Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2006/2111(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0223/2007

Predložena besedila :

A6-0223/2007

Razprave :

PV 20/06/2007 - 13
CRE 20/06/2007 - 13

Glasovanja :

PV 21/06/2007 - 8.8
CRE 21/06/2007 - 8.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0284

Sprejeta besedila
DOC 93k
Četrtek, 21. junij 2007 - Strasbourg Končna izdaja
Zunanja razsežnost območja svobode, varnosti in pravice
P6_TA(2007)0284A6-0223/2007

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o strategiji o zunanji razsežnosti območja svobode, varnosti in pravice: akcijski načrt za izvajanje haaškega programa (2006/2111(INI))

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju členov 2 in 6 ter naslova VI Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES), ki obravnava krepitev Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice (OSVP),

–   ob upoštevanju zaključkov predsedstva in ciljev glede zunanje razsežnosti OSVP, ki si jih je Evropski svet zaporedoma zastavljal od leta 1999, vključno s Svetom 14. in 15. decembra 2006,

–   ob upoštevanju predloga Komisije o Okvirnem sklepu Sveta o določenih procesnih pravicah pri kazenskih postopkih na celotnem območju Evropske unije (KOM(2004)0328),

–   ob upoštevanju predloga Komisija o Okvirnem sklepu Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (KOM(2005)0475),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije o Strategiji o zunanji razsežnosti območja svobode, varnosti in pravice (KOM(2005)0491) in poročila Komisije o napredku pri izvajanju te strategije (SEK(2006)1498),

–   ob upoštevanju Strategije Sveta o zunanji razsežnosti pravosodja in notranjih zadev: globalna svoboda, varnost in pravica, ki je bila sprejeta 1. decembra 2005, (v nadaljevanju "strategija") in poročila Sveta o njenem izvajanju v letu 2006, ki je bilo potrjeno na 2768. seji Sveta PNZ 4. in 5. decembra 2006,

–   ob upoštevanju delovnega programa PNZ o zunanjih odnosih v obdobju več predsedstev (5003/1/7), ki je bil sprejet 23. januarja 2007, dokumenta za ukrepanje, ki ga je Svet sprejel za izboljšanje sodelovanja med EU in državami zahodnega Balkana v boju proti organiziranemu kriminalu, korupciji, nezakonitemu priseljevanju in terorizmu (9360/06), dokumenta za ukrepanje za večjo podporo EU v boju proti proizvodnji drog v Afganistanu in trgovini z njimi, v kar so zajete tudi tranzitne poti, (9305/06) (oba dokumenta je Svet PNZ sprejel 1. in 2. junija 2006) ter ob upoštevanju dokumenta za ukrepanje pri oblikovanju skupnega območja svobode, varnosti in pravice z Rusijo (15534/06), ki je bil sprejet 11. novembra 2006,

–   ob upoštevanju svojih dosedanjih letnih razprav o OSVP ter resolucij o zunanji razsežnosti tega vprašanja (terorizem, CIA, varstvo podatkov, preseljevanje, trgovina, boj proti drogam, pranje denarja),

–   ob upoštevanju svojega priporočila z dne 14. oktobra 2004 o prihodnosti območja svobode, varnosti in pravice ter o pogojih za krepitev njegove legitimnosti in učinkovitosti(1) ,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6-0223/2007),

A.   ker postaja zunanja razsežnost OSVP vse večja, saj notranje območje svobode, varnosti in pravice postopoma preoblikujeta vse bolj povezan svet in s tem povezan mednarodni značaj groženj, kot so terorizem in organizirani kriminal, in izzivov, kot so na primer migracijski tokovi; ker je za ohranjanje pravne države, temeljnih pravic, varnosti in stabilnosti znotraj EU nujno potrebno širjenje vrednot, na katerih temelji OSVP, izven EU;

B.   ker EU s sprejetjem in izvajanjem usklajene strategije o zunanji razsežnosti OSVP povečuje svojo verodostojnost in vpliv v svetu in ker je lahko strategija uspešna le ob tesnem sodelovanju s tretjimi državami med njimi z zavezniki, kot so ZDA, in mednarodnimi organizacijami;

C.   ker je strategija pomemben korak k vzpostavitvi notranjega OSVP prek oblikovanja varnega zunanjega okolja, pa tudi prek krepitve zunanjih odnosov EU s spodbujanjem načela pravne države, demokratičnih vrednot, spoštovanja človekovih pravic in učinkovitih institucij;

D.  D ker bi se morala med pripravami in izvrševanjem vseh različnih politik, ki se izvajajo z namenom doseganja resničnega in trajnega območja svobode, varnosti in pravice, odražati krepitev resničnega ravnovesja med varnostjo in pravico;

E.   ker politično usklajenost in učinkovitost zunanjih ukrepov EU trenutno zavirajo:

   zapletenost notranjega institucionalnega okvira, kjer se o zunanjih sporazumih in programih odloča po postopkih iz prvega, drugega ali tretjega stebra,
   nezadostna udeležba Parlamenta navkljub obstoječim obveznostim Sveta in Komisije, da se z njim posvetujeta in ga obveščata,
   dogovori o delitvi moči med institucijami Skupnosti in 27 državami članicami;

F.   ker ima EU na voljo številne instrumente politike za lažje izvajanje strategije o zunanji razsežnosti OSVP, kot so dvostranski sporazumi (pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, stabilizacijsko - pridružitveni sporazumi), širitev EU in predpristopni proces, akcijski načrti evropske sosedske politike, regionalno sodelovanje, posamezni sporazumi (z ZDA, Japonsko, Kitajsko itd.), operativno sodelovanje, razvojna politika in zunanja pomoč;

Svetu in Komisiji predlaga v presojo naslednja priporočila
Povečanje demokratične odgovornosti pri zunanji razsežnosti OSVP

1.   poziva Evropski svet, naj upošteva sedanja in prihodnja priporočila Parlamenta v zvezi z zunanjo strategijo EU za OSVP; opozarja, da ima Parlament bistveno vlogo pri krepitvi odgovornosti zunanjih ukrepov EU;

2.   poziva predsedstvo Sveta in Komisijo:

   naj se s Parlamentom posvetujeta glede vsakega mednarodnega sporazuma, ki temelji na členih 24 in 38 PEU in ki vpliva na temeljne pravice državljanov Unije ter na glavne vidike pravosodnega in policijskega sodelovanja s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami,
   naj Parlament redno obveščata o pogajanjih glede sporazumov, ki zadevajo območje svobode, varnosti in pravice, ter zagotovita, da so stališča Parlamenta ustrezno upoštevana, kot to predvidevajo člena 39 in 21 PEU ter člen 300 PES;

3.   poziva Svet, naj ob nadaljevanju ustavnega procesa aktivira tudi premostitveno klavzulo iz člena 42 PEU, da bi določbe o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah vključili v okvir Skupnosti, kar bi pripomoglo k večji učinkovitosti, preglednosti, odgovornosti in demokratičnemu ter sodnemu nadzoru; zato poziva Komisijo, naj Svetu do oktobra 2007 predloži uraden predlog sklepa o aktiviranju člena 42 PEU; meni, da je mogoče notranjo usklajenost izboljšati z začetkom veljavnosti Pogodbe o Ustavi za Evropo, zlasti z ustanovitvijo urada evropskega ministra za zunanje zadeve in oblikovanjem zunanje diplomatske službe;

4.   poziva Svet, naj zlasti pospeši sprejetje okvirnih sklepov, povezanih s hrambo, uporabo in izmenjavo podatkov o obsodbah za kazniva dejanja ter s kodifikacijo procesnih pravic pri kazenskih postopkih na celotnem območju EU, kot je na primer prej omenjeni predlog Komisije (KOM(2004)0328);

Glavni cilji strategije

5.   pozdravlja glavna načela iz strategije, še posebej potrebo po partnerstvu s tretjimi državami pri reševanju skupnih težav in izpolnjevanju ciljev skupne politike; poudarja potrebo po uskladitvi širokega niza instrumentov, ki jih ima EU na voljo za oblikovanje po meri narejenega in usklajenega odgovora; poudarja poleg tega potrebo po usklajevanju ukrepov držav članic in Komisije, da bi zagotovili njihovo dopolnjevanje in se izognili podvajanju; meni, da lahko glede na pomen, ki ga EU in njene države članice pripisujejo vzpostavitvi OSVP, tesno sodelovanje s tretjimi državami na teh področjih ugodno vpliva na njihove odnose z EU;

6.   poudarja, da mora EU svoje konvencionalne odnose in instrumente s tretjimi državami uporabiti kot spodbudo, da bi te sprejele in izvajale ustrezne mednarodne standarde in obveznosti na področju PNZ;

7.   opozarja, da je treba za usklajeno in učinkovito delovanje EU v njenih odnosih s tretjimi državami in v izogib podvajanju racionalizirati delo institucij Skupnosti in uporabo obstoječih instrumentov ter uskladiti ukrepe držav članic z ukrepi na ravni EU; poudarja potrebo po uravnoteženem razvoju notranje in zunanje razsežnosti OSVP;

8.   poudarja, da mora Parlament povečati skladnost svojih dejavnosti na področju zunanjih odnosov, ki vključuje veliko različnih akterjev; zato Parlament poziva k racionalizaciji dejavnosti, ki zadevajo človekove pravice, demokratično upravljanje in pravno državo v tretjih državah, in v zunanji razsežnosti varnosti;

9.   poziva Svet, naj podrobneje pojasni svojo politiko v zvezi z zunanjo razsežnostjo OSVP ter zagotovi usklajevanje dejavnosti med geografskimi delovnimi skupinami Sveta in skupinami, ki se ukvarjajo z vprašanji pravice, svobode in varnosti;

10.   opozarja na bistven pomen boljše uskladitve med stebri in nujnost izogibanja podvajanju med različnimi instrumenti, ki sodijo k OSVP, skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP), evropski varnostni in obrambni politiki (EVOP) ter v okvir Skupnosti; poudarja, da mora Parlament učinkovitost takšnega usklajevanja redno preverjati; pozdravlja prizadevanja za večjo usklajenost v celotnem civilno-vojaškem sodelovanju v okviru EVOP, zlasti na področju kriznega upravljanja;

11.   poudarja, da bi moral postopek načrtovanja operacij evropske varnostne in obrambne politike upoštevati različne spremljajoče ali dopolnilne ukrepe instrumentov Skupnosti na področjih pravne države, trgovanja z orožjem in drogami, trgovine z ženskami in otroki, preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala in boja proti njima ter stabilizacije po konfliktih, zlasti v zvezi z instrumentom za stabilnost ter evropskim sosedskim in partnerskim instrumentom;

12.   meni, da je prišel pravi čas za odpravljanje političnih ovir za tesnejše čezatlantsko sodelovanje na širšem področju svobode in varnosti, zasnovano na spoštovanju temeljnih pravic, na primer v boju proti trgovanju z drogami, organiziranemu kriminalu in terorizmu, zlasti z vidika prihodnjih civilnih nalog EVOP na Kosovu in v Afganistanu, in na področjih pravic žensk ter izmenjave in varstva osebnih podatkov; v zvezi s tem opominja na pozive Parlamenta k zaprtju zapora Guantánamo in poudarja, da zapor ustvarja negativno podobo boja proti terorizmu;

13.   poziva države članice, naj posamično, skupinsko ter v vseh ustreznih dvostranskih in mednarodnih forumih spodbujajo diplomatsko in mirno reševanje sporov po svetu, pri čemer naj se pri uresničevanju evropske zunanje in varnostne politike ter politike človekovih pravic izogibajo uporabi dvojnih meril ali ustvarjanju vtisa, da uporabljajo dvojna merila;

14.   poziva k boljšemu sodelovanju med EU in mednarodnimi organizacijami, zlasti s Svetom Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, ter poudarja potrebo po okrepljenem regionalnem dialogu in sodelovanju pri vprašanjih pravice, svobode in varnosti;

15.   poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za podporo regionalnemu sodelovanju v zvezi z vprašanji svobode, varnosti in pravice prek obstoječih organov, kot je Afriška unija, in s spodbujanjem novih pobud na območjih, kjer je regionalno sodelovanje šibko, kot sta Bližnji vzhod in Vzhodna Evropa;

16.   poziva Komisijo, naj nenehno spremlja izvajanje ciljev in prednostnih nalog iz strategije in o tem oblikuje poročilo vsakih 18 mesecev; nadalje Komisijo poziva, naj redno ocenjuje učinkovitost uporabe finančnih sredstev na področjih, zajetih v strategiji; poziva Svet, naj redno spremlja napredek in prednostne naloge, saj postaja zunanja razsežnost OSVP vse večja;

Krepitev varnosti in človekovih pravic

17.  Poziva Svet, Komisijo in države članice, naj:

   - spodbujajo demokratične standarde, človekove pravice, politične svoboščine in trdne institucije, ki predstavljajo nujno potrebno razsežnost v odnosih med EU in tretjimi državami; poudarja, da je omenjeno osrednjega pomena v vseh splošnih ciljih zunanje razsežnosti OSVP;
   - ohranijo Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot osnovo za vsa pogajanja in sporazume EU in njenih držav članic s tretjimi državami,
   - v dialog o OSVP s tretjimi državami vključijo ugotovitve mednarodnih organizacij za človekove pravice in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice,
   - zagotovijo, da bodo te pravice sestavni del vseh instrumentov, programov ali operativnih ukrepov, povezanih z bojem proti terorizmu in organiziranemu kriminalom, migracijo, azilom in upravljanjem meja;
   - klavzulo o človekovih pravicah vključijo v vse sporazume s tretjimi državami in naj ocenijo dejansko veljavnost klavzul o človekovih pravicah in drugih klavzul o OSVP,
   - v vsak dokument za ukrepanje vključi poglavje o stanju človekovih pravic v zadevni tretji državi; meni, da bi morala Agencija Evropske unije za temeljne pravice institucijam EU pomagati pri ocenjevanju skladnosti sporazumov EU s standardi za spoštovanje človekovih pravic;

18.   priporoča Komisiji, državam članicam in Svetu, da razmislijo o možnosti dopolnitve dejavnosti, ki se financirajo na področju svobode, varnosti in pravice s tretjimi državami in regijami, in sicer z zagotavljanjem posebnih sredstev za zaščito človekovih pravic in projekte skladnosti;

19.   izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja obvez glede temeljnih pravic v določenih tretjih državah, s katerimi ima EU tesne stike, zlasti v državah, ki so vključene v sosedsko politiko, in v Ruski federaciji, kjer prihaja še zlasti do kršitev svobode tiska in svobode izražanja, ter poziva k bolj poglobljenemu dialogu s temi državami;

20.   je prav tako zaskrbljen zaradi popustljivosti, ki jo je v zvezi s standardi človekovih pravic pokazala tudi EU, še posebej v nedavnem primeru programov izročanja, ki jih je izvajala ameriška obveščevalna služba CIA, in z njimi povezanimi vprašljivimi praksami več držav članic;

21.   poziva EU in države članice, naj v celoti spoštujejo načelo neizročanja v države, kjer bi izročene osebe čakalo mučenje in/ali smrtna kazen; poziva Svet in Komisijo, naj od držav, s katerimi ima EU tesne stike, zahtevata odpravo teh praks in zagotovitev poštenega sojenja za vse;

22.   izraža globoko zaskrbljenost nad neustreznimi pravnimi jamstvi za državljane EU v primerih, ko lahko tretje države dostopajo do osebnih podatkov, še zlasti v zvezi s podatki o potnikih (PNR), finančnimi podatki (SWIFT) ali telekomunikacijskimi podatki, ki jih zbira FBI; ponavlja svojo zahtevo Komisiji, naj izvrši preiskavo o tem, do kakšnih kategorij osebnih podatkov državljanov Unije tretje države dostopajo in jih uporabljajo v svojih sodnih pristojnostih; poudarja, da mora izmenjava osebnih podatkov potekati na ustrezni pravni podlagi z jasnimi pravili in pogoji in v skladu z zakonodajo Skupnosti glede ustreznega varstva zasebnosti in državljanskih svoboščin; poudarja, da mora izmenjava podatkov z ZDA potekati v skladu z ustreznim zakonskim okvirom čezatlantskega sodelovanja in na osnovi sporazumov med EU in ZDA, medtem ko dvostranski sporazumi niso sprejemljivi;

23.   obžaluje, da je kontaktna skupina na visoki ravni, ki jo sestavljajo predstavniki Komisije, Sveta in vladni predstavniki ZDA iz ministrstva za pravosodje in domovinsko varnost, ustvarila pomanjkanje demokratičnega nadzora v odnosih med EU in ZDA ter iz tega dialoga izključuje Evropski parlament, nacionalne parlamente in ameriški Kongres;

24.   priporoča oblikovanje le ene politike varstva podatkov, ki bi zaobjela prvi in tretji steber; opozarja, da sedanja neskladja ne ogrožajo le pravic državljanov do zaščite osebnih podatkov, temveč zmanjšujejo tudi učinkovitost kazenskega pregona in medsebojno zaupanje med državami članicami; zato poziva Svet, naj čim prej sprejme predlog okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov (KOM(2005)0475);

Zagotavljanje visoke stopnje zaščite državljanov Unije pred terorizmom in organiziranim kriminalom

25.   meni, da bi morala protiteroristična politika EU v celoti upoštevati načela legitimnosti, sorazmernosti, učinkovitosti in spoštovanja človekovih pravic in tako slediti sklepom prej omenjene resolucije Parlamenta z dne 14. februarja 2007 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani CIA(2) ;

26.   poziva Komisijo in Svet, da v okviru boja proti mednarodnemu terorizmu izvajata sklepe Začasnega odbora o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani CIA, ki jih je Parlament sprejel 14. februarja 2007; ob tem še posebej priporoča institucijam Skupnosti strog nadzor nad tem, da se v prizadevanjih držav članic za varnost ne bi spodkopalo spoštovanja človekovih pravic posameznikov, med njimi tudi oseb, osumljenih terorizma;

27.   poziva institucije Skupnosti in države članice, naj sprejmejo vse možne ukrepe za omejitev sodelovanja s tretjimi državami, ki ščitijo in/ali financirajo teroristične organizacije; poudarja, da se mora država, ki želi imeti koristi od izboljšanih odnosov z EU, popolnoma odpovedati terorizmu; poziva države, ki še niso podpisale in/ali ratificirale vseh konvencij ZN o terorizmu, naj to storijo;

28.   poudarja večplastni značaj odgovorov, ki so na voljo EU na področju zunanjepolitičnega delovanja v boju proti terorizmu, in poudarja potrebo po skladni uporabi vseh razpoložljivih sredstev; poziva države članice k nadaljnjemu delu za oblikovanje skupne opredelitve terorizma v ZN;

29.   opozarja na potrebo po oceni učinkovitosti mednarodnih pobud na področju protiterorističnih ukrepov (npr. sedanja revizija Zakona o domovinski varnosti ZDA); poudarja pomen resnične politike Skupnosti na področju terorizma, saj se bo učinkovitost protiterorističnih ukrepov znatno izboljšala, če bo EU pri pogajanjih s tretjimi državami o tovrstnih ukrepih nastopala enotno;

30.   opozarja na potrebo po okrepljenem sodelovanju z vsemi vodilnimi državami v regiji na področju boja proti terorizmu, novačenju v teroristične organizacije in njihovemu financiranju ter na področju zaščite kritične infrastrukture, ob spoštovanju temeljnih pravic in vrednot Evropske unije;

31.   poziva Svet, naj z ostalimi tretjimi državami okrepi dialog za podpiranje razvoja institucij in zmogljivosti, naj nadalje razvija in izvaja nacionalne akcijske načrte za uspešen boj proti korupciji in naj v sporazume s tretjimi državami vključi protiteroristične klavzule; meni, da je na tem področju potrebno obsežnejše financiranje in uporaba na novo oblikovanih instrumentov Skupnosti;

32.   poziva države, ki tega še niso storile, da podpišejo in/ali ratificirajo instrumente, kot so Konvencija ZN proti korupciji, Konvencija ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njeni trije protokoli proti tihotapljenju migrantov, trgovini z ljudmi in nedovoljeni proizvodnji in trgovini z orožjem, ter Mednarodna konvencija o varstvu vseh oseb pred prisilnim izginotjem;

33.   poziva Svet, naj od tretjih držav partneric EU zahteva, če tega še niso storile, sklenitev enotnih sporazumov o izročitvi, ki naj se zgledujejo po sporazumih, ki so bili sklenjeni z ZDA in ki obravnavajo izročitev in medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah, da se izroči in pred sodišče privede domnevne teroriste in osumljence za kaznivo dejanje;

34.   poudarja potrebo po ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, da bi v tretjih državah preprečili uporabo računalniških sistemov in zlorabo podatkov in dostopa do telekomunikacijskih mrež v teroristične in kriminalne namene;

35.   poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta standardizirane postopke za nadzorovanje proizvodnje vojne opreme, eksploziva in orožja ter njihovega skladiščenja, prevoza, trgovine, uvoza in izvoza, da bi preprečili zlorabe znotraj EU in v tretjih državah;

Krepitev policijskega in pravosodnega sodelovanju in upravljanje meja

36.   poziva k bolj učinkovitemu policijskemu in pravosodnemu sodelovanju, vključno z boljšo souporabo nacionalnih zmogljivosti, med drugim častnikov za zveze; poudarja, da sta razvijanje institucionalnih zmogljivosti in operativnega sodelovanja sicer pomembni prednostni nalogi na tem področju, vendar mora EU svoje dejavnosti izvajati ob spoštovanju občih standardov človekovih pravic;

37.   priporoča, da bi moral Europol kmalu imeti pristojnost, da organizira in usklajuje operativne ukrepe in preiskave, sodeluje v skupnih preiskovalnih skupinah in razporedi svoje častnike za zvezo v prednostnih regijah, kot je na primer zahodni Balkan;

38.   priporoča, da bi morala EU na podlagi člena 30 PEU skleniti sporazume o standardnem policijskem sodelovanju z ZDA, državami, zajetimi v evropski sosedski politiki, in z drugimi partnerji; zahteva, da Parlament, kot legitimni demokratični predstavnik državljanov, ki jih ta sporazum zadeva, dejavno sodeluje v pogajanjih o tem sporazumu z ameriškim Kongresom;

39.   podpira napredek v izmenjavi podatkov med EU in Rusijo, vendar opozarja, da je izmenjavo mogoče še izboljšati, še posebej na področju boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu;

40.   opaža potrebo po večjih izboljšavah v sodelovanju med EU in Rusijo, da se zmanjšajo viri nestabilnosti v EU in na območju države, zajetih v evropsko sosedsko politiko, kot so nerešeni spori, ki ostajajo v Moldaviji in Gruziji, ter nasilne radikalne težnje ruske manjšine v državah članicah EU;

41.   poziva predsedstvo Sveta in Komisijo, da skleneta konvencije s področja mednarodnega zasebnega prava, ki so nujne za varstvo interesov evropskih državljanov v tretjih državah, in da si prizadevata za krepitev verodostojnosti Unije in njenih držav članic v tem procesu;

42.   pozdravlja sporazume o izročitvah in o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah med EU in ZDA, ki jih ocenjuje kot resničen uspeh; ugotavlja, da je Kongres začel postopek ratifikacije teh sporazumov, in vabi vse države članice, da storijo enako; pozdravlja tudi sporazum o sodelovanju med Eurojustom in ZDA;

43.   poziva ZDA in druge države, ki imajo predpisane vstopne vizume za nekatere države članice EU, naj jih nemudoma odpravijo in vse državljane držav članic EU obravnavajo enako; obžaluje, da je bila v predlagane spremembe ameriškega programa za odpravo vizumskih obveznosti vključena dodatna "klavzula o izmenjavi informacij" (klavzula o evidenci imen letalskih potnikov);

44.   ocenjuje, da sta EU in ZDA najpomembnejša in zvesta partnerja v boju proti terorizmu in da je treba sprejeti mednarodni sporazum zato, da bi SWIFT upravljali v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(3) ; zahteva, da se v tem mednarodnem sporazumu predvidijo potrebna jamstva proti vsakršni zlorabi podatkov v gospodarske in poslovne namene; opozarja, da mora SWIFT končati svojo sedanjo prakso vzporednega shranjevanja vseh podatkov na svojem zrcalnem spletišču v ZDA;

45.   vztraja pri tem, da je učinkovit nadzor meja pomemben za boj proti nezakonitemu priseljevanju ter se v nekaterih primerih lahko izkaže za koristnega v boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu;

46.   priporoča, da bi moral Frontex - ko gre za uresničevanje načela solidarnosti in medsebojne pomoči med državami članicami, v skladu s katerim bi morale vse članice deliti breme upravljanja zunanjih meja Unije -, igrati operativno vlogo pri upravljanju zunanjih meja, in sicer bi bilo treba povečati njegove operativne zmogljivosti in zagotoviti zadostna finančna in tehnična sredstva ter kader;

47.   poziva k nadaljnji podpori novim državam članicam pri njihovih nenehnih prizadevanjih, usmerjenih v varovanje novih vzhodnih zunanjih meja EU;

48.   podpira naraščajočo vlogo Eurojusta in usklajevanje pooblastil njegovih nacionalnih članov, kar bi moralo okrepiti njegove zmožnosti za učinkovito usklajevanje in sprožitev preiskav in pregona;

Krepitev mednarodne solidarnosti glede politik preseljevanja, ponovnega sprejema in azila

49.   priporoča Svetu, da sprejme skupno migracijsko politiko EU, vključno s potrebnimi ukrepi za uspešno soočanje z izzivi tako zakonitega kot nezakonitega priseljevanja; v tem pogledu poziva k izvajanju zaključkov o haaškem programu, ki so bili sprejeti pred osmimi leti na vrhu Evropskega sveta v Tampereju, in potrjeni na neformalnem srečanju Evropskega sveta v Lahtiju, ter zaključkov Evropskega sveta decembra 2006, ki izpostavljajo potrebo po izvajanju celostne strategije na področju priseljevanja, sprejete v letu 2005;

50.   izpostavlja, da prinaša priseljevanje, če se ga pravilno upravlja, veliko ugodnosti pri nudenju solidarnosti in v partnerstvu s tretjimi državami ter da je vključevanje priseljencev bistven element v prihodnji migracijski politiki EU; poudarja, da je treba dejavnosti EU za izboljšanje zmožnosti tretjih držav pri upravljanju migracijskih tokov in svojih mejah izvajati v okviru učinkovite razvojne politike, pri čemer je treba upoštevati posebne ekonomske in socialne razmere in se spoprijeti z dejanskimi vzroki za zakonito in nezakonito preseljevanje, na primer z revščino in nezadostnim spoštovanjem človekovih pravic v zadevnih državah, pri čemer mora biti pomoč namenjena krepitvi njihovih zmogljivosti za upravljanje migracijskih tokov ter učinkovitemu razvoju in sorazvoju;

51.   poziva Svet, naj na področjih zakonitega priseljevanja in vključevanja uvede soodločanje in glasovanje s kvalificirano večino, da bi izboljšali odločanje in dokončali proces, ki se je začel leta 2005, ko sta bila v postopke Skupnosti zajeta tudi nezakonito priseljevanje in nadzor meja;

52.   poziva Svet in Komisijo, naj storita vse, da bi oblasti držav izvora in tranzita resnično sodelovale z EU in njenimi državami članicami za preprečevanje nezakonitega priseljevanja in v boju proti organizacijam, ki trgujejo z ljudmi; Svet in Komisijo poziva tudi, naj redno ocenjujeta sodelovanje tretjih držav na področju nezakonitega priseljevanja, in s tem v zvezi vztraja na pomembnosti mehanizma za spremljanje in presojo tretjih držav na področju boja proti nezakonitem priseljevanju, ki ga je leta 2003 vzpostavil Svet na zahtevo Evropskega sveta 19. in 20. junija 2003 v Solunu;

53.   poziva k oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema brez nepotrebnih zamud in zahteva od Sveta, naj odstrani vse ovire za vzpostavitev tega sistema;

54.   meni, da je sklenitev sporazumov o ponovnem sprejemu prednostna naloga, ki je del širše strategije boja proti nezakonitemu priseljevanju; opozarja na potrebo po jasnih, preglednih in pravičnih skupnih pravilih o vračanju; je zaskrbljen, ker sporazumi o ponovnem sprejemu, podpisani v imenu EU, prosilcev za azil izrecno ne izključujejo iz področja uporabe sporazumov in lahko tako vključujejo ponovni sprejem prosilcev za azil, katerih vsebina zahtev še ni bila določena ali katerih prošnje so bile zavrnjene ali obravnavane kot zavrnjene v skladu s pojmovanjem "varne tretje države"; poziva k sprejetju zaščitnih ukrepov za spoštovanje načela o nevračanju;

55.   priporoča pogajalske smernice o poenostavitvi vizumskih postopkov s tretjimi državami, kjer je to mogoče in po načelu vzajemnosti, da bi lahko razvili resnično partnerstvo pri upravljanju migracij; poziva Svet, naj spodbudi države članice k znižanju stroškov za vizume, da bi spodbudili demokratični razvoj v državah evropske sosedske politike, in da naj se izogne temu, da bi v imenu varnosti zakonitemu običajnemu potniku postavljali dodatne ovire;

56.   podpira regionalne programe zaščite, ki jih je Komisija razvila v tesnem sodelovanju z uradom Visokega predstavnika Združenih narodov za begunce in zadevnimi tretjimi državami, in opozarja, da je potrebno tistim, ki potrebujejo zaščito, to čim hitreje omogočiti, ne glede na to, v kateri državi ali regiji so;

o
o   o

57.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 166 E, 7.7.2005, str. 58.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0032.
(3) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

Zadnja posodobitev: 26. februar 2008Pravno obvestilo