kot enkrat.

(ii)  Tveganje je manjše pri ladjah, pri katerih so med inšpekcijskimi pregledi v preteklih 36 mesecih ob posameznem pregledu ugotovili manj kot pet pomanjkljivosti in ki v preteklih 36 mesecih niso bile zadržane.

(iii)  Tveganje je manjše pri ladjah, ki v preteklih 36 mesecih niso bile zadržane.

Pri določanju navedenih profilov tveganja se bolj upoštevajo parametri vrste ladje, uspešnosti države zastave, priznane organizacije in družbe.

II.  Inšpekcijski pregled ladij

Na ladjah, ki pristajajo v pristaniščih Skupnosti, se v rednih časovnih presledkih izvajajo periodični inšpekcijski pregledi, v posebnih okoliščinah pa dodatni inšpekcijski pregledi.

1.  Periodični inšpekcijski pregledi

Periodične inšpekcije se opravijo v vnaprej določenih časovnih presledkih . Pogostost pregledov se določi na podlagi profila tveganja ladje. Časovni presledek med periodičnimi inšpekcijskimi pregledi ladje z velikim tveganjem ne sme biti daljši od 6 mesecev. Časovni presledek med periodičnimi inšpekcijskimi pregledi ladij z drugačnim profilom tveganja se podaljša skladno z zmanjšanjem tveganja.

2.  Dodatni inšpekcijski pregledi

Na naslednjih ladjah, pri katerih so nastopili glavni razlogi ali posebne okoliščine, se inšpekcijski pregledi opravijo ne glede na obdobje od zadnjega periodičnega pregleda:

2.1.  Glavni razlogi

Na ladjah, pri katerih so nastopili naslednji glavni razlogi, se inšpekcijski pregledi opravijo ne glede na obdobje od zadnjega periodičnega pregleda:

–  Ladje, ki so bile po zadnjem inšpekcijskem pregledu v Evropski uniji ali na območju podpisnic Pariškega memoranduma začasno izključene ali umaknjene iz svojega razreda zaradi varnostnih razlogov.

–  Ladje , ki so bile predmet poročila ali obvestila druge države članice.

–  Ladje, ki jih ni v inšpekcijski bazi podatkov.

–  Ladje, ki:

–  Ladje, ki niso izpolnile ustreznih zahtev glede obveščanja, navedenih v členu 8 te direktive, v Direktivi 2000/59/ES, Direktivi 2002/59/ES in, če je primerno, Uredbi (ES) št. 725/2004.

–  Ladje, pri katerih so bile javljene še ne odpravljene pomanjkljivosti, razen tistih, ki so morale odpraviti pomanjkljivosti v roku 14 dni od odhoda, in tistih, ki so morale odpraviti pomanjkljivosti pred odhodom.

2.2.  Posebne okoliščine

Na ladjah, pri katerih so nastopile naslednje posebne okoliščine, se inšpekcijski pregledi opravijo ne glede na obdobje od zadnjega periodičnega pregleda. Odločitev o izvršitvi dodatnega pregleda pa je prepuščena strokovni presoji inšpektorja.

–  Ladje, ki:

–  Ladje s spričevalom, ki ga je izdala organizacija, katere priznanje je bilo odvzeto po zadnjem inšpekcijskem pregledu v Evropski uniji ali na območju podpisnic Pariškega memoranduma.

–  Ladje, za katere so piloti ali pristaniške oblasti poročali, da imajo pomanjkljivosti ali očitne okvare, ki lahko ovirajo njihovo varno plovbo ali grozijo z onesnaženjem okolja v skladu s členom 22 te direktive.

–  Ladje , ki so bile predmet poročila ali pritožbe poveljnika, člana posadke ali katere koli osebe ali organizacije, ki ima upravičen interes za varno delovanje ladje, bivalne in delovne pogoje na ladji ali preprečevanje onesnaževanja, razen če zadevna država članica meni, da sta poročilo ali pritožba očitno neutemeljena.

–  Ladje, ki so bile pred več kot tremi meseci že zadržane.

–  Ladje , pri katerih so bili javljeni problemi v zvezi s tovorom, zlasti s škodljivim in nevarnim tovorom.

–  Ladje, ki so jih upravljali na način, nevaren za osebe, lastnino ali okolje.

–  Ladje, za katere se je iz zanesljivih virov izvedelo, da se njihovi parametri tveganja razlikujejo od zabeleženih in da je torej njihova raven tveganja večja.

3.  Sistem izbora

3.1.  Ladje iz prve prednostne skupine bodo inšpekcijsko pregledane na naslednji način:

3.2.  Pri ladjah druge prednostne skupine se pregledi opravijo, kot sledi:

PRILOGA II

Profil tveganja ladje

PRILOGA III

NAJAVA

Zahtevane informacije glede na člen 8(2):

PRILOGA IV

SEZNAM SPRIČEVAL IN DOKUMENTOV

(kakor je navedeno v členu 12 (2) )

1.  Mednarodno izmeritveno spričevalo (1969).

2. –  Spričevalo o varnosti potniške ladje;

–   spričevalo o varnosti konstrukcije tovorne ladje;

–   spričevalo o varnostni opremi tovorne ladje;

–   spričevalo o zanesljivosti radiotelegrafske naprave tovorne ladje;

–   spričevalo o zanesljivosti radiotelefonske naprave tovorne ladje;

–   spričevalo o zanesljivosti radijske postaje na tovorni ladji;

–   spričevalo o oprostitvi, ki vključuje specifikacijo tovora, če je primerno;

–   spričevalo o varnosti tovorne ladje.

3.  Mednarodno spričevalo o zaščiti ladje (ISSC).

4.  Redni povzetki evidence.

5.  Mednarodno spričevalo o sposobnosti za prevoz kapljivo tekočih plinov;

–   spričevalo o sposobnosti za prevoz nepakiranih utekočinjenih plinov.

6.  Mednarodno spričevalo o primernosti za prevoz nepakiranih nevarnih kemikalij;

–   spričevalo o sposobnosti za prevoz nepakiranih nevarnih kemikalij v razsutem stanju.

7.  Mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaženja z oljem.

8.  Mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja pri prevozu nepakiranih škodljivih tekočih snovi.

9.  Mednarodno spričevalo o tovorni črti (1966);

–   mednarodno spričevalo o izvzetju tovornih črt.

10.  Knjiga o oljih, dela I in II.

11.  Knjiga o tovoru.

12.  Listina o minimalnem številu članov posadke, potrebne za varno plovbo.

13.  Spričevala ali drugi dokumenti, izdani v skladu s Konvencijo STCW.

14.  Zdravniška spričevala (glej Konvencijo ILO, št. 73, o zdravniškem pregledu pomorščakov).

15.  Pregled razporeditve dela na krovu (Konvencija ILO št. 180 in STCW 95).

16.  Evidenca delovnega časa in počitka pomorščakov (Konvencija ILO št. 180).

17.  Knjiga o stabilnosti.

18.  Kopija listine o skladnosti in spričevala o varnem upravljanju, izdana v skladu z Mednarodnim kodeksom ravnanja za varno upravljanje ladij in preprečevanje onesnaževanja (SOLAS 74 , Poglavje IX).

19.  Spričevala o trdnosti ladje in strojnih naprav, ki jih izda priznana organizacija (in ki se zahtevajo samo tedaj, ko ladja ohrani svoj razred v priznani organizaciji).

20.  Listina o skladnosti s posebnimi zahtevami za ladje, ki prevažajo nevarne snovi.

21.  Varnostno spričevalo hitrega plovila in dovoljenje za upravljanje tega plovila.

22 .  Poseben seznam nevarnega blaga ali seznam natovorjenega nevarnega blaga ali podroben tovorni načrt.

23 .  Ladijski dnevnik v zvezi s poročili o preskusih in vajah vključno z varnostnim urjenjem ter dnevnik za zapisnike o pregledu in vzdrževanju naprav in programov za reševanje ter naprav za odkrivanje, preprečevanje in gašenje požarov.

24 .  Varnostno spričevalo ladje za posebne namene.

25 .  Varnostno spričevalo za mobilno vrtalno enoto na morju.

26 .  Za naftne tankerje zapis o spremljanju raztovarjanja nafte in sistemu nadziranja zadnjega prevoza z balastom.

27 .  Seznam razporeditve ob alarmu, protipožarni načrt in za potniške ladje načrt ukrepov ob poškodbah ladje.

28 .  Načrt nujnih ukrepov ob onesnaženju ladje z nafto.

29 .  Dokumentacija s poročili o nadzoru (ladij, ki prevažajo razsuti tovor, in naftnih tankerjev).

30 .  Poročila o predhodnih pregledih pomorske inšpekcije.

31 .  Za ro-ro potniške ladje podatki o največjem razmerju faktorjev pregrajevanja A/A.

32 .  Potrdilo o nakladanju sipkega tovora.

33 .  Priročnik o zavarovanju tovora.

34 .  Načrt ravnanja z odpadki in dnevnik o ravnanju z odpadki.

35 .  Računalniško podprt informacijski sistem za pomoč poveljnikom potniških ladij pri odločanju.

36 .  Načrt sodelovanja s službami iskanja in reševanja (SAR) za potniške ladje, ki plujejo na rednih progah.

37 .  Seznam operativnih omejitev za potniške ladje.

38 .  Knjiga ladij, ki prevažajo razsuti tovor.

39 .  Načrt natovarjanja in raztovarjanja ladij, ki prevažajo razsuti tovor.

40 .  Spričevalo o zavarovanju ali katera koli druga finančna varščina v zvezi s civilno odgovornostjo za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto (Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1992).

41.  Obvezno spričevalo v skladu z Direktivo 2007/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [ o civilni odgovornosti in finančnih jamstvih lastnikov ladje] (17) .

42.  Obvezno spričevalo v skladu z Uredbo (ES) št. .../2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [ o odgovornosti prevoznika potnikov po morju in celinskih plovnih poteh v primeru nesreč] + .

PRILOGA V

" UPRAVIČENI RAZLOGI" ZA PODROBNEJŠI INŠPEKCIJSKI PREGLED

(kakor je navedeno v členu 12(3) )

1.  Ladje, naštete v Prilogi I, del II, oddelek 2 .

2.  Knjiga o oljih ni pravilno vodena.

3.  Pri pregledu spričeval in druge dokumentacije so bile odkrite netočnosti.

4.  Nekateri znaki kažejo na to, da člani posadke ne morejo izpolniti zahtev glede sporazumevanja na krovu iz člena 17 Direktive 2001/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (18) .

5.  Spričevalo je bilo pridobljeno z goljufijo ali imetnik spričevala ni oseba, ki ji je bilo spričevalo prvotno izdano,

6.  Spričevalo poveljnika ladje, častnika ali podčastnika je izdala država, ki ni ratificirala konvencije STCW.

7.  Obstajajo dokazi o tem, da se postopki v zvezi s tovorom in drugi postopki ne izvajajo varno ali v skladu s smernicami IMO, npr. vsebina kisika v glavnem dovodu inertnega plina v cisterne za tovor presega najvišjo predpisano stopnjo.

8.  Poveljnik naftnega tankerja ne predloži zapisa o spremljanju raztovarjanja nafte in sistemu nadziranja zadnjega potovanja z balastom.

9.  Seznam razporeditve ob alarmu ni tekoče urejen ali pa člani posadke ne poznajo svojih nalog ob požaru ali ukazu o zapustitvi ladje.

10.  Sproženi so bili lažni signali za klic v sili, ki jim niso sledili pravilni postopki ukinitve.

11.  Manjka glavna oprema ali naprave, ki jih zahtevajo konvencije.

12.  Higienske razmere na ladji so zelo neustrezne.

13.  Iz splošnega vtisa in opažanj inšpektorja za varnost plovbe izhaja, da obstaja resno kvarjenje ali pomanjkljivosti na trupu ali konstrukciji, ki lahko ogrozi konstrukcijo ladje, njeno neprepustnost za vodo ali odpornost proti slabemu vremenu.

14.  Obstajajo podatki ali dokazila o tem, da poveljnik ladje ali ladijska posadka nista seznanjena z bistvenimi postopki na ladji v zvezi z varnostjo ladje ali preprečevanjem onesnaževanja ali da se taki postopki niso izvajali.

15.  Manjka pregled razporeditve dela na krovu ali evidenca delovnega časa ali počitka pomorščakov.

PRILOGA VI

POSTOPKI ZA NADZOR LADIJ

1.  Načela o številu članov ladijske posadke (Resolucija IMO A.890(21), kakor je bila spremenjena).

2.  Določbe Mednarodnega pomorskega kodeksa o nevarnem blagu.

3.  Objava Mednarodne organizacije dela (ILO) " Pregled delovnih razmer na ladjah: smernice za postopke" .

4.  Priloga I k pariškemu memorandumu, in sicer " Postopki nadzora, ki jih opravlja inšpekcija za varnost plovbe" in ustrezna navodila ali smernice, ki jih je izdal Pariški memorandum.

5.  Resolucija IMO MSC.159(78) (sprejeta 21. maja 2004) " Začasne smernice o ukrepih v zvezi z nadzorom in skladnostjo za povečanje pomorske zaščite" .

PRILOGA VII

Postopki za nadzor ladij v zvezi z zaščito

A.  Pred vkrcanjem

1.  Te smernice se nanašajo samo na ladje, navedene v členu 3.1 in 3.2 ter po potrebi v členu 3.3 Uredbe (ES) št. 725/2004, pod pogojem, da ne plujejo pod zastavo države pristanišča, v katerem se opravlja inšpekcijski pregled.

2.  Inšpektorji morajo biti seznanjeni s stopnjo zaščite pristanišča, v katerem se opravlja inšpekcijski pregled.

3.  Pritožbe ali poročila v zvezi z zaščito, ki jih prejmejo inšpektorji pred vkrcanjem na ladjo, je treba posredovati na pristojni organ za pomorsko zaščito(19) , ki odloči o prednosti za inšpekcijski pregled zaščite, ki ga opravi pooblaščeni varnostni častnik.

4.  Čeprav poveljnik ladje presoja o varnosti ladje, ne sme zavrniti prihoda pooblaščenega inšpektorja zaradi izvedbe inšpekcijskega pregleda. Obstajajo lahko primeri, ko je pregled pomorske inšpekcije obvezen, vendar skuša poveljnik zaradi varnostih razlogov omejiti pregled. Če inšpektor meni, da to ni utemeljeno, se mora posvetovati s pristojnim organom za zaščito.

5.  Inšpektorji morajo biti seznanjeni s tem, da se na ladji s stopnjo zaščite 3 lahko z zaščitnimi ukrepi omeji obseg pregleda varnosti pomorske inšpekcije.

Mogoče je, da na primer vaja za primer izrednih dogodkov v polnem obsegu ni dovoljena. Obstajajo lahko tudi okoliščine, v katerih pristojni organ za zaščito omeji dejavnost pomorske inšpekcije.

B.  Začetni inšpekcijski pregled

C.  Upravičeni razlogi

1.  1 Inšpektor lahko med začetnim inšpekcijskim pregledom najde naslednje upravičene razloge za nadaljnje nadzorne ukrepe v zvezi z zaščito:

2.  Če so ugotovljeni upravičeni razlogi, kakor je opisano zgoraj, inšpektor takoj obvesti pristojni organ za zaščito (razen če je inšpektor tudi pooblaščeni varnostni častnik). Pristojni organ za zaščito nato odloči o nadaljnjih potrebnih nadzornih ukrepih, pri čemer upošteva stopnjo zaščite v skladu s pravilom 9 poglavja XI Konvencije SOLAS 74 .

3.  O drugih upravičenih razlogih presoja pooblaščeni varnostni častnik.

D.  Nadaljnji nadzorni ukrepi

1.  Če na krovu ni veljavnega ISSC ali veljavnega začasnega ISSC, inšpektor zadrži ladjo in sproži postopek iz Priloge XI k tej direktivi.

2.  O vseh drugih nadzornih ukrepih odloči pristojni organ za zaščito. Ti so navedeni v poglavju XI-2 SOLAS 74.

3.  Ob upoštevanju zahtev veljavnih pravnih aktov Skupnosti, nacionalne zakonodaje in predpisov lahko pristojni organ za zaščito od inšpektorja zahteva nadaljnja preverjanja, preden sprejme svojo odločitev ali preden pridejo na ladjo pooblaščeni varnostni častniki.

4.  Kadar je edini način za preverjanje ali odpravo neizpolnjevanja zahtev pregled ustreznih zahtev varnostnega načrta ladje, je izjemoma dovoljen omejen dostop do posameznih delov načrta, povezanih z neizpolnjevanjem zahtev, vendar le s soglasjem države zastave ali poveljnika zadevne ladje. Ti posamezni deli so navedeni v delu A Kodeksa ISPS.

5.  Nekatere določbe načrta, ki se nanašajo na nekatere zaupne informacije, se ne pregledujejo, razen če se zadevna država zastave s tem strinja.

Ti posamezni deli so navedeni v delu A Kodeksa ISPS.

6.  Če pristojni organ za zaščito izpelje nadaljnje nadzorne ukrepe, ki omejijo obseg pregleda varnosti pomorske inšpekcije ali preprečijo njen zaključek, mora inšpektor stopiti v stik s pristojnim organom za zaščito in si prizadevati za dokončanje pregleda varnosti, ko ladja dobi dovoljenje za izplutje. Še vedno velja načelo, da ladja ne sme biti neupravičeno zadržana. Vendar odkritje kršitev varnosti običajno pomeni, da lahko inšpektor utemeljeno zaključi začetni inšpekcijski pregled ali da nadaljuje, če obstajajo upravičeni razlogi za podrobnejši inšpekcijski pregled vidikov, ki niso varnostni.

7.  Če pristojni organ za zaščito naloži ladji, da zapusti pristanišče, mora inšpektor zagotoviti, da je pristojni organ za zaščito seznanjen z vsemi možnimi posledicami za varnost in/ali okolje zaradi odločitve, da ladja zapusti privez in/ali odpluje na odprto morje. To lahko vključuje nevarnosti zaradi prekinitve postopkov s tovorom. Pristojni organ za zaščito mora ob upoštevanju vseh nevarnosti odločiti o potrebnih ukrepih.

8.  Če je ladja zadržana zaradi razlogov, ki niso varnostni, nato pa ji je naloženo, da zapusti pristanišče, preden je zadržanje odpravljeno, se zadržanje všteje v zavrnitev dostopa v skladu s členom 15 .

PRILOGA VIII

POSTOPKI ZA RAZŠIRJENE PREGLEDE LADIJ

(kakor je navedeno v členu 13)

POSTOPKI V ZVEZI Z RAZŠIRJENIM PREGLEDOM NEKATERIH KATEGORIJ LADIJ

Ob upoštevanju izvedljivosti v praksi ali morebitnih omejitev v zvezi z varnostjo oseb, ladje ali pristanišča, razširjeni pregled obsega vsaj postavke, navedene v nadaljevanju. Inšpektorji se morajo zavedati, da tak pregled lahko ogrozi varno izvajanje nekaterih postopkov na ladji, kakor je npr. ravnanje s tovorom, če se morajo pregledi, ki neposredno vplivajo na te postopke, izvajati med temi postopki.

1.  LADJE NA SPLOŠNO

2.  TANKERJI ZA PREVOZ PLINOV IN TANKERJI ZA PREVOZ KEMIKALIJ

Če se zdi primerno, se lahko pregled nadaljuje, medtem ko je ladja na poti v pristanišče države članice ali iz njega, s privolitvijo poveljnika ali upravljavca ladje. Inšpektorji ne smejo ovirati plovbe ladje niti povzročati situacij, ki bi po poveljnikovem mnenju lahko ogrozile varnost potnikov, posadke in ladje.

PRILOGA IX

DOLOČBE V ZVEZI Z ZAVRNITVIJO DOSTOPA DO PRISTANIŠČ SKUPNOSTI

(kakor je navedeno v členu 15 )

A.  MERILA ZA ZAVRNITEV DOSTOPA (kakor je navedeno v členu 15(1) )

1.  Dostop se zavrne vsaki ladji, ki pluje pod zastavo države z deležem zadržanj, zaradi katerega je uvrščena na črni ali sivi seznam, določen s Pariškim memorandumom, in je bila v preteklih 36 mesecih več kot dvakrat zadržana v pristanišču države članice ali podpisnice Pariškega memoranduma ali ji je bila v tem obdobju na podlagi Direktive Sveta 99/35/EC več kot dvakrat izdana prepoved delovanja.

2.  Za namene odstavka 1 stopi seznam, določen v okviru Pariškega memoranduma, v veljavo vsakokrat na 1. julij.

B.  POSTOPKI V ZVEZI Z ZAVRNITVIJO DOSTOPA DO PRISTANIŠČ SKUPNOSTI (kakor je navedeno v členu 15(2) )

1.  Če so izpolnjeni pogoji, navedeni v točki A, pristojni organ pristanišča ali sidrišča, v katerem je ladja zadržana tretjič, pisno obvesti poveljnika ladje, da bo izdana odločba o zavrnitvi dostopa, ki bo začela veljati takoj, ko bo ladja izplula iz pristanišča ali sidrišča.. Odločba o zavrnitvi dostopa začne veljati takoj, ko ladja po odpravi pomanjkljivosti zaradi katerih je bila zadržana, izpluje iz pristanišča ali sidrišča.

2.  Pristojni organ pošlje izvod odločbe o zavrnitvi dostopa pristojnemu upravnemu organu države zastave, zadevni priznani organizaciji, drugim državam članicam in drugim podpisnicam Pariškega memoranduma, Komisiji, in Sekretariatu Pariškega memoranduma. Pristojni organ mora inšpekcijsko bazo podatkov tudi takoj posodobiti s podatki o odločbah o zavrnitvi dostopa.

3.  Odločba o zavrnitvi dostopa se razveljavi šele po preteku treh mesecev od datuma izdaje odločbe in če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 4 in 10.

Če je ladji drugič zavrnjen dostop, potem se to obdobje podaljša na dvanajst mesecev. Posledica vsakega nadaljnjega zadržanja v pristanišču Skupnosti je trajna zavrnitev dostopa ladje v katero koli pristanišče ali sidrišče Skupnosti.

4.  Da bi bila odločba o zavrnitvi dostopa razveljavljena, morata lastnik ali upravljavec ladje nasloviti uradno zahtevo na pristojni organ države članice, ki je izdal odločbo o zavrnitvi dostopa. Tej zahtevi mora biti priložen dokument pristojnega upravnega organa države zastave, ki ga je po obisku na krovu ladje izdal inšpektor, ki ga je pooblastil upravni organ države zastave, ki dokazuje, da je ladja popolnoma v skladu z veljavnimi določbami mednarodnih konvencij. Upravni organ države zastave pristojnemu organu predloži dokaz, da je bil opravljen obisk na krovu.

5.  Zahtevi o razveljavitvi odločbe o zavrnitvi dostopa mora biti prav tako priložen, če je primerno, dokument klasifikacijskega zavoda, ki je ladjo klasificirala po obisku inšpektorja klasifikacijskega zavoda na krovu ladje, in ki priča o tem, da je ladja v skladu s klasifikacijskimi standardi, ki jih je ta družba določila. Klasifikacijski zavod pristojnemu organu predloži dokaz, da je bil opravljen obisk na krovu.

6.  Odločba o zavrnitvi dostopa je lahko razveljavljena šele po preteku treh mesecev, kakor je navedeno v odstavku 3 zgoraj, in če ladjo v dogovorjenem pristanišču ali sidrišču ponovno pregledajo inšpektorji.

Če je dogovorjeno pristanišče ali sidrišče v državi članici, lahko pristojni organ te države na zahtevo pristojnega organa, ki je izdal odločbo o zavrnitvi dostopa, dovoli ladji vpluti v dogovorjeno pristanišče zaradi izvedbe ponovnega inšpekcijskega pregleda. V takšnih primerih se v pristanišču do razveljavitve odločbe o zavrnitvi dostopa ne izvajajo nikakršni postopki s tovorom.

7.  Če se je zadržanje, katerega posledica je bila odločba o zavrnitvi dostopa, nanašalo na pomanjkljivosti v ladijski konstrukciji, lahko pristojni organ, ki je izdal odločbo o zavrnitvi dostopa, zahteva, da morajo biti nekateri prostori, vključno s prostori za tovor in rezervoar, dostopni za pregled med ponovnim inšpekcijskim pregledom.

8.  Ponovni inšpekcijski pregled opravi pristojni organ države članice, ki je izdala odločbo o zavrnitvi dostopa, ali pristojni organ namembnega pristanišča ob soglasju pristojnega organa države članice, ki je izdala odločbo o zavrnitvi dostopa. Pristojni organ lahko zahteva, da mora biti ponovni inšpekcijski pregled najavljen do 14 dni vnaprej. Tej državi članici morajo biti predloženi zadostni dokazi, da ladja v celoti izpolnjuje ustrezne zahteve mednarodnih konvencij.

9.  Ponovni pregled obsega razširjeni pregled, ki mora zajeti vsaj ustrezne postavke Priloge VIII .

10 .  Vse stroške tega razširjenega inšpekcijskega pregleda nosi lastnik ali upravljavec ladje.

11.  Če rezultati razširjenega inšpekcijskega pregleda zadovoljijo državo članico v skladu s Prilogo VIII mora biti odločba o zavrnitvi dostopa razveljavljena in ladijska družba o tem pisno obveščena.

12.  Pristojni organ prav tako pisno sporoči svojo odločitev pristojnemu upravnemu organu države zastave, zadevnemu klasifikacijskemu zavodu, drugim državam članicam, drugim podpisnicam Pariškega memoranduma, Komisiji in Sekretariatu Pariškega memoranduma. Pristojni organ mora inšpekcijsko bazo podatkov tudi takoj posodobiti s podatki o razveljavitvi odločbe o zavrnitvi dostopa.

13.  Podatki o ladjah, ki jim je bil zavrnjen dostop do pristanišč Skupnosti, morajo biti dostopni v inšpekcijski bazi podatkov in objavljeni v skladu z določbami člena 25 in Priloge XIII .

PRILOGA X

POROČILO O INŠPEKCIJSKEM PREGLEDU

(kakor je navedeno v členu 16 )

Inšpekcijsko poročilo mora vsebovati vsaj naslednje točke:

I.  Splošno

1.  Pristojni organ, ki je sestavil poročilo

2.  Datum in kraj inšpekcijskega pregleda

3.  Ime pregledane ladje

4.  Zastava

5.  Vrsta ladje (kakor je navedeno v spričevalu o varnem upravljanju)

6.  Številka IMO

7.  Klicni znak

8.  Bruto tonaža (bt)

9.  Nosilnost (če je primerno)

10.  Leto zgraditve, kakor je določeno na podlagi datuma, navedenega v spričevalih o varnosti ladje

11.  Priznana organizacija ali priznane organizacije, odvisno do primera, ki je/so izdal/izdali tej ladji morebitna klasifikacijska spričevala

12.  Priznana organizacija ali priznane organizacije in/ali katera koli druga stranka, ki je/so izdal/izdali tej ladji spričevala v imenu države zastave, v skladu z veljavnimi konvencijami

13.  Ime in naslov družbe ali upravljavca ladje

14.  Ime in naslov zakupnika, odgovornega za izbiro ladje in vrsto zakupa za ladje, ki prevažajo razsuti tovor v tekočem ali trdnem stanju

15.  Končni datum sestave inšpekcijskega poročila

16.  Navedba, da se podrobni podatki o inšpekcijskem pregledu ali zadržanju lahko objavijo.

II.  Podatki o inšpekcijskem pregledu

1.  Spričevala, izdana na podlagi ustreznih mednarodnih konvencij, organ ali organizacija, ki sta izdala zadevno(-a) spričevalo(-a), vključno z datumom izdaje in preteka veljavnosti

2.  Deli ali elementi ladje, ki so bili pregledani (ob podrobnejšem ali razširjenem inšpekcijskem pregledu)

3.  Pristanišče in datum zadnjega vmesnega ali letnega nadzora in ime organizacije, ki je izvedla ta nadzor

4.  Vrsta inšpekcijskega pregleda (inšpekcijski pregled, podrobnejši inšpekcijski pregled ali razširjeni inšpekcijski pregled)

5.  Vrsta pomanjkljivosti

6.  Sprejeti ukrepi.

III.  Dodatni podatki ob zadržanju

1.  Datum odredbe o zadržanju

2.  Datum razveljavitve odredbe o zadržanju

3.  Vrsta pomanjkljivosti, ki upravičuje odredbo za zadržanje (sklicevanje na konvencije, če je primerno)

4.  Navedba, če je primerno, ali sta klasifikacijski zavod ali katera koli druga zasebna organizacija, ki sta izvedli nadzor, odgovorni za pomanjkljivosti, ki so posamično ali skupaj privedle do zadržanja

5.  Sprejeti ukrepi.

PRILOGA XI

MERILA ZA ZADRŽANJE LADJE

(kakor je navedeno v členu 18(4) )

Uvod

Preden inšpektor odloči, ali pomanjkljivosti, ugotovljene pri inšpekcijskem pregledu, upravičujejo zadržanje vpletene ladje, mora uporabiti merila, navedena v točkah 1 in 2 spodaj.

Točka 3 zajema primere pomanjkljivosti, ki že sami po sebi upravičujejo zadržanje vpletene ladje (glej člen 18(4) ).

1.  Glavna merila

Pri strokovni presoji o tem, ali naj ladjo zadrži ali ne, bo inšpektor uporabil naslednja merila:

Določitev časa:

Ladje, ki niso varne za nadaljevanje plovbe, se zadržijo po prvem inšpekcijskem pregledu, ne glede na to, koliko časa bodo v pristanišču.

Kriterij:

Ladja se zadrži, če so pomanjkljivosti na njej dovolj resne, da se mora inšpektor zaradi njih vrniti na ladjo, da se prepriča, ali so bile odpravljene, preden ladja odpluje.

Potreba, da se inšpektor vrne na ladjo, je opredeljena z resnostjo pomanjkljivosti. To ne pomeni take obveznosti v vsakem primeru. Pomeni pa, da bodo organi po možnosti s ponovnim obiskom preverili, ali so bile pomanjkljivosti odpravljene pred odhodom.

2.  Uporaba temeljnih meril

Če je, ob upoštevanju vseh ugotovljenih pomanjkljivosti, rezultat katere koli ocene negativen, je treba resno razmisliti o zadržanju ladje. Tudi kombinacija manj resnih pomanjkljivosti lahko upraviči zadržanje ladje.

3.  V nadaljevanju pomaga inšpektorju pri uporabi teh postopkov navedeni seznam pomanjkljivosti, ki štejejo za tako resne, da lahko upravičijo zadržanje ladje, razvrščenih v skupine po ustreznih konvencijah in/ali kodeksih. Seznam ni izčrpen.

3.1.  Splošno

Odsotnost veljavnih spričeval in listin, kakor jih zahtevajo ustrezni pravni akti. Vendar pa ladje, ki plujejo pod zastavo držav, ki niso članice konvencije (ustreznega akta) ali niso izvršile drugih ustreznih pravnih aktov, nimajo pravice imeti spričeval, zahtevanih v konvenciji ali drugem ustreznem pravnem aktu. Zato odsotnost zahtevanih spričeval sama po sebi ne bi smela biti razlog za zadržanje teh ladij; seveda pa je treba ob upoštevanju klavzule "izključitev ugodnejše obravnave" zahtevati, da ladja v glavnem izpolnjuje določbe, preden odpluje.

3.2.  Področja po konvenciji SOLAS 74

1.  Nepravilno delovanje pogonskih in drugih pomembnih strojev ter električne napeljave.

2.  Nezadostna snaga strojnice, prevelika količina mešanic zaoljene vode v kalužah, izolacija cevi, vključno z izpušnimi cevmi v strojnici, onesnaženi z olji, nepravilno delovanje kalužnih črpalk.

3.  Nepravilno delovanje generatorja v sili, zasilne razsvetljave, akumulatorjev in stikal.

4.  Nepravilno delovanje glavnih in pomožnih krmilnih sistemov.

5.  Odsotnost, nezadostna zmogljivost ali resno poslabšanje stanja osebnih naprav za reševanje, reševalnih plovil in naprav za spuščanje čolnov.

6.  Odsotnost, neustreznost ali znatno poslabšanje stanja naprav za odkrivanje požarov, požarnih alarmov, opreme za gašenje požarov, stalnih naprav za gašenje požarov, prezračevalnih ventilov, dušilnikov ognja, naprav za hitro zapiranje, tako da te ne ustrezajo več svojemu namenu.

7.  Odsotnost, znatno poslabšanje ali pomanjkljivo delovanje krovne protipožarne zaščite na tankerjih.

8.  Odsotnost, neustreznost ali resno poslabšanje stanja luči, signalnih teles ali zvočnih signalov.

9.  Odsotnost ali nepravilno delovanje radijske opreme za komunikacije v sili in komunikacije za zagotavljanje varnosti.

10.  Odsotnost ali nepravilno delovanje navigacijske opreme ob upoštevanju določb pravila V/16.2 konvencije SOLAS 74 .

11.  Odsotnost pomorskih kart in/ali drugih ustreznih pomorskih publikacij, potrebnih za načrtovano plovbo, ob upoštevanju, da se kot nadomestilo za klasične karte lahko uporablja homologirani sistem za prikazovanje elektronskih navigacijskih kart in informacij (ECDIS), v katerega so naloženi uradni podatki.

12.  Odsotnost neiskreče izpušne ventilacije v prostorih za prečrpavanje tovora.

13.  Resne pomanjkljivosti glede operativnih zahtev, kakor so opisane v oddelku 5.5 Priloge 1 k Pariškemu memorandumu.

14.  Število, sestava ali usposobljenost posadke ne ustrezajo dokumentu o številu članov ladijske posadke.

15.  Neizvajanje programa povečanega nadzora v skladu s konvencijo SOLAS 74, Poglavje XI, Pravilo 2.

3.3.  Področja po kodeksu IBC

1.  Prevoz snovi, ki ni naveden v spričevalu o sposobnosti ali manjkajo podatki o tovoru.

2.  Manjkajoče ali poškodovane visokotlačne varnostne naprave.

3.  Električna napeljava, ki ni sama po sebi varna ali v skladu z zahtevami v kodeksu.

4.  Viri vžiga na nevarnih mestih.

5.  Kršitve posebnih zahtev.

6.  Prekoračitev največje dovoljene količine tovora v posameznem tanku.

7.  Nezadostna toplotna zaščita občutljivih izdelkov.

3.4.  Področja po kodeksu IGC

1.  Prevoz snovi, ki ni naveden v spričevalu o sposobnosti ali manjkajo podatki o tovoru.

2.  Manjkajo zapiralne naprave za bivalne ali delovne prostore.

3.  Pregrade niso neprepustne za pline.

4.  Pokvarjene zračne zapore.

5.  Manjkajo ali so pokvarjeni ventili za hitro zapiranje.

6.  Manjkajo ali so pokvarjeni varnostni ventili.

7.  Električna napeljava, ki sama po sebi ni varna ali v skladu z zahtevami kodeksa.

8.  Nedelujoči ventilatorji v tovornih prostorih.

9.  Nedelujoči tlačni alarmi v tovornih tankih.

10.  Pokvarjena naprava za odkrivanje plina in/ali strupenega plina.

11.  Prevoz snovi, ki jih je treba inhibirati, brez veljavnega spričevala o uporabi zaviralnih snovi.

3.5.  Področja po konvenciji o tovornih črtah

1.  Velike poškodovane, korodirane ali luknjičaste površine pločevine in pripadajočih ojačitev na krovih in trupu, ki vplivajo na sposobnost ladje za plovbo ali odpornost za lokalne obremenitve, razen če so bila opravljena primerna začasna popravila za plovbo do pristanišča, v katerem bo opravljeno trajno popravilo.

2.  Ugotovljena nezadostna stabilnost.

3.  Odsotnost zadostnih in zanesljivih podatkov v predpisani obliki, ki hitro in preprosto omogočajo poveljniku, da organizira natovarjanje in balastiranje ladje tako, da se ohranja varna stabilnost v vseh fazah in različnih razmerah potovanja ter prepreči nastanek vseh nesprejemljivih obremenitev ladijske konstrukcije.

4.  Odsotnost, znatno poslabšanje ali okvara zapiralnih naprav, naprav za zapiranje tovornih odprtin in za vodo neprepustnih vrat.

5.  Prenatovorjenost.

6.  Odsotnost oznake ugreza ali nečitljiva oznaka ugreza.

3.6.  Področja po konvenciji Marpol, Priloga I

1.  Odsotnost, resno poslabšanje ali nepravilno delovanje opreme za filtriranje zaoljene vode, sistema za spremljanje in nadzor izpusta olj ali alarmnih naprav 15 ppm.

2.  Preostala prostornina prelivnega in/ali zlivnega tanka premajhna za načrtovano potovanje.

3.  Ni knjige o oljih.

4.  Nedovoljena premostitev izliva.

5.  Dokumentacija s poročili o nadzoru manjka ali ni v skladu s Pravilom 13G(3)(b) konvencije Marpol.

3.7.  Področja po konvenciji Marpol, Priloga II

1.  Odsotnost priročnika P&A.

2.  Tovor ni kategoriziran.

3.  Ni knjige o tovoru.

4.  Prevoz oljem podobnih snovi brez izpolnitve zahtev ali brez ustrezno dopolnjenega spričevala.

5.  Nedovoljena premostitev izliva.

3.8.  Področja po konvenciji Marpol, Priloga V

1.  Odsotnost načrta ravnanja z odpadki.

2.  Ni dnevnika o ravnanju z odpadki.

3.  Ladijsko osebje ni seznanjeno z zahtevami iz načrta ravnanja z odpadki v zvezi z odstranjevanjem/odvajanjem.

1.  Pomorščaki nimajo spričevala, nimajo ustreznega spričevala, nimajo veljavnega dovoljenja ali ne predložijo dokumentiranega dokazila o tem, da so upravi države zastave predložili vlogo za dovoljenje.

2.  Dokaz da je bilo spričevalo pridobljeno z goljufijo ali imetnik spričevala ni oseba, ki ji je bilo spričevalo prvotno izdano.

3.  Zahteve uprave države zastave v zvezi s številom članov ladijske posadke, ki jih je treba upoštevati, niso izpolnjene.

4.  Določbe v zvezi s stražarjenjem na poveljniškem mostu ali na stroju niso v skladu z zahtevami, ki jih je za ladjo določila uprava države zastave.

5.  Na straži ni osebe, usposobljene za upravljanje opreme, bistvene za varno plovbo, varnostne radijske zveze ali preprečevanje onesnaževanja morja.

6.  Ni predloženo dokazilo o strokovni usposobljenosti za naloge, dodeljene pomorščakom v zvezi z varnostjo ladje in preprečevanjem onesnaževanja.

7.  Ni zagotovljenih oseb za prvo stražo na začetku plovbe in poznejše menjave straže, ki bi bile dovolj spočite in tudi sicer sposobne za delo.

3.10.  Področja po konvencijah ILO

1.  Premalo hrane za plovbo do naslednjega pristanišča.

2.  Premalo pitne vode za plovbo do naslednjega pristanišča.

3.  Zelo nehigienske razmere na ladji.

4.  Ni ogrevanja bivalnih prostorov na ladji, ki pluje v predelih, kjer utegnejo biti temperature zelo nizke.

5.  Preveč odpadkov v prehodih/bivalnih prostorih, z opremo ali s tovorom napolnjeni prehodi/bivalni prostori ali drugače ne dovolj varne razmere v njih.

6.  Jasni dokazi, da je stražarsko osebje in drugo delovno osebje za prvo stražo ali naslednje straže preutrujeno.

3.11.  Področja, ki morda ne upravičujejo zadrževanja ladje, na katerih pa je treba na primer začasno ustaviti postopke s tovorom .

Nepravilno delovanje (ali vzdrževanje) sistema inertnega plina, opreme ali strojev, povezanih s tovorom, se šteje za zadosten razlog za ustavitev postopkov s tovorom.

PRILOGA XII

MINIMALNA MERILA ZA INŠPEKTORJE

(kakor je navedeno v členu 21 (1) in (5))

1.  Inšpektorji morajo imeti ustrezno teoretično znanje o ladjah in njihovem delovanju ter praktične izkušnje na tem področju. Usposobljeni morajo biti za uveljavljanje zahtev mednarodnih konvencij in ustreznih postopkov v zvezi z inšpekcijo za varnost plovbe. To znanje in strokovna usposobljenost za uveljavljanja mednarodnih zahtev in zahtev Skupnosti morata biti pridobljeni na dokumentiranih programih usposabljanja, kar vključuje izpit in ponovno preverjanje v časovnih razmikih, določenih v členu 21 .

2.  Minimalni pogoji, ki jih morajo inšpektorji izpolnjevati so bodisi:

3.  Inšpektor je moral vsaj eno leto službovati kot ladijski inšpektor in opravljati preglede ter izdajati spričevala v skladu s konvencijami.

4.  Inšpektorji za varnost plovbe, navedeni pod 2(a), morajo imeti najmanj pet let delovnih izkušenj na morju kot častniki krova ali častniki stroja.

5.  Strokovni inšpektorji morajo imeti sposobnost ustnega in pisnega sporazumevanja s pomorščaki v jeziku, ki ga na morju najpogosteje govorijo.

6.  Inšpektorji, ki ne izpolnjujejo navedenih meril, so prav tako sprejemljivi, če jih pristojni organi države članice zaposlijo za opravljanje inšpekcijskih pregledov na dan sprejetja te direktive.

7.  Kadar v državi članici pomorski inšpektorji opravljajo inšpekcijski pregled, imajo ti inšpektorji ustrezne kvalifikacije, kar vključuje zadostna teoretična znanja in praktične izkušnje v pomorski zaščiti. To običajno vključuje:

PRILOGA XIII

Objava podatkov o inšpekcijskih pregledih, zadržanjih in zavrnitvah dostopa v pristaniščih držav članic

(kakor je navedeno v členu 25(1) )

1.  Države članice v roku 72 ur po zaključku inšpekcijskega pregleda, po razveljavitvi zadržanja ali po izdaji odločbe o zavrnitvi dostopa na javni spletni strani objavijo podatke, navedene v odstavkih 3.1 in 3.2.

2.  Komisija redno na spletni strani objavlja podatke o ladjah, ki jim je bil zavrnjen dostop do pristanišč Skupnosti na podlagi členov 15 in 20 .

3.  Podatki, objavljeni v skladu s členom 25(1) , morajo vključevati naslednje:

4.  4 Za ladje, ki so bile zadržane, morajo podatki, objavljeni v skladu s členom 19, vključevati tudi

PRILOGA XIV

Podatki, predloženi v okviru spremljanja izvajanja

(kakor je navedeno v členu 28 )

1.  Države članice morajo vsako leto predložiti Komisiji naslednje podatke za prejšnje leto, in sicer najpozneje do 1. julija.

1.1.  Število inšpektorjev, ki delujejo v njihovem imenu v okviru pomorske inšpekcije.

Te podatke morajo Komisiji sporočiti z uporabo naslednje vzorčne preglednice 1 2

1.2.  Celotno število posameznih ladij, ki so vplule v njihova pristanišča na nacionalni ravni. Rezultat je enak številu tujih ladij, ki jih zajema direktiva in ki so vplule v pristanišče države članice, pri čemer se upošteva samo eno vplutje na državo.

2.  Države članice morajo :

PRILOGA XV

Del A

Razveljavljena direktiva z zaporednimi spremembami

(kakor je navedeno v členu 35 )

Del B

ROKI ZA PRENOS DIREKTIV V NACIONALNO ZAKONODAJO IN NJIHOVO UPORABO

(kakor je navedeno v členu 35 )

PRILOGA XVI

primerjalna tabela

(1) UL C 318, 23.12.2006, str. 195 . (2) UL C 229, 22.9.2006, str. 38 . (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. aprila 2007 . (4) UL L 157, 7.7.1995, str. 1. Direktiva kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 324, 29. 11. 2002, str. 53). (5) UL L 208, 5.8.2002, str. 1; Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1891/2006 (UL L 394, 30.12.2006, str. 1) . (6) UL L 138, 1.6.1999, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 324, 29.11.2002, str. 53). (7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11). (8) UL C 321, 31.12.2003, str. 1. (9) UL L 129, 29.4.2004, str. 6. (10) UL L 208, 5.8.2002, str. 10. (11) UL L 196, 7.8.1996, str. 8. (12) UL L 332, 28.12.2000, str. 81. Direktiva kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/84/ES (UL L 324, 29.11.2002, str. 53). (13) UL L 324, 29.11.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 93/2007 (UL L 22, 31.1.2007, str. 12). (14) * Datum začetka veljavnosti te direktive. (15) * Datum začetka veljavnosti te direktive. (16) UL L 319, 12.12.1994, str. 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 324, 29.11.2002, str. 53). (17) + UL: vstaviti številko. (18) UL L 136, 18.5.2001, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/45/ES (UL L 255, 30.9.2005, str. 160). (19) Organ, ki ga imenuje država zaradi uporabe zaščitnih ukrepov. (20) V skladu s členom 3 Direktive 2001/106/ES Komisija pregleda izvajanje te direktive najpozneje do 22. julija 2006. Ta pregled med drugim obsega število inšpektorjev pomorske inšpekcije v vsaki državi članici in število opravljenih inšpekcijskih pregledov, vključno z obveznimi razširjenimi pregledi. Komisija sporoči ugotovitve pregleda Evropskemu parlamentu in Svetu in na podlagi pregleda določi, ali je treba predlagati spremembo direktive ali nadaljnjo zakonodajo na tem področju.