Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2006/2237(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0206/2007

Predložena besedila :

A6-0206/2007

Razprave :

PV 18/06/2007 - 16
CRE 18/06/2007 - 16

Glasovanja :

PV 19/06/2007 - 8.25
CRE 19/06/2007 - 8.25
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0262

Sprejeta besedila
PDF 235kWORD 109k
Torek, 19. junij 2007 - Strasbourg
Gospodarski in trgovinski odnosi med EU in Rusijo
P6_TA(2007)0262A6-0206/2007

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2007 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Rusijo (2006/2237(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani(1), ki je začel veljati 1. decembra 1997 in preneha veljati leta 2007,

–   ob upoštevanju Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Madžarske, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji(2),

–   ob upoštevanju Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji(3),

–   ob upoštevanju cilja EU in Rusije, ki sta ga opredelili v skupni izjavi, objavljeni po vrhu v Sankt Peterburgu 31. maja 2003, o ustanovitvi skupnega gospodarskega prostora, skupnega prostora svobode, varnosti in pravice, prostora sodelovanja na področju zunanje varnosti ter prostora za raziskave in izobraževanje, vključno z vidiki kulture,

–   ob upoštevanju kasneje izdanega načrta za skupni gospodarski prostor, ki je bil sprejet na vrhu EU-Rusija 10. maja 2005 v Moskvi,

–   ob upoštevanju sporazuma med EU in Rusijo, s katerim so se zaključila dvostranska pogajanja o dostopu na trg za pristop Ruske federacije k Svetovni trgovinski organizaciji, ki je bil podpisan 21. maja 2004,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu z dne 10. januarja 2007 z naslovom "Energetska politika za Evropo" (KOM(2007)0001),

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta in predstavnikov vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem o dogovorjenih načelih za posodobitev obstoječega sistema uporabe transsibirskih zračnih poti med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani (KOM(2007)0055),

–   ob upoštevanju Evropske energetske listine, ki je bila podpisana 17. decembra 1991, in poznejše Pogodbe o energetski listini, ki je bila podpisana 17. decembra 1994(4) in začela veljati aprila 1998,

–   ob upoštevanju Statuta Sveta Evrope, podpisanega 5. maja 1949 v Londonu,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 15. in 16. junija 2006(5) v Bruslju,

–   ob upoštevanju rezultatov 18. vrha EU-Rusija dne 24. novembra 2006 v Helsinkih,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007 v Bruslju,

–   ob upoštevanju Memoranduma o soglasju med Evropsko investicijsko banko, Evropsko banko za obnovo in razvoj ter Komisijo, ki je bil podpisan 15. decembra 2006,

–   ob upoštevanju okrogle mize evropsko-ruskih podjetnikov, potrjene na vrhu EU-Rusija julija 1997,

–   ob upoštevanju dialoga med EU in Rusijo o energiji, ki je bil vzpostavljen na 6. vrhu EU-Rusija dne 30. oktobra 2000 v Parizu,

–   ob upoštevanju vrha EU-Rusija, ki je potekal dne 18. maja 2007 v Samari v Rusiji,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2006 o strategiji za regijo Baltskega morja v okviru severne dimenzije(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropski uniji(7),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6–0206/2007),

A.   ker je Ruska federacija članica Sveta Evrope in se je zato zavezala k izpolnjevanju ciljev Sveta, med katerimi so zlasti spodbujanje demokracije in spoštovanje človekovih pravic ter krepitev demokratične stabilnosti v Evropi s podporo izvajanju političnih, zakonskih in ustavnih reform na nacionalni, regionalni ter lokalni ravni,

B.   ker bi morala biti temeljna načela, ki urejajo gospodarske in trgovinske odnose med EU ter Rusko federacijo, načela vzajemnosti, trajnosti, preglednosti, predvidljivosti, zanesljivosti, nediskriminacije in dobrega upravljanja,

C.   ker je Rusija podpisala Pogodbo o energetski listini, a je še ni ratificirala, ta listina pa določa obširen mednarodni pravni okvir na področjih, kot so trgovina, zaščita vlagateljev, tranzit, energetska učinkovitost in reševanje sporov v energetskem sektorju,

D.   ker morajo države članice v okviru Evropske unije glede na začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju oblikovati enotno in usklajeno skupno stališče o gospodarskih in trgovinskih odnosih EU z Rusijo,

E.   ker imajo odnosi med EU in Rusijo ogromen gospodarski potencial ter ker bi večje gospodarsko povezovanje in dobri sosedski odnosi koristili obema stranema; ker je sodelovanje med EU in Rusijo ključno za zagotavljanje stabilnosti na vseh področjih skupnega ter prekrivajočega se interesa,

F.   ker je leta 2005 celotna trgovinska menjava med EU in Rusijo znašala več kot 166 milijard EUR, pri čemer je ruski trgovinski presežek predstavljal okrog 8 % njenega BDP, tj. približno 50 milijard EUR; ker je Rusija tretji najpomembnejši trgovinski partner EU, ki predstavlja 7,3 % trgovinske menjave EU, in ker je EU najpomembnejši trgovinski partner Rusije z 52,9 % deležem v ruski trgovinski menjavi,

G.   ker so bile skupne neposredne tuje naložbe v Rusiji leta 2006 ocenjene na 31 milijard USD v primerjavi s 14,6 milijarde USD leta 2005; ker so se neposredne tuje naložbe EU v Rusiji več kot podvojile, in sicer z 2,5 milijarde EUR leta 2002 na 6,4 milijarde EUR leta 2004, s čimer je EU postala najpomembnejši tuji vlagatelj v Rusiji,

H.   ker so tuja podjetja na določenih področjih, kot je trgovina na debelo in na drobno, ki je leta 2005 predstavljala 38,2 % celotnih neposrednih tujih naložb v Rusiji, doživela povečanje prihodkov, ki ga je povzročilo znatno povečanje domače porabe v Rusiji,

I.   ker sta devetdeseta leta zaznamovali hiperinflacija in 75 % devalvacija rublja avgusta 1998, kar je skoraj povzročilo stečaj Ruske federacije,

J.   ker od februarja 2005 ruske denarne oblasti vežejo rubelj na skupino valut, kjer ima euro čedalje večji delež (40 % sredi leta 2006, najbrž 52 % do konca 2007) in ker trenutno premorejo za več kot 100 milijard rezerv v eurih,

K.   ker razmah njenega gospodarstva Rusiji ni omogočil le, da je plačala svoj dolg pri Mednarodnem denarnem skladu in Pariškem klubu, ampak tudi ustanovitev rezervnega sklada, v katerem se je od leta 2004 nabralo 100 milijard USD,

L.   ker so se tuje naložbe na področju energetike zmanjšale s 85 % celotnih naložb leta 1996 na zgolj 60 % celotnih naložb,

M.   ker sta proizvodnja energije in tranzit v črnomorski regiji strateškega pomena kar zadeva dobavo energije EU in ker je energetika področje, na katerem poteka pomembno sodelovanje v okviru Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje (BSEC), katere ustanovna članica je Rusija,

N.   ker EU v povprečju uvozi približno 28 % potrebne energije iz Ruske federacije, medtem ko nekatere države iz Rusije uvozijo skoraj 100 % plina, in ker trgovina, povezana z energijo, predstavlja okrog 65 % uvoza EU iz Rusije,

O.   ker se v Evropski uniji vloži največ zahtevkov za uveljavljanje pravic ruske intelektualne lastnine s 37 % vlog za patente in 41 % vlog za blagovne znamke,

P.   ker mora Ruska federacija, ki je že sklenila dvostranski sporazum STO o dostopu na trg z Združenimi državami, podpisan 19. novembra 2006, skleniti še končne sporazume z Vietnamom, Kambodžo in Gruzijo ter končati večstranska pogajanja, da bo izpolnila vse potrebne pogoje za pristop k STO,

Q.   ker mora Ruska federacija zaključiti večstranska pogajanja za pristop k STO,

R.   ker je sporazum med ES in Rusijo o posodobitvi obstoječega sistema uporabe transsibirskih zračnih poti rešil vprašanje plačil za sibirske prelete, ki jih Ruska federacija za lete čez rusko ozemlje zahteva od letalskih prevoznikov ES; ker bo sporazum okrepil sodelovanje na področju prometa v okviru skupnega gospodarskega prostora EU in Rusije,

Splošne pripombe

1.   opozarja na skupno članstvo Rusije in držav članic EU v Svetu Evrope; podpira razvoj političnega pluralizma v Rusiji in meni, da bi morale biti razmere na področju človekovih pravic v Rusiji sestavni del politične agende EU in Rusije;

2.   poudarja, da so odnosi med EU in Rusijo na kritični točki; zato poziva k tvornim in v rezultate usmerjenim prizadevanjem med Rusijo in EU, vendar ne za vsako ceno; poudarja, da Evropska unija z Rusijo nima le skupnih gospodarskih in trgovinskih interesov ter zavezanosti demokraciji, človekovim pravicam in pravni državi, temveč tudi cilj delovati na mednarodnem prizorišču in v skupni soseščini; vseeno obžaluje, da EU in Rusiji ni uspelo preseči pomanjkanja medsebojnega zaupanja;

3.   meni, da skupno članstvo Rusije in držav članic EU v Svetu Evrope podpira njihove skupne vrednote in zaveze njihovim ciljem, ki so določeni v Statutu in konvencijah Sveta Evrope: širiti in varovati človekove pravice, spodbujati demokracijo in zagovarjati vladavino prava po vsej Evropi; države članice in Rusijo spodbuja, naj v Svetu Evrope dejavno sodelujejo, saj je ta podlaga za praktično uresničevanje zastavljenih ciljev; ugotavlja, da je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice vloženih veliko število zadev proti Rusiji; poudarja vlogo tega sodišča pri izvrševanju obveznosti držav članic Sveta Evrope;

4.   ugotavlja, da je Ruska federacija na splošno ustvarila pozitivno makroekonomsko okolje, kar je prispevalo k izraziti gospodarski rasti po krizi leta 1998; opozarja, da to rast v pretežni meri določa visok porast svetovnih cen energije;

5.   priznava gospodarske reforme in druge s tem povezane politične reforme, zlasti davčnega sistema, sistema fiskalnega federalizma, javne uprave ter ureditve finančnega sistema, ki se v zadnjih letih izvajajo v Rusiji; je kljub temu prepričan, da so potrebne dodatne strukturne reforme, in sicer zdravstvenega varstva, izobraževanja, sektorja plina, bančnega sistema ter na splošno na področju uresničevanja pravne države, in poziva Rusko federacijo, naj izvaja svoje reforme, ki bodo koristile tako Rusom kot Evropejcem in omogočile, da bo Rusija postala bolj privlačna v očeh mednarodnih, zlasti pa evropskih vlagateljev, kar bo imelo velik vpliv na gospodarsko rast, hkrati pa bo Ruski federaciji omogočilo, da pridobi iz tujega znanja in izkušenj; poudarja, da je treba vse nadaljnje zakonodajne reforme izvajati v skladu z mednarodnimi standardi;

6.   meni, da mora učinkovito in obsežno gospodarsko sodelovanje med Rusijo in EU temeljiti na visokih demokratičnih standardih in načelih tržnega gospodarstva, ter poziva Rusijo, naj nadaljuje z reformami trga, naj ne politizira gospodarstva ter naj spoštuje neodvisnost javnih in zasebnih institucij;

7.   ponovno poudarja pomen preudarne in učinkovite uporabe zakonov in pravil; izraža zaskrbljenost zaradi slabe predvidljivosti glede uporabe pravil s strani organov, vključno s sodišči, ter zaradi neizvrševanja odločitev sodišč; poziva ruske oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za izboljšanje teh razmer;

8.   poziva Rusijo, naj se bolj dejavno spopade s korupcijo in se osredotoči zlasti na boj proti vzrokom za ta pojav;

9.   je prepričan, da bi bilo treba oblikovati usklajene in združljive standarde, ureditve ter postopke za oceno skladnosti, kjer je to potrebno;

10.   spodbuja Rusko federacijo, naj zagotovi spoštovanje konvencij Mednarodne organizacije dela in sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovit boj proti socialnemu dampingu; spodbuja Rusko federacijo, naj stori enako glede spoštovanja Kjotskega protokola za boj proti vsem oblikam okoljskega dampinga;

11.   pozdravlja sporazum, ki je bil podpisan v kraju Soči med vrhom EU-Rusija 25. maja 2006 in ki poenostavlja pridobitev vizumov za ruske državljane in državljane EU ter povečuje prožnost večkratnih vstopnih postopkov za nekatere strokovnjake, kot so poslovneži, in tako pripomore k omogočanju stikov in izboljšanju trgovinskih odnosov;

12.   poudarja, da bodo pogostejši gospodarski stiki zahtevali vse večje olajšave pri izdajanju vizumov, ki bodo vključevale tudi običajne poštene potnike, ki ne sodijo v nobeno od vnaprej določenih kategorij, in dolgoročno liberalizacijo;

Ureditveni okvir – okvir za sodelovanje

13.   poudarja pomen, tudi za EU, pristopa Rusije k STO in posledic, ki jih bo ta pristop imel za liberalizacijo trgovine in za obvezo Rusije, da se bo držala pravil STO, ter je prepričan, da bo članstvo v STO pomembno znamenje za tuje vlagatelje, da bo spodbudilo gospodarsko rast v Rusiji in povečalo trgovinsko izmenjavo z EU; poziva Rusko federacijo, da si prizadeva za sklenitev pomembnih dvostranskih sporazumov o dostopu na trg ter izpolnjuje in izvaja svoje obveznosti iz že podpisanih sporazumov, kot je sporazum z ES;

14.   poziva Rusko federacijo, naj v okviru svojega bližajočega se pristopa k STO reši težave glede tarif za izvoz lesa v skandinavske države, odpravi sedanje razhajanje med domačimi tarifami Rusije in cenami na svetovnem trgu in reši vprašanja v zvezi s cenami v železniškem prometu, vezanimi na cilj potovanja, zlasti tistimi v baltske države, za katere je bilo ugotovljeno, da so diskriminatorne;

15.   meni, da bi moral pristop k STO voditi k večjemu gospodarskemu povezovanju med EU in Rusijo v okviru skupnega gospodarskega prostora; poziva Komisijo, da po pristopu Rusije k STO premisli glede pogajanj o možnem sprejetju sporazuma o prosti trgovini;

16.   poudarja potrebo po konstruktivnem dialogu med EU in Rusijo ter ponovno poudarja pomen ustanovitve skupnega gospodarskega prostora in nadaljnjega razvoja ciljev, dogovorjenih v načrtu za skupni gospodarski prostor, zlasti kar zadeva oblikovanje odprtega ter celostnega trga med EU in Rusijo;

17.   meni, da se mora izvajanje načrta nadaljevati ob pogajanjih o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju; poziva Komisijo in države članice, naj svoja prizadevanja osredotočijo na začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju; zahteva, da je redno in uradno obveščen o kakršnem koli napredku v zvezi s tem;

18.   meni, da bi morala EU, če rezultati pogajanj z Rusijo o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju ne bodo vidni, razmisliti o drugačnem pristopu, temelječem na ponovni krepitvi tekočega dela o dogovorjenih načrtih v štirih skupnih prostorih in na izdelavi skupnega pristopa za politično sodelovanje;

19.   poudarja, da bi napredek v skupnem prostoru svobode, varnosti in pravice, prostoru sodelovanja na področju zunanje varnosti ter prostoru za izobraževanje, raziskave in tehnološki razvoj, vključno z medkulturnim dialogom in sodelovanjem, pomembno vplival na družbo in gospodarstvo ter zmanjšal nevarnost spora med državami; poudarja, da mora ruska vlada povečati svoja prizadevanja na tem področju;

20.   poudarja, da mora Ruska federacija izpopolniti svojo politiko glede zaščite tujih naložb v skladu z mednarodno priznanimi standardi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, kar bi Evropski uniji dovoljevalo, da vodi pogajanja o sklenitvi sporazumov o zaščiti in spodbujanju naložb;

Trgovina, dostop na trg in naložbe

21.   poudarja pomen izboljšanja naložbenega ozračja v Rusiji; meni, da se to lahko doseže le s spodbujanjem nediskriminatornih, preglednih in predvidljivih poslovnih pogojev, zasidranih v trdnih demokratičnih vrednotah; poleg tega poudarja, da so potrebne debirokratizacija in obojestranske naložbe;

22.   je seznanjen s predlogom zakona, predloženim v Ruski federaciji, ki vladi omogoča zavrnitev tujih ponudb za odkup večinskega deleža v ruskih podjetjih in tako prepoveduje, da bi delež tujega lastništva v podjetjih, ki delujejo v 39 strateških industrijah, presegel 49 %; dvomi o samem predlogu zakona ter o izbiri in vse večjem številu industrij, ki so opredeljene kot strateške in ključnega pomena za nacionalno varnost; meni, da to ni korak v smer izboljšanja naložbenega ozračja in da to sproža temeljna vprašanja glede vloge države v tržnem gospodarstvu in konkurenci v ključnih gospodarskih sektorjih;

23.   poudarja, da bi bilo treba ustanavljanje in delovanje podjetij spodbujati na vzajemni podlagi; ugotavlja, da je EU odprta za ruske naložbe, na kar kaže povečanje števila ruskih podjetij v EU, zlasti v energetskem in jeklarskem sektorju; zato poziva k odobritvi enakega dostopa na trg za tuja podjetja, ki delujejo v sektorjih naravnih virov v Rusiji;

24.   ugotavlja, da državna trgovina v Rusiji na nekaterih gospodarskih področjih ostaja uspešna;

25.   je seznanjen z uvedbo tako imenovanih posebnih ekonomskih con, ki ponujajo posebne spodbude za naložbe, vključno s proizvodno zmogljivostjo, in so dosežek, ki bi lahko koristil evropskim podjetjem; spodbuja Rusko federacijo, naj zagotovi primerne delovne pogoje in spoštovanje sindikalnih pravic delavcev v teh conah; poziva k doslednemu upoštevanju in neodvisnemu nadzoru človekovih pravic ter socialnih in okoljskih standardov v teh posebnih ekonomskih conah;

26.   priznava doseženi napredek v zvezi z odmerjanjem carinskih dajatev; poziva rusko vlado, da nadaljuje z racionalizacijo, standardizacijo in avtomatizacijo svojih carinskih postopkov ter predvidljivo, nesamovoljno in brez zadrževanja pretoka blaga odmeri carinske dajatve;

27.   poudarja, da pristop Rusije k STO ne sme povzročiti višjih uvoznih dajatev in močnejšega protekcionizma v primerjavi z leti pred pristopom;

28.   ugotavlja, da je Komisija izvedla protidampinške ukrepe na področju ruskega izvoza amonijevega nitrata, kalijevega klorida, številnih jeklarskih proizvodov, silikona in proizvodov iz sečnine; poziva ruska podjetja, naj v EU izvažajo pod poštenimi trgovinskimi pogoji in preiskovalcem Skupnosti, ki preiskujejo primere dampinga, zagotovijo potrebne informacije, da se izvršilnim organom EU omogoči hitro odpravo uporabljenih protidampinških ukrepov;

29.   je seznanjen z ruskimi protidampinškimi dajatvami, uvedenimi za izvoz iz EU, zlasti za jeklarske proizvode; meni, da bi bilo treba te spore nujno rešiti;

30.   z obžalovanjem ugotavlja, da Rusija izrablja instrumente trgovinske politike za zunanjepolitične cilje na način, ki ni v skladu s pravili STO;

31.   opozarja na neupravičeno prepoved uvoza mesa iz Poljske, ki sedaj velja že dve leti, in priporoča, da se ta problem, ki ni v skladu s pravili STO, čim prej reši;

Pravice intelektualne lastnine

32.   poudarja, da je treba izboljšati zakonodajo in kazenski pregon na področju varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, da se povečata konkurenčnost in privlačnost naložbenega ozračja s približevanjem ureditvenih sistemov najvišjim mednarodnim standardom in normam; poziva ruske oblasti, naj pred bližajočim se članstvom v STO uskladijo del IV Civilnega zakonika o pravicah intelektualne lastnine s pravili STO in mednarodnimi sporazumi, zlasti s sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), in zagotovijo celovito izvajanje, da se omogoči učinkovit boj proti ponarejanju in piratstvu;

33.   poudarja potrebo po prilagoditvi sedanjega sistema sodišč, da se učinkovito zaščitijo pravice intelektualne lastnine in zagotovi hitrejši sodni pregon; ugotavlja povečanje števila primerov, v katerih so bila evropska podjetja uspešna, vendar izraža veliko zaskrbljenost zaradi neizvrševanja odločitev sodišč;

34.   izraža veliko zaskrbljenost zaradi težave, ki posebej zadeva proizvodnjo in prodajo ponarejenih proizvodov, zlasti farmacevtskih izdelkov, saj to ne ogroža le zakonitih proizvajalcev, ampak tudi javno zdravje;

35.   spodbuja ruske oblasti, naj sprejmejo vse potrebne in učinkovite ukrepe za odkrivanje virov nezakonitih dejavnosti ter onesposobijo proizvodne obrate ali internetne izvajalce dejavnosti; ugotavlja, da bi morali ti ukrepi kar zadeva proizvodne obrate vključevati večkratne in nenapovedane preglede znanih obratov s sodelovanjem imetnikov pravic in krepiti sistem podeljevanja licenc kar zadeva obrate za proizvodnjo optičnih medijev; poudarja, da bi morali ti ukrepi za internetne izvajalce dejavnosti zajemati uzakonitev zakonodajnih predlogov sprememb, ki zagotavljajo, da lahko kolektivne organizacije delujejo le v imenu tistih imetnikov pravic, ki izrecno dovolijo takšno delovanje, ter uzakonitev določb za izvajanje Pogodbe o avtorski pravici (WCT) in Pogodbe o izvedbah in fonogramih (WPPT), ki ju je sprejela Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) leta 1996;

Energetika

36.   ponovno poudarja potrebo po usklajeni evropski energetski politiki; poudarja, da bi morali dvostranski sporazumi med državami članicami EU in Rusijo, če je to nujno potrebno,pomagati pri zasledovanju splošnih interesov EU na področju energetske varnosti in skupne energetske politike med EU in Rusijo;

37.   vendar poudarja, da glavni cilj energetske politike EU ne more biti zgolj izogibanje stalni energetski odvisnosti od Rusije;

38.   poziva EU in Rusijo, naj v okviru dialoga o energiji tesneje sodelujeta druga z drugo in z vsemi socialnimi partnerji, s posebnim poudarkom na obravnavanju vprašanj v zvezi s trajnostjo ter stalno zanesljivostjo proizvodnje, prevoza in uporabe energije, energetsko učinkovitostjo in zanesljivostjo oskrbe; poziva EU, naj v tesnem sodelovanju z Rusko federacijo pospešuje naložbe v obnovljive vire energije ter spodbuja medsebojno delitev tehnologije in približevanje predpisov s ciljem vzpostavitve trajnostnega odnosa v obojestransko korist; prav tako poziva Rusko federacijo, naj vse svoje partnerje obravnava na pošten in nediskriminatoren način, evropskim vlagateljem olajša dostop na ruski trg ter ustrezno upošteva varstvo okolja;

39.   podpira nemško predsedstvo, ki si prizadeva za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo in zmanjšanje energetske odvisnosti s sodelovanjem ter nadaljevanjem dialoga o energiji z Rusijo, s čimer politika partnerstva na energetskem področju postaja bolj trdna in zanesljiva, ter s prizadevanjem za uporabo različnih virov energije z uvedbo zavezujočih ciljev energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih ter nadomestnih virov energije; ugotavlja, da je razvoj takšne strategije v skupnem interesu EU in Rusije ter da je za EU nevarno, če bi postala preveč odvisna od zemeljskega plina;

40.   pozdravlja dejstvo, da je Ruska federacija oktobra 2004 ratificirala Kjotski protokol; poziva EU in Rusko federacijo k tesnemu sodelovanju za spodbuditev tehničnih inovacij in izboljšanje učinkovitosti v energetskem sektorju ter k skupnemu razmisleku o prihodnjih strategijah za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za obdobje po poteku veljavnosti protokola leta 2012;

41.   se veseli podpisa sporazuma med Rusijo, Grčijo in Bolgarijo o izgradnji naftovoda Burgas-Aleksandropolis; poudarja, da pomeni ta sporazum velik napredek za EU ter je dokaz dobrih odnosov med EU in Rusijo; poudarja, da je ta projekt le eden izmed mnogih projektov, ki so že sprejeti ali so še v razpravi; poudarja, da bo v bodoče še pomembnejši razvoj usklajene evropske energetske politike;

42.   je prepričan, da ne obstaja le potreba po tem, da Rusija ratificira Pogodbo o energetski listini, temveč tudi, da Evropska unija pretehta možnost morebitnih pogajanj o uradnem okvirnem dokumentu o odnosih z Rusijo na področju energije v okviru novega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju; predlaga, da bi se elementi Pogodbe o energetski listini morali prenesti v nov dokument, saj je sedanji položaj brez uradnega sporazuma nesprejemljiv;

43.   podpira programe za izboljšanje energetske infrastrukture, ki povezuje Rusijo in države članice EU;

44.   izraža svojo zaskrbljenost nad nacionalističnimi in monopolnimi težnjami na področju upravljanja z ruskimi energetskimi viri; je zelo zaskrbljen zaradi težav, s katerimi se soočajo tuja in zasebna podjetja pri vlaganju v nadaljnji razvoj Rusije; poziva Rusijo, naj sprejme liberalnejši pristop in ustvari enake konkurenčne pogoje, da bodo lahko tuja podjetja konkurirala ruskim podjetjem v skladu s pravili STO; poziva Rusijo, naj v svojo nacionalno zakonodajo čim prej vključi najboljšo mednarodno prakso na področju preglednosti in javne odgovornosti;

45.   priznava, da se veliko denarja vlaga v vzdrževanje infrastrukture za prodajno distribucijo in oskrbovalnih linij; vendar poudarja, da bi pomanjkanje naložb, vključno s tujimi naložbami, po mnenju strokovnjakov že leta 2010 lahko privedlo do pomanjkanja plina;

46.   ponavlja poziv Parlamenta Komisiji in državam članicam, naj resno obravnavajo nevarnost primanjkljaja v oskrbi s plinom iz Rusije po letu 2010 zaradi pomanjkanja naložb v rusko energetsko infrastrukturo; podpira dialog o energiji med EU in Rusijo kot izhodišče za obravnavo vprašanja potrebnih naložb v rusko in evropsko energetsko infrastrukturo, da se zagotovi zanesljivost oskrbe in povpraševanja; poudarja potrebo po vzpostavitvi mehanizmov za učinkovito in pravočasno sporazumevanje med EU in Rusijo v primeru krize; poudarja osrednji pomen doslednosti, tesnega usklajevanja in solidarnosti med državami članicami EU pri dialogu o energiji; poudarja potrebo, da si EU prizadeva za vzporedno strategijo krepitve zanesljivosti in diverzifikacije svoje oskrbe z energijo, ter pomen sodelovanja med EU in Rusijo v zvezi z varstvom okolja, energetsko učinkovitostjo, varčevanjem z energijo in obnovljivimi viri energije;

47.   poziva Rusijo, naj ne uvede dvojnega sistema cen na področju energetskih virov – kar je v vsakem primeru v nasprotju s pravili STO;

48.   poziva Rusko federacijo, naj v tesnem sodelovanju z EU vlaga v posodobitev jedrskih elektrarn, zlasti v infrastrukturo, novo tehnologijo in obnovljive vire energije, odražajoč skupne cilje glede varnosti, energetske učinkovitosti, varstva okolja in javnega zdravja;

49.   ponovno izraža podporo odprtju trga EU za izvoz ruske elektrike pod pogojem, da se ruski varnostni standardi, zlasti za jedrske elektrarne ter za varno ravnanje z jedrskimi odpadki in njihovo odlaganje, dvignejo na raven EU, da se prepreči nevarnost okoljskega dampinga;

Promet

50.   je seznanjen s priporočili skupine na visoki ravni za razširitev pomembnejših vseevropskih prometnih osi na sosednje države in regije; podpira zlasti razvoj prometne infrastrukture med EU in Rusijo, tj. uskladitev pogojev v železniškem prometu;

51.   pozdravlja sporazum, ki sta ga v času vrha EU-Rusija v Helsinkih 24. novembra 2006 podpisali EU in Ruska federacija o razmerah v zvezi s plačili za sibirske prelete; meni, da bo ta sporazum omogočil normalizacijo in okrepitev odnosov na področju zračnega prometa med EU in Rusko federacijo ter precej izboljšal konkurenčnost evropskih letalskih prevoznikov in spodbudil njihova prizadevanja, usmerjena v nastajajoče trge v Aziji;

Drugi posebni sektorji

52.   meni, da bo trgovina s storitvami ključna v prihodnjih trgovinskih odnosih med EU in Rusijo; poziva k približevanju predpisov EU in Rusije, zlasti na področju finančnih storitev, telekomunikacij in prometa, ob upoštevanju posebnih določb o javnih storitvah; poziva k odpravi trenutnih diskriminatornih cen, ki jih baltske države zaračunavajo v železniškem prometu za uvoz in izvoz;

53.   poudarja pomen zagotavljanja stabilnosti finančnega sistema, podpiranja konsolidacije zanesljivega finančnega sektorja in učinkovitega sistema za varstvo uporabnikov finančnih storitev z izboljšanjem zakonodaje, učinkovitim nadzorom in izvajanjem ukrepov, usklajenih z najvišjimi standardi in normami, ki veljajo za izvajalce finančnih storitev;

54.   meni, da bodo te reforme podpirale naložbeno ozračje in da lahko pomembno vplivajo na omogočanje trajne gospodarske rasti v Rusiji na način, ki bo manj odvisen od izvoza energije in njene cene;

55.   poudarja pomen konkurence in odprtosti sektorja finančnih storitev; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost glede obstoječih ovir za licenciranje poslovnih enot tujih bank;

56.   meni, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje pri spodbujanju ureditvenega približevanja predpisov v kmetijskem sektorju, zlasti v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi; poudarja pomen, ki ga ima za mnoge države članice izvoz kmetijskih proizvodov, tj. rib, mesa in mlečnih izdelkov, v Rusijo; izraža torej zaskrbljenost ob nedavnih omejevalnih ukrepih Rusije na tem področju in poziva EU, da podpre države članice, ki so jih ti ukrepi prizadeli, ter da najde skupno rešitev za težave z izvozom na ruski trg, zlasti v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi;

57.   poziva Rusijo, naj ne uvede omejevalnih ukrepov glede zdravja živali in rastlin za uvožene proizvode, ki bi bili diskriminatorni ali bi temeljili na višji ravni zahtev, kot veljajo za domače proizvode;

Odnosi z drugimi trgovinskimi partnerji

58.   poudarja, da bi bilo treba pri razvoju strateškega gospodarskega partnerstva med EU in Rusijo upoštevati geopolitični položaj Rusije; poudarja, da je treba pristop EU do Rusije povezati z drugimi prizadevanji v regiji, kot so evropska sosedska politika, severna dimenzija in strategija Črnega morja;

59.   pozdravlja pobudo "sinergija Črnega morja" v okviru evropske sosedske politike, ki spodbuja regionalno sodelovanje med zadevnimi državami iz regije Črnega morja, Rusko federacijo in EU v sektorjih, kot so energija, promet in okolje, ter krepi dialog o spoštovanju človekovih pravic, demokraciji in dobrem upravljanju;

60.   prav tako priznava potencialno pozitivni prispevek, do katerega bi lahko prišlo s krepitvijo širšega medregionalnega sodelovanja med EU in Organizacijo za črnomorsko gospodarsko sodelovanje (BSEC) v okviru novega pristopa sinergije Črnega morja;

61.   poudarja pomen povečanja regionalnega sodelovanja med EU in Rusijo v okviru severne dimenzije, v kateri so EU in Rusija skupaj z Islandijo in Norveško enakopravne partnerice; poudarja, da je treba za podporo in okrepitev obstoječih projektov sodelovanja in večstranskih partnerstev oblikovati konkretne projekte partnerstva, zlasti za sodelovanje na področju Baltskega morja, v skladu s strategijo za regijo Baltskega morja v okviru severne dimenzije, ki jo je Parlament potrdil v svoji zgoraj omenjeni resoluciji z dne 16. novembra 2006; poudarja pomen nadaljnjega gospodarskega in socialnega razvoja kaliningrajske regije kot vzora za okrepljeno gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med EU in Rusijo;

62.   poudarja koristi, ki bi jih tesnejši odnosi med EU in Rusijo prinesli sektorju turizma, saj številne regije držav članic veljajo za tradicionalne cilje potovanj ruskih obiskovalcev;

63.   opozarja, da je treba nujno rešiti težave v zvezi z izboljšanjem infrastrukture za prečkanje meje med Latvijo in Rusijo (in tudi med drugimi državami EU, ki mejijo z Rusijo) z uporabo virov EU in Ruske federacije, da se odprejo obstoječi in novi mejni prehodi; poudarja, da je treba za spodbuditev in pospešitev sodelovanja med EU in Rusijo razviti tudi mejno infrastrukturo v tranzitnih državah, kot je Ukrajina;

64.   meni, da imata obe partnerici skupni interes v stabilni, varni in demokratični soseščini, ter spodbuja razvoj dobrih sosedskih odnosov na področju trgovine in gospodarskega sodelovanja med državami te regije; poudarja, da skupna podpora človekovih pravic in izvajanje evropske sosedske politike ponujata številne možnosti za večstransko sodelovanje, nenazadnje tudi z okrepljeno sosedsko politiko do Vzhoda, za spodbujanje tvornega sodelovanja na področjih okolja, energetike, infrastrukture in trgovine;

65.   meni, da so zamrznjeni spori v skupni soseščini velika ovira za gospodarski razvoj te regije in da bi morala biti podpora reševanju teh sporov v skladu z načeli mednarodnega prava, vključno z obravnavo gospodarskih posledic, prednostna naloga za nadaljnje spodbujanje gospodarskega razvoja in blaginje v državah skupne soseščine;

o
o   o

66.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1) UL L 327, 28.11.1997, str. 1.
(2) UL L 185, 6.7.2006, str. 17.
(3) UL L 119, 9.5.2007, str. 32.
(4) UL L 69, 9.3.1998, str. 26.
(5) 10633/1/06 REV1.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0494.
(7) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 112.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov