(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0232),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0307/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za pravne zadeve(A6-0410/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe;

ob upoštevanju predloga Komisije║,

ob upoštevanje mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Tla so bistven neobnovljiv vir, pri katerem je lahko degradacija zelo hitra, medtem ko sta lahko nastajanje in regeneracija tal zelo izjemno počasni. Ta izjemno dinamičen sistem opravlja veliko funkcij in nalog, ki so odločilnega pomena za človeške dejavnosti in preživetje ekosistema. Te funkcije so proizvodnja biomase, skladiščenje, filtriranje in preoblikovanje hranilnih snovi in vode, tla so vir biološke raznovrstnosti, temelj večine človeških dejavnosti, skladišče ogljika in arhiv geološke ter arheološke dediščine.

(2)  Degradacija tal ali izboljšava tal znatno vplivajo tudi na druga področja skupnega interesa Skupnosti, kot so kakovost površinskih voda in podtalnice, zdravje ljudi in življenje, podnebne spremembe, degradacija ali varstvo narave in biološke raznovrstnosti ter varnost živil.

(3)  Tla so naravni vir skupnega interesa, ki je pod vse večjimi okoljskimi obremenitvami in ga je treba kot takega zaščititi pred degradacijo. Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti(4) zajema cilje za zaščito naravnih virov in pospeševanje trajnostne rabe tal.

(4)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu "Razvoj tematske strategije za varstva tal"(5) opredeljuje deset glavnih degradacijskih procesov, ki ogrožajo tla v EU. Ti so erozija, zmanjšanje količine organskih snovi, onesnaževanje, zasoljevanje, zbijanje tal, zmanjšanje biološke raznovrstnosti tal, pozidava, dezertifikacija, zemeljski usadi in poplave. ▐

(5)  Tla v Skupnosti so zelo raznolika, ogromne razlike pa obstajajo tudi pri strukturnih, fizičnih, kemijskih in bioloških lastnosti tako med posameznimi profili kot tudi med tlemi. Te različne pogoje in potrebe v Skupnosti bi bilo treba upoštevati, saj zahtevajo različne posebne rešitve pri obravnavi degradacije tal.

(6)  Zakonodaja Skupnosti ▐, na primer na področju odpadkov, kemikalij, preprečevanja in nadzora industrijskega onesnaževanja, podnebnih sprememb, voda, razvoja kmetijstva in podeželja, že prispeva k varstvu tal in lahko dopolnjuje ta zakonodajni okvir, ki določa skupna načela in cilje za varstvo in trajnostno rabo tal v Skupnosti.

▐

(7)  Cilj te direktive je zagotoviti varstvo tal na podlagi skupnih ciljev in ob spoštovanju obstoječe nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti z namenom trajnostne rabe tal, da bodo sedanje in prihodnje generacije lahko zadovoljevale svoje ekološke, gospodarske in socialne potrebe.

(8)  Skupen okvir bo državam članicam ter regionalnim in lokalnim organom omogočal, da bodo varovali svoja tla brez izkrivljanja konkurence med gospodarskimi subjekti. Hkrati bo ponudil jamstva in zagotovil preglednost na notranjih trgih z zemljišči v državah članicah. Tak okvir bi bilo treba sprejeti na podlagi celostne analize statusa tal in ukrepov, ki jih države članice že izvajajo.

(9)  Ker degradacija tal lahko resno vpliva na naravo, ▐vodo, varnost živil, podnebne spremembe , kmetijstvo in ▐zdravje ljudi in ker se bo kljub obstoječi zakonodaji Skupnosti verjetno še povečala, je treba sprejeti direktivo, ki bo omogočala varstvo tal v vseh državah članicah, vendar samo v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne posega globlje, kot je potrebno za doseganje teh ciljev.

(10)  Ker lahko nekatere sektorske politike zaostrujejo ali blažijo degradacijo tal, je treba v te politike nujno vključiti vidike varovanja tal. Ta direktiva bi morala oblikovati določbe za države članice, s katerimi bodo te opredelile in ocenile vpliv teh politik na preprečevanje degradacije tal in na zaščito funkcij tal.

(11)  Kmetijstvo je vedno pozitivno vplivalo na vzdrževanje strukture tal in njenih značilnosti, je nepogrešljiv mehanizem za ohranjanje organske kakovosti tal ter omogoča ohranjanje rastlinske plasti in preprečuje dezertifikacijo.

(12)  Vmesni pregled skupne kmetijske politike bi moral določiti usmerjene ukrepe za ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti tal, vsebnosti organskih snovi in sposobnosti tal za skladiščenje ogljika.

(13)  Da bi se izognili kakršnemu koli prekrivanju z veljavno okoljsko zakonodajo in upoštevaje načelo subsidiarnosti pri izvajanju okoljske pogojenosti, bi morala vsaka država članica imeti možnost odločiti se za njeno izvajanje, če pri tem upošteva značilnosti svojega podnebja, kmetijstva in tal.

(14)  V nasprotju z zrakom in vodo so tla v Skupnosti pretežno v zasebni lasti. Kljub temu je to naravni vir skupnega interesa, ki ga je treba ohraniti za prihodnje generacije. Zato je v javnem interesu, da se od lastnikov zahteva, da bi se uporabnike zemljišč spodbujalo, naj sprejemajo previdnostne ukrepe za preprečevanje degradacije tal.

(15)  Rodovitnost tal je osnova življenja. Cilj vseh kmetijskih dejavnosti mora biti ohranjanje in izboljšanje te rodovitnosti.

(16)  Pozidava zbuja vse večjo zaskrbljenost, ker lahko ovira funkcije tal, ki omogočajo storitve osnovnega pomena za človekove dejavnosti in preživetje ekosistemov, ne da bi prispevala k trajnostnemu razvoju v skladu s prenovljeno strategijo EU za trajnostni razvoj, sprejeto s strani Evropskega sveta 15. in 16. junija 2006. To terja bolj trajnostno rabo tal. Zato so potrebni ustrezni ukrepi, ki bodo omejili pozidavo tal na osnovi razvojnih projektov, ki bi lahko bistveno okrnili funkcije tal in ki ne prispevajo k doseganju trajnostnega razvoja. Države članice bi morale določiti spodbude, da bi se za mestni in industrijski prostorski razvoj namenjalo zemljišča, ki se že uporabljajo za industrijske in mestne namene, in bi morale omejiti uporabo zelenih površin. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so ureditveni okviri za načrtovanje rabe zemljišč naklonjeni obnavljanju, in razmisliti o uvedbi hitrih postopkov odobritve načrtov obnove. Kadar je predvidena takšna pozidava, bi morale države članice poskrbeti za ublažitev njenih vplivov, na primer tako, da zagotovijo gradnjo in tehnike izsuševanja, ki bi ohranile največ možnih funkcij tal in ne povzročajo škodljivih okoljskih vplivov, ki bi izničili prednosti.

(17)  Zakisanost tal je v nekaterih delih Skupnosti velik problem, ki ga je treba obravnavati. Zato bi morale države članice z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da se zaradi neprimernih praks rabe tal ne zmanjša njihova vrednost pH. Obenem pa se ne bi smelo spreminjati značilnosti tal, ki so naravno kisla (npr. šotišč) ali predstavljajo posebni naravni habitat.

(18)  Usmerjena in učinkovita politika varstva tal zahteva skupne cilje glede varstva tal. Vendar morajo imeti države članice ter regionalni in lokalni organi hkrati možnost sprejemati ukrepe na primerni ravni in stopnji ter opredeljevati prednostna območja na osnovi znanstvenih spoznanj o lokalnih lastnosti tal, procesu njihove degradacije ter okoljskih, ekonomskih in socialnih okoliščinah. Potrebna je učinkovita izmenjava informacij o najnovejših znanstvenih spoznanjih v državah članicah, najboljših praksah opredeljevanja prednostnih območij in kodeksih dobre prakse.

▐

(19)  V ▐ programih in kodeksih dobre prakse bi bilo treba upoštevati družbeni in gospodarski vpliv predvidenih ukrepov, ki bi ga bilo treba redno pregledovati in nadgraditi z obveznostmi, načrti in programi, ki so že določeni v zakonodaji Skupnosti in s sredstvi Skupnosti ali mednarodnih pogodbah.

(20)  Ta direktiva bi morala prispevati k ustavitvi dezertifikacije in upada biološke raznovrstnosti, blažitvi spremembe podnebja in prilagajanju tej spremembi, kar so mednarodni okoljski problemi z resnimi lokalnimi in regionalnimi učinki, pri katerih degradacija tal igra pomembno vlogo; pospeševati bi tudi morala sodelovanje pri izvajanju Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji, Konvencije o biološki raznovrstnosti, Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja in Kjotskega protokola, katere podpisnica je Skupnost, in bo pospešila izvajanje teh mednarodnih okoljskih sporazumov.

(21)  V skladu z načelom preprečevanja iz člena 174 Pogodbe ES bi morala ta direktiva prispevati k preprečevanju in zmanjševanju vnosa nevarnih snovi v tla, da bi se izognili onesnaževanju tal in ohranili njegove funkcije.

(22)  Zgodnja industrializacija in slab ali neustrezen način upravljanja sta povzročila onesnaženost številnih območjih v Skupnosti, ki zahtevajo skupno strategijo za upravljanje s tlemi, ki so bila onesnažena v preteklosti, da se preprečijo ali ublažijo škodljivi vplivi na zdravje ljudi in okolje.

(23)  Da bi ▐ se učinkovito preprečile ali omejile nevarnosti za zdravje ljudi in okolje, ki nastanejo zaradi onesnaženosti tal, je treba dati prednost opredelitvi in sanaciji območij, ki so po presoji držav članic v tem pogledu izpostavljena veliki nevarnosti. Za oceno tveganj, opredelitev območij, obveščanje javnosti, obveščanje potencialnih kupcev v primeru kupoprodaje zemljišč, razvrstitev po pomembnosti in financiranje sanacije bi morale države članice vzpostaviti postopek, ki bi vključeval časovni razpored. V tem postopku bi bilo treba preprečevati prekrivanje z obstoječo nacionalno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti ter dodatne zahteve dodajati le, če veljavna zakonodaja po oceni države članice ne zadostuje. Za spodbujanje najboljših praks pri oceni tveganj, opredeljevanju, obveščanju javnosti in sanaciji je potrebna temeljita izmenjava informacij.

▐

(24)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, zlasti iz Listine ║o temeljnih pravicah Evropske unije. Še zlasti si prizadeva pospešiti vključitev varstva okolja v ostale politike Skupnosti v skladu z načelom trajnostnega razvoja iz člena 37 navedene listine.

(25)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(6) –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.  Cilj te direktive je določiti okvir za varstvo in trajnostno rabo tal, ki naj temelji na potrebi po preprečevanju degradacije tal, zlasti zaradi podnebnih sprememb, in blažitvi njenih posledic ter sanaciji in obnovi degradiranih tal ob upoštevanju posebnih lokalnih razmer ter ob priznavanju, da so tla, kot voda, skupna dobrina človeštva, ekosistem, neobnovljiv vir in osnova okoljskih, gospodarskih, družbenih in kulturnih funkcij, naštetih v nadaljevanju:

V ta namen določa ukrepe za preprečevanje in nadzor resnih degradacijskih procesov tal, ki se jim da izogniti, ki potekajo ▐ kot posledica raznovrstnih človeških dejavnosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo naravni vzroki, ki slabšajo sposobnost tal za opravljanje navedenih funkcij. Po potrebi določa ukrepe, ki izboljšujejo lastnosti in funkcije tal. Ukrepi zajemajo blaženje učinkov navedenih procesov in obnovo ter sanacijo degradiranih tal, kot to narekuje trenutna in predvidena trajnostna uporaba.

2.  Ta direktiva se uporablja za tla, ki sestavljajo vrhnjo plast zemeljske skorje, vključno s tekočimi in plinastimi sestavinami, pod pogojem da opravlja funkcije iz odstavka 1.

3.  Ta direktiva se ne uporablja za površine, glede katerih so bile pred ...(7) po dogovoru s pristojnimi organi sprejete odločitve o obnovi, ali je bila obnova že zaključena, tako da zadevna površina ne predstavlja upoštevanja vredne nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Člen 3

Vključitev

Pri razvoju sektorskih politik je morebitno poslabšanje ali zmanjšanje degradacije tal, zato naj države članice opredelijo, opišejo in presodijo vplive takšnih politik na te procese, zlasti na področju regionalnega in mestnega prostorskega načrtovanja, prometa, energije, kmetijstva, razvoja podeželja, gozdarstva, pridobivanja surovin, trgovine in industrije, politike proizvodov, turizma, podnebnih sprememb, okolja, narave in pokrajine.

Države članice navedene ugotovitve javno objavijo.

Države članice si po potrebi in na osnovi najnovejših rezultatov raziskav in tehnoloških izboljšav prizadevajo vključiti ukrepe ali politike za ohranjanje ali izboljšanje funkcije tal kot skladišča ogljika v svoje prihodnje politike ali strategije na področju tal.

Člen 4

Previdnostni ukrepi

1.  Države članice zagotovijo, da so uporabniki zemljišč, katerih dejavnosti bi lahko dolgoročno in bistveno škodile eni ali več funkcijam tal iz člena 1(1), obvezani sprejeti sorazmerne previdnostne ukrepe, s katerimi preprečijo, ublažijo ali omejijo škodljive učinke, kolikor je to razumno glede na sedanjo uporabo površine in njeno odobreno prihodnjo uporabo.

2.  Države članice za namene odstavka 1 najpozneje do ...(10) izdelajo prostovoljne kodekse dobre prakse varstva tal za tiste dejavnosti, pri katerih je upravičeno pričakovati, da bodo bistveno ovirale funkcije tal iz člena 1(1). Ti kodeksi lahko temeljijo na obstoječih nacionalnih kodeksih ali kodeksih Skupnosti in vsebujejo prvine, predvidene v Prilogi I.

Komisija najpozneje do ...(11)* omogoči razširjanje in izmenjavo informacij o že obstoječi zakonodaji ali kodeksih dobre prakse v državah članicah v zvezi z zaščito funkcij tal iz člena 1(1), vključno s kulturno dediščino, naravnimi parki in geološko pomembnimi območji.

Člen 5

Spodbujanje uporabe določenih proizvodov

Komisija spodbuja uporabo določenih proizvodov, ki najbolj prispevajo k ohranjanju in povečanju organskih surovin v prsti ter preprečujejo dezertifikacijo. Države članice spodbujajo tudi uporabo zelenih gnojil in komposta, ki povečujejo rodovitnost in biološko dejavnost tal.

Člen 6

Pozidava

1.  Za namen ohranjanja funkcij tal iz člena 1(1) sprejmejo države članice primerne ukrepe za omejitev pozidave in za ublažitev njenih učinkov, v potrebnem obsegu, zlasti kadar predloženi razvojni načrt predvideva pozidavo tal in kadar:

To bo omogočilo ohranjanje kar največ možnih funkcij tal.

2.  Države članice odločijo, kateri ukrepi so primerni, zlasti tisti, navedeni v odstavku 3, in pri tem upoštevajo stroške in koristi takšnih ukrepov.

3.  Ker je pozidava nepovraten postopek, razvijejo države članice kodekse dobre prakse pozidave, ki:

Člen 7

Metodologija

1.  Stanje tal je treba spremljati z upoštevanjem razpoložljivih informacij in po potrebi pridobivanjem novih informacij ob uporabi novih tehnologij, kot sta GMES (Globalno spremljanje okolja in varnosti) in INSPIRE(13). Države članice spodbujajo zlasti uporabo digitalnih tehnologij in digitalnega kartiranja.

2.  Pri opredelitvi prednostnih območij v skladu s členom 8 se lahko države članice oprejo na empirične dokaze ali modeliranje. Ob uporabi modeliranja je treba zanesljivost modelov preveriti s primerjavo rezultatov na osnovi empiričnih znanstvenih podatkov, ki niso bili uporabljeni za oblikovanje samega modela. Države članice lahko za opredelitev prednostnih območij uporabijo podatke, zbrane z novimi tehnologijami iz odstavka 1.

3.  Merilo za spremljanje določijo države članice po lastni presoji.

Poglavje II

Preprečevanje tveganja, ublažitev in obnovitev

Oddelek 1

Opredelitev prednostnih območij

Člen 8

Opredelitev prednostnih območij, ki potrebujejo posebno zaščito pred erozijo, zmanjšanjem količine organskih snovi, zmanjšanjem biološke raznovrstnosti tal, zbijanjem tal, zasoljevanjem, zemeljskimi usadi, dezertifikacijo ali zakisljevanjem

1.  Države članice najpozneje do ...(14) ║ opredelijo prednostna območja, opredeljena v točki 6 člena 2, na svojem ▐ozemlju, ki po njihovi oceni potrebujejo posebno zaščito pred degradacijskimi procesi:

(c)  ▐ povečane gostote in zmanjšanja poroznosti tal (zbijanje);

▐ Države članice v ta namen določijo ustrezno upravno raven in zemljepisno enoto velikosti, opravijo oceno, pri kateri lahko po lastni presoji po potrebi uporabijo merila iz Priloge II, ter v skladu s postopkom iz člena 19 sporočijo podatke o uporabljeni ocenjevalni metodi.

Pri opredelitvi območij države članice upoštevajo učinke teh procesov degradacije tal na poslabšanje emisij toplogrednih plinov in dezertifikacijo, izgubo človeških življenj in blaginje ter škodo kulturni dediščini. Pri opredeljevanju teh območij države članice upoštevajo sedanjo prakso rabe tal, ki si že prizadeva odpravljati omenjene degradacijske procese.

2.  ▐Območja, opredeljena v skladu z odstavkom 1, se objavijo in pregledajo najmanj vsakih deset let.

3.  Komisija najpozneje do ...(15) v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3) na podlagi najboljših praks pripravi smernice za opredelitev in določitev prednostnih območij.

▐

Oddelek 2

Določitev ciljev in programov ukrepov

Člen 9

Programi ukrepov za boj proti eroziji, zmanjšanju količine organskih snovi, zbijanju tal, zasoljevanju in zemeljskim usadom

1.  Za namene ohranjanja funkcij tal iz člena 1(1) zagotovijo države članice za prednostno območje, opredeljeno v skladu s členom 8, da se na zemljepisni in upravni ravni, ki se jim zdi najbolj ustrezna, oblikujejo cilji za zmanjšanje tveganja pri preprečevanju procesov degradacije ter da se izvajajo potrebni ukrepi, vključno z integriranimi strategijami ozemeljske skrbi ali programi ukrepov, in da se ko je le mogoče določijo cilji prenove, če obstajajo upravičeni razlogi za sum, da tam poteka ali bo verjetno v bližnji prihodnosti potekal eden ali več degradacijskih procesov, časovni načrt za izvajanje navedenih ukrepov in oceno zasebnih ali javnih sredstev za financiranje teh ukrepov.

2.  Za preprečitev dvojnega dela lahko programi ukrepov iz odstavka 1 temeljijo na obveznostih, načrtih in programih, ki jih že določa nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti, vključno s tistimi, določenimi v skladu s skupno kmetijsko politiko ter Prilogo IV k Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete(16) in Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)(17) ali z mednarodnimi sporazumi, in lahko upoštevajo ukrepe, navedene v Prilogi III k tej direktivi.

3.  Pri oblikovanju in izvajanju programov ukrepov v skladu z odstavkom 1 lahko države članice sestavijo prednostni seznam ukrepov, in sicer glede na obsežnost degradacijskega procesa na njihovem nacionalnem ozemlju in glede na učinke takšne degradacije na podnebne spremembe in dezertifikacijo.

Države članice pred uvedbo programov ukrepov zagotovijo, da so ukrepi stroškovno učinkoviti in tehnično izvedljivi, in opravijo presoje vpliva, vključno z analizami stroškov in koristi.

Države članice v skladu s členom 19 zagotovijo podatke o ciljih pri ohranjanju funkcij tal iz člena 1(1) in o sprejetih ukrepih.

Izbira ukrepov v okviru programa se prepusti državam članicam.

4.  Države članice ustrezno upoštevajo družbene in gospodarske vplive vseh ukrepov iz odstavka 1.

5.  Če bi območje potrebovalo posebno varstvo pred različnimi procesi degradacije, lahko države članice določijo ustrezne cilje glede zmanjševanja tveganja za vse ugotovljene nevarnosti in ustrezne ukrepe za dosego teh ciljev.

6.  Programe ukrepov bi bilo treba pripraviti do ...(18) in začeti uporabljati najpozneje do...(19)*.

Programe ukrepov bi bilo treba objaviti in pregledati najmanj vsakih pet let.

7.  Države članice, ki že imajo posebno nacionalno zakonodajo za varstvo tal, so oproščene obveznosti iz tega člena pod pogojem, da njihova zakonodaja zagotavlja najmanj enako raven varstva.

Člen 10

Kmetijska raba tal

1.  Vsaka država članica lahko glede na vrsto zemljišč določi svojo lastno kmetijsko politiko glede tal in pri tem upošteva podnebje, značilnosti tal in kmetijstva ter najboljše kmetijske prakse.

2.  Glede kmetijske rabe tal države članice spodbujajo izbiro posevkov in metod ali programov pogozdovanja, ki dobrodejno vplivajo na organske snovi v tleh in na rodovitnost tal ter lahko preprečijo zemeljske usade in dezertifikacijo.

3.  Države članice tudi podpirajo kmetijske prakse, ki povečujejo zmogljivost tal za filtriranje in zadrževanje vode ter s tem preprečujejo zbijanje tal in erozijo.

4.  Komisija in države članice spodbujajo raziskave in uporabljajo njihove rezultate, še zlasti glede funkcij različnih posevkov v odnosu na podnebne spremembe in zajetje ogljika, s ciljem, da se to strokovno znanje upošteva pri razvoju politike tal.

5.  Uporaba komposta se spodbuja s ciljem vzdrževanja rodovitnosti tal, povečevanja ravni organskih snovi v tleh in boja proti eroziji. V ta namen države članice sprejmejo standarde kakovosti za kompost.

6.  Komisija najpozneje do ...(20) predstavi predlog direktive o bioloških odpadkih ter postavi standarde kakovosti za uporabo bioloških odpadkov kot izboljševalca tal.

7.  Razvijanje standardov po merilih navzkrižne skladnosti ter kmetijsko- okoljski ukrepi v okviru razvoja podeželja, katerih cilj je zaščita tal in območij, opredeljenih v skladu s členom 8, upoštevajo morebitne napore in breme, povezano z njimi.

Poglavje III

Onesnaževanje tal

Oddelek 1

Preprečevanje in popis

Člen 11

Preprečevanje onesnaženosti tal

1.  Za namen ohranitve funkcij tal iz člena 1(1) ▐ države članice zagotovijo, da se na ustrezni upravni ravni sprejmejo ustrezni in sorazmerni ukrepi za:

2.  Da bi delovale skladno s tem členom, države članice v skladu z veljavno zadevno zakonodajo Skupnosti na teh področjih sprejmejo ukrepe za omejitev odlaganja nevarnih snovi na zemljo z namakalno vodo, uporabo gnojil in trosenjem odpadkov.

3.  Ukrepi za preprečevanje onesnaženja tal, ki jih sprejme Skupnost ali so sprejeti v okviru nacionalnih postopkov odobritve in si prizadevajo za varstvo tal, se štejejo za varnostne ukrepe na podlagi odstavka 1.

4.  Države članice zagotovijo sanacijo onesnaženih tal ob upoštevanju načela previdnosti, načela trajnosti, načela plača povzročitelj obremenitve in načela sorazmernosti.

5.  Za namen ohranitve funkcij tal in pogojev, ki so potrebni za varstvo okolja in zdravja ljudi, ter zagotovitev trajnostnih gospodarskih dejavnosti, varnosti živil in visokokakovostnih oz. uradno dovoljenih izdelkov in proizvodnih sistemov, države članice sprejmejo naslednje ukrepe:

6.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za vzpostavitev hierarhije ukrepov za zaščito tal pred onesnaževanjem, pri tem pa ima prednost preprečevanje onesnaževanja.

Komisija najpozneje do ...(21) v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3) sprejme seznam prednostnih nalog za nevarne snovi v ali na tleh, ki so obstojne, bioakumulativne in strupene ali visoko obstojne in visoko bioakumulativne, ter imajo nepopravljive ali trajne škodljive učinke in lahko škodujejo endokrinim funkcijam. Za te snovi se določijo evropske referenčne vrednosti, ki temeljijo na oceni tveganja.

Člen 12

Postopek opredelitve, preiskave in ocene potencialno onesnaženih območij

1.  Države zagotovijo, da se opredelijo onesnažena območja na njihovem▐ ozemlju.

▐

Za namene odstavka 1 države članice:

Ob opravljanju preiskav lahko države članice iz postopkov opredelitve izločijo delujoče obrate, katerih dovoljenje za obratovanje vključuje obveznost, da preprečujejo onesnaževanje tal in občasno nadzorujejo njihovo stanje. Podatki o teh izjemah morajo biti na voljo pristojnim organom.

Poleg tega lahko države članice za opredelitev uporabijo seznam dejavnosti iz Priloge IV.