Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2006/0086(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0410/2007

Predložena besedila :

A6-0410/2007

Razprave :

PV 12/11/2007 - 20
CRE 12/11/2007 - 20

Glasovanja :

PV 14/11/2007 - 3.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0509

Sprejeta besedila
PDF 651kWORD 257k
Sreda, 14. november 2007 - Strasbourg
Varstvo tal ***I
P6_TA(2007)0509A6-0410/2007
Resolucija
 Prečiščeno besedilo
 Priloga
 Priloga
 Priloga
 Priloga

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2007 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za varstvo tal in spremembi Direktive 2004/35/ES (KOM(2006)0232 – C6-0307/2006 – 2006/0086(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0232),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0307/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za pravne zadeve(A6-0410/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. novembra 2007 z namenom sprejetja Direktive 2008/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za varstvo tal ▐
P6_TC1-COD(2006)0086

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe;

ob upoštevanju predloga Komisije║,

ob upoštevanje mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Tla so bistven neobnovljiv vir, pri katerem je lahko degradacija zelo hitra, medtem ko sta lahko nastajanje in regeneracija tal zelo izjemno počasni. Ta izjemno dinamičen sistem opravlja veliko funkcij in nalog, ki so odločilnega pomena za človeške dejavnosti in preživetje ekosistema. Te funkcije so proizvodnja biomase, skladiščenje, filtriranje in preoblikovanje hranilnih snovi in vode, tla so vir biološke raznovrstnosti, temelj večine človeških dejavnosti, skladišče ogljika in arhiv geološke ter arheološke dediščine.

(2)  Degradacija tal ali izboljšava tal znatno vplivajo tudi na druga področja skupnega interesa Skupnosti, kot so kakovost površinskih voda in podtalnice, zdravje ljudi in življenje, podnebne spremembe, degradacija ali varstvo narave in biološke raznovrstnosti ter varnost živil.

(3)  Tla so naravni vir skupnega interesa, ki je pod vse večjimi okoljskimi obremenitvami in ga je treba kot takega zaščititi pred degradacijo. Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti(4) zajema cilje za zaščito naravnih virov in pospeševanje trajnostne rabe tal.

(4)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu "Razvoj tematske strategije za varstva tal"(5) opredeljuje deset glavnih degradacijskih procesov, ki ogrožajo tla v EU. Ti so erozija, zmanjšanje količine organskih snovi, onesnaževanje, zasoljevanje, zbijanje tal, zmanjšanje biološke raznovrstnosti tal, pozidava, dezertifikacija, zemeljski usadi in poplave. ▐

(5)  Tla v Skupnosti so zelo raznolika, ogromne razlike pa obstajajo tudi pri strukturnih, fizičnih, kemijskih in bioloških lastnosti tako med posameznimi profili kot tudi med tlemi. Te različne pogoje in potrebe v Skupnosti bi bilo treba upoštevati, saj zahtevajo različne posebne rešitve pri obravnavi degradacije tal.

(6)  Zakonodaja Skupnosti ▐, na primer na področju odpadkov, kemikalij, preprečevanja in nadzora industrijskega onesnaževanja, podnebnih sprememb, voda, razvoja kmetijstva in podeželja, že prispeva k varstvu tal in lahko dopolnjuje ta zakonodajni okvir, ki določa skupna načela in cilje za varstvo in trajnostno rabo tal v Skupnosti.

(7)  Cilj te direktive je zagotoviti varstvo tal na podlagi skupnih ciljev in ob spoštovanju obstoječe nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti z namenom trajnostne rabe tal, da bodo sedanje in prihodnje generacije lahko zadovoljevale svoje ekološke, gospodarske in socialne potrebe.

(8)  Skupen okvir bo državam članicam ter regionalnim in lokalnim organom omogočal, da bodo varovali svoja tla brez izkrivljanja konkurence med gospodarskimi subjekti. Hkrati bo ponudil jamstva in zagotovil preglednost na notranjih trgih z zemljišči v državah članicah. Tak okvir bi bilo treba sprejeti na podlagi celostne analize statusa tal in ukrepov, ki jih države članice že izvajajo.

(9)  Ker degradacija tal lahko resno vpliva na naravo, vodo, varnost živil, podnebne spremembe , kmetijstvo in ▐zdravje ljudi in ker se bo kljub obstoječi zakonodaji Skupnosti verjetno še povečala, je treba sprejeti direktivo, ki bo omogočala varstvo tal v vseh državah članicah, vendar samo v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne posega globlje, kot je potrebno za doseganje teh ciljev.

(10)  Ker lahko nekatere sektorske politike zaostrujejo ali blažijo degradacijo tal, je treba v te politike nujno vključiti vidike varovanja tal. Ta direktiva bi morala oblikovati določbe za države članice, s katerimi bodo te opredelile in ocenile vpliv teh politik na preprečevanje degradacije tal in na zaščito funkcij tal.

(11)  Kmetijstvo je vedno pozitivno vplivalo na vzdrževanje strukture tal in njenih značilnosti, je nepogrešljiv mehanizem za ohranjanje organske kakovosti tal ter omogoča ohranjanje rastlinske plasti in preprečuje dezertifikacijo.

(12)  Vmesni pregled skupne kmetijske politike bi moral določiti usmerjene ukrepe za ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti tal, vsebnosti organskih snovi in sposobnosti tal za skladiščenje ogljika.

(13)  Da bi se izognili kakršnemu koli prekrivanju z veljavno okoljsko zakonodajo in upoštevaje načelo subsidiarnosti pri izvajanju okoljske pogojenosti, bi morala vsaka država članica imeti možnost odločiti se za njeno izvajanje, če pri tem upošteva značilnosti svojega podnebja, kmetijstva in tal.

(14)  V nasprotju z zrakom in vodo so tla v Skupnosti pretežno v zasebni lasti. Kljub temu je to naravni vir skupnega interesa, ki ga je treba ohraniti za prihodnje generacije. Zato je v javnem interesu, da se od lastnikov zahteva, da bi se uporabnike zemljišč spodbujalo, naj sprejemajo previdnostne ukrepe za preprečevanje degradacije tal.

(15)  Rodovitnost tal je osnova življenja. Cilj vseh kmetijskih dejavnosti mora biti ohranjanje in izboljšanje te rodovitnosti.

(16)  Pozidava zbuja vse večjo zaskrbljenost, ker lahko ovira funkcije tal, ki omogočajo storitve osnovnega pomena za človekove dejavnosti in preživetje ekosistemov, ne da bi prispevala k trajnostnemu razvoju v skladu s prenovljeno strategijo EU za trajnostni razvoj, sprejeto s strani Evropskega sveta 15. in 16. junija 2006. To terja bolj trajnostno rabo tal. Zato so potrebni ustrezni ukrepi, ki bodo omejili pozidavo tal na osnovi razvojnih projektov, ki bi lahko bistveno okrnili funkcije tal in ki ne prispevajo k doseganju trajnostnega razvoja. Države članice bi morale določiti spodbude, da bi se za mestni in industrijski prostorski razvoj namenjalo zemljišča, ki se že uporabljajo za industrijske in mestne namene, in bi morale omejiti uporabo zelenih površin. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so ureditveni okviri za načrtovanje rabe zemljišč naklonjeni obnavljanju, in razmisliti o uvedbi hitrih postopkov odobritve načrtov obnove. Kadar je predvidena takšna pozidava, bi morale države članice poskrbeti za ublažitev njenih vplivov, na primer tako, da zagotovijo gradnjo in tehnike izsuševanja, ki bi ohranile največ možnih funkcij tal in ne povzročajo škodljivih okoljskih vplivov, ki bi izničili prednosti.

(17)  Zakisanost tal je v nekaterih delih Skupnosti velik problem, ki ga je treba obravnavati. Zato bi morale države članice z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da se zaradi neprimernih praks rabe tal ne zmanjša njihova vrednost pH. Obenem pa se ne bi smelo spreminjati značilnosti tal, ki so naravno kisla (npr. šotišč) ali predstavljajo posebni naravni habitat.

(18)  Usmerjena in učinkovita politika varstva tal zahteva skupne cilje glede varstva tal. Vendar morajo imeti države članice ter regionalni in lokalni organi hkrati možnost sprejemati ukrepe na primerni ravni in stopnji ter opredeljevati prednostna območja na osnovi znanstvenih spoznanj o lokalnih lastnosti tal, procesu njihove degradacije ter okoljskih, ekonomskih in socialnih okoliščinah. Potrebna je učinkovita izmenjava informacij o najnovejših znanstvenih spoznanjih v državah članicah, najboljših praksah opredeljevanja prednostnih območij in kodeksih dobre prakse.

(19)  V ▐ programih in kodeksih dobre prakse bi bilo treba upoštevati družbeni in gospodarski vpliv predvidenih ukrepov, ki bi ga bilo treba redno pregledovati in nadgraditi z obveznostmi, načrti in programi, ki so že določeni v zakonodaji Skupnosti in s sredstvi Skupnosti ali mednarodnih pogodbah.

(20)  Ta direktiva bi morala prispevati k ustavitvi dezertifikacije in upada biološke raznovrstnosti, blažitvi spremembe podnebja in prilagajanju tej spremembi, kar so mednarodni okoljski problemi z resnimi lokalnimi in regionalnimi učinki, pri katerih degradacija tal igra pomembno vlogo; pospeševati bi tudi morala sodelovanje pri izvajanju Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji, Konvencije o biološki raznovrstnosti, Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja in Kjotskega protokola, katere podpisnica je Skupnost, in bo pospešila izvajanje teh mednarodnih okoljskih sporazumov.

(21)  V skladu z načelom preprečevanja iz člena 174 Pogodbe ES bi morala ta direktiva prispevati k preprečevanju in zmanjševanju vnosa nevarnih snovi v tla, da bi se izognili onesnaževanju tal in ohranili njegove funkcije.

(22)  Zgodnja industrializacija in slab ali neustrezen način upravljanja sta povzročila onesnaženost številnih območjih v Skupnosti, ki zahtevajo skupno strategijo za upravljanje s tlemi, ki so bila onesnažena v preteklosti, da se preprečijo ali ublažijo škodljivi vplivi na zdravje ljudi in okolje.

(23)  Da bi ▐ se učinkovito preprečile ali omejile nevarnosti za zdravje ljudi in okolje, ki nastanejo zaradi onesnaženosti tal, je treba dati prednost opredelitvi in sanaciji območij, ki so po presoji držav članic v tem pogledu izpostavljena veliki nevarnosti. Za oceno tveganj, opredelitev območij, obveščanje javnosti, obveščanje potencialnih kupcev v primeru kupoprodaje zemljišč, razvrstitev po pomembnosti in financiranje sanacije bi morale države članice vzpostaviti postopek, ki bi vključeval časovni razpored. V tem postopku bi bilo treba preprečevati prekrivanje z obstoječo nacionalno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti ter dodatne zahteve dodajati le, če veljavna zakonodaja po oceni države članice ne zadostuje. Za spodbujanje najboljših praks pri oceni tveganj, opredeljevanju, obveščanju javnosti in sanaciji je potrebna temeljita izmenjava informacij.

(24)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, zlasti iz Listine ║o temeljnih pravicah Evropske unije. Še zlasti si prizadeva pospešiti vključitev varstva okolja v ostale politike Skupnosti v skladu z načelom trajnostnega razvoja iz člena 37 navedene listine.

(25)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(6)

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.  Cilj te direktive je določiti okvir za varstvo in trajnostno rabo tal, ki naj temelji na potrebi po preprečevanju degradacije tal, zlasti zaradi podnebnih sprememb, in blažitvi njenih posledic ter sanaciji in obnovi degradiranih tal ob upoštevanju posebnih lokalnih razmer ter ob priznavanju, da so tla, kot voda, skupna dobrina človeštva, ekosistem, neobnovljiv vir in osnova okoljskih, gospodarskih, družbenih in kulturnih funkcij, naštetih v nadaljevanju:

   a) temelj življenja in biološke raznovrstnosti;
   b) skladiščenje, varovanje, filtriranje in preoblikovanje hranilnih in drugih snovi ter vode in ohranjanje površinskih in podzemeljskih vodnih virov;
   c) osnova za proizvodnjo biomase v kmetijstvu in gozdarstvu;
   d) fizično in kulturno okolje za ljudi in človeške dejavnosti, tudi za manjša in večja mesta, infrastrukturo, rekreacijo in druge oblike javne in gospodarske rabe;
   e) nahajališče surovin;
   f) skladiščenje ogljika;
   g) arhiv geološke, kulturne, geomorfološke in arheološke dediščine.

V ta namen določa ukrepe za preprečevanje in nadzor resnih degradacijskih procesov tal, ki se jim da izogniti, ki potekajo ▐ kot posledica raznovrstnih človeških dejavnosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo naravni vzroki, ki slabšajo sposobnost tal za opravljanje navedenih funkcij. Po potrebi določa ukrepe, ki izboljšujejo lastnosti in funkcije tal. Ukrepi zajemajo blaženje učinkov navedenih procesov in obnovo ter sanacijo degradiranih tal, kot to narekuje trenutna in predvidena trajnostna uporaba.

2.  Ta direktiva se uporablja za tla, ki sestavljajo vrhnjo plast zemeljske skorje, vključno s tekočimi in plinastimi sestavinami, pod pogojem da opravlja funkcije iz odstavka 1.

3.  Ta direktiva se ne uporablja za površine, glede katerih so bile pred ...(7) po dogovoru s pristojnimi organi sprejete odločitve o obnovi, ali je bila obnova že zaključena, tako da zadevna površina ne predstavlja upoštevanja vredne nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi:

   1) "pozidava" pomeni trajno prekritje zemeljske površine z neprepustnimi materiali;
   2) "nevarne snovi" pomenijo snovi ali pripravke v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi(8) in Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (9), vključno s snovmi, ki imajo obstojne, bioakumulativne in toksične lastnosti, ali visoko obstojne in visoko bioakumulativne lastnosti, kakor tudi z radioaktivnimi snovmi, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, na okolje ali na funkcije tal, navedene v členu 1(1);
   3) "zakisljevanje" pomeni zmanjšanje vrednosti pH zaradi človeških dejavnosti;
   4) "zbitost tal" pomeni postopek zgostitve, pri katerem se zmanjšata skupna poroznost in poroznost praznin ter prepustnost tal, kar povzroča resne in dolgotrajne spremembe njihove strukture;
   5) "tla velike vrednosti" pomenijo tla, ki si zaslužijo zaščito zaradi svojih posebnih lastnosti, strukture, izjemne ekološke, kulturne in/ali zgodovinske vrednosti ali zaradi njihove rabe;
   6) "prednostna območja, potrebna posebne zaščite" pomenijo območja, izpostavljena zaradi vrste tal, podnebnih pogojev in upravljanja z zemljišči, kjer obstajajo jasni dokazi ali upravičeni razlogi za sum, da tam potekajo ali bo verjetno prišlo do degradacijskih procesov iz člena 8;
   7) "geogeno onesnažena tla" pomenijo tla, v katerih je prisotnost snovi zaradi geogenih virov, kot so izvorne snovi ali vulkanske dejavnosti, dokazano takšna, da lahko po mnenju držav članic ob upoštevanju njihove sedanje in predvidene rabe pomeni resno tveganje za zdravje ljudi ali okolje;
   8) "uporabniki zemljišč" pomenijo osebe, katerih dejavnosti neposredno ali posredno vplivajo na tla, ali osebe, ki načrtujejo ali naročijo dejavnosti, ki vplivajo na tla;
   9) "geološka dediščina" pomenijo tla, geomorfološke in geološke objekte ter procese;
   10) "onesnaženo območje" pomenijo območje, na katerem je prisotnost snovi na ali v tleh zaradi dejavnosti ljudi dokazano takšna, da po mnenju držav članic ob upoštevanju sedanje in predvidene rabe tega območja pomeni resno tveganje za zdravje ljudi ali okolje;
  11) "sanacija" pomeni ukrepi za:
   a) odstranitev ali zmanjšanje onesnaževal (dekontaminacijski ukrepi),
   b) dolgoročno preprečevanje ali zmanjšanje razširjanja onesnaževal brez odstranitve onesnaževal (varnostni ukrepi),
   c) odstranitev ali zmanjšanje škodljivih sprememb fizikalne, kemične ali biološke sestave tal;
   12) "varnostni in omejitveni ukrepi" pomenijo druge ukrepe, ki preprečujejo ali zmanjšujejo tveganje za zdravje ljudi ali okolje, zlasti omejitve rabe;
   13) "zmanjšanje količine organskih snovi" pomeni dolgotrajno zmanjševanje deleža organskih snovi v tleh zaradi mineralizacije v CO2.

Člen 3

Vključitev

Pri razvoju sektorskih politik je morebitno poslabšanje ali zmanjšanje degradacije tal, zato naj države članice opredelijo, opišejo in presodijo vplive takšnih politik na te procese, zlasti na področju regionalnega in mestnega prostorskega načrtovanja, prometa, energije, kmetijstva, razvoja podeželja, gozdarstva, pridobivanja surovin, trgovine in industrije, politike proizvodov, turizma, podnebnih sprememb, okolja, narave in pokrajine.

Države članice navedene ugotovitve javno objavijo.

Države članice si po potrebi in na osnovi najnovejših rezultatov raziskav in tehnoloških izboljšav prizadevajo vključiti ukrepe ali politike za ohranjanje ali izboljšanje funkcije tal kot skladišča ogljika v svoje prihodnje politike ali strategije na področju tal.

Člen 4

Previdnostni ukrepi

1.  Države članice zagotovijo, da so uporabniki zemljišč, katerih dejavnosti bi lahko dolgoročno in bistveno škodile eni ali več funkcijam tal iz člena 1(1), obvezani sprejeti sorazmerne previdnostne ukrepe, s katerimi preprečijo, ublažijo ali omejijo škodljive učinke, kolikor je to razumno glede na sedanjo uporabo površine in njeno odobreno prihodnjo uporabo.

2.  Države članice za namene odstavka 1 najpozneje do ...(10) izdelajo prostovoljne kodekse dobre prakse varstva tal za tiste dejavnosti, pri katerih je upravičeno pričakovati, da bodo bistveno ovirale funkcije tal iz člena 1(1). Ti kodeksi lahko temeljijo na obstoječih nacionalnih kodeksih ali kodeksih Skupnosti in vsebujejo prvine, predvidene v Prilogi I.

Komisija najpozneje do ...(11)* omogoči razširjanje in izmenjavo informacij o že obstoječi zakonodaji ali kodeksih dobre prakse v državah članicah v zvezi z zaščito funkcij tal iz člena 1(1), vključno s kulturno dediščino, naravnimi parki in geološko pomembnimi območji.

Člen 5

Spodbujanje uporabe določenih proizvodov

Komisija spodbuja uporabo določenih proizvodov, ki najbolj prispevajo k ohranjanju in povečanju organskih surovin v prsti ter preprečujejo dezertifikacijo. Države članice spodbujajo tudi uporabo zelenih gnojil in komposta, ki povečujejo rodovitnost in biološko dejavnost tal.

Člen 6

Pozidava

1.  Za namen ohranjanja funkcij tal iz člena 1(1) sprejmejo države članice primerne ukrepe za omejitev pozidave in za ublažitev njenih učinkov, v potrebnem obsegu, zlasti kadar predloženi razvojni načrt predvideva pozidavo tal in kadar:

   a) gre za vrsto projekta, kakršni so našteti v Prilogi I ali Prilogi II Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje(12) in ga je treba na podlagi te direktive oceniti;
   b) bi pozidava po ocenah lahko povzročila vplive, ki resno ovirajo eno ali več funkcij tal, naštetih v členu 1(1).

To bo omogočilo ohranjanje kar največ možnih funkcij tal.

2.  Države članice odločijo, kateri ukrepi so primerni, zlasti tisti, navedeni v odstavku 3, in pri tem upoštevajo stroške in koristi takšnih ukrepov.

3.  Ker je pozidava nepovraten postopek, razvijejo države članice kodekse dobre prakse pozidave, ki:

   ohranja porečja in naravni tok vode;
   preprečuje povečanje nevarnosti poplav kot posledice pozidave;
   spodbuja ustrezen dostop do zelenih območij v rastočih mestih;
   ohranja koristne geomorfološke talne strukture, značilne krajine in obalna območja;
   ohranja arheološka najdišča, prazgodovinske jame in zgodovinske kraje;
   preprečuje vidne vplive ekstraktivne industrije;
   olajšuje industrijsko in mestno prostorsko načrtovanje na območjih, ki so že prizadeta zaradi industrijskega in mestnega načrtovanja; in
   pospešuje vlaganja v degradirana območja.

Člen 7

Metodologija

1.  Stanje tal je treba spremljati z upoštevanjem razpoložljivih informacij in po potrebi pridobivanjem novih informacij ob uporabi novih tehnologij, kot sta GMES (Globalno spremljanje okolja in varnosti) in INSPIRE(13). Države članice spodbujajo zlasti uporabo digitalnih tehnologij in digitalnega kartiranja.

2.  Pri opredelitvi prednostnih območij v skladu s členom 8 se lahko države članice oprejo na empirične dokaze ali modeliranje. Ob uporabi modeliranja je treba zanesljivost modelov preveriti s primerjavo rezultatov na osnovi empiričnih znanstvenih podatkov, ki niso bili uporabljeni za oblikovanje samega modela. Države članice lahko za opredelitev prednostnih območij uporabijo podatke, zbrane z novimi tehnologijami iz odstavka 1.

3.  Merilo za spremljanje določijo države članice po lastni presoji.

Poglavje II

Preprečevanje tveganja, ublažitev in obnovitev

Oddelek 1

Opredelitev prednostnih območij

Člen 8

Opredelitev prednostnih območij, ki potrebujejo posebno zaščito pred erozijo, zmanjšanjem količine organskih snovi, zmanjšanjem biološke raznovrstnosti tal, zbijanjem tal, zasoljevanjem, zemeljskimi usadi, dezertifikacijo ali zakisljevanjem

1.  Države članice najpozneje do ...(14) ║ opredelijo prednostna območja, opredeljena v točki 6 člena 2, na svojem ▐ozemlju, ki po njihovi oceni potrebujejo posebno zaščito pred degradacijskimi procesi:

   a) erozija ▐;
   b) zmanjšanje količine organskih snovi ▐;

(c)  ▐ povečane gostote in zmanjšanja poroznosti tal (zbijanje);

   ( d) zasoljevanje ▐;
   ( e) zemeljski usadi ▐ ;
   f) pogrezanje;
   g) dezertifikacija;
   h) škodljivi učinki podnebnih sprememb na tla;
   i) zmanjšanje biološke raznovrstnosti;
   j) zakisljevanje.

Države članice v ta namen določijo ustrezno upravno raven in zemljepisno enoto velikosti, opravijo oceno, pri kateri lahko po lastni presoji po potrebi uporabijo merila iz Priloge II, ter v skladu s postopkom iz člena 19 sporočijo podatke o uporabljeni ocenjevalni metodi.

Pri opredelitvi območij države članice upoštevajo učinke teh procesov degradacije tal na poslabšanje emisij toplogrednih plinov in dezertifikacijo, izgubo človeških življenj in blaginje ter škodo kulturni dediščini. Pri opredeljevanju teh območij države članice upoštevajo sedanjo prakso rabe tal, ki si že prizadeva odpravljati omenjene degradacijske procese.

2.  ▐Območja, opredeljena v skladu z odstavkom 1, se objavijo in pregledajo najmanj vsakih deset let.

3.  Komisija najpozneje do ...(15) v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3) na podlagi najboljših praks pripravi smernice za opredelitev in določitev prednostnih območij.

Oddelek 2

Določitev ciljev in programov ukrepov

Člen 9

Programi ukrepov za boj proti eroziji, zmanjšanju količine organskih snovi, zbijanju tal, zasoljevanju in zemeljskim usadom

1.  Za namene ohranjanja funkcij tal iz člena 1(1) zagotovijo države članice za prednostno območje, opredeljeno v skladu s členom 8, da se na zemljepisni in upravni ravni, ki se jim zdi najbolj ustrezna, oblikujejo cilji za zmanjšanje tveganja pri preprečevanju procesov degradacije ter da se izvajajo potrebni ukrepi, vključno z integriranimi strategijami ozemeljske skrbi ali programi ukrepov, in da se ko je le mogoče določijo cilji prenove, če obstajajo upravičeni razlogi za sum, da tam poteka ali bo verjetno v bližnji prihodnosti potekal eden ali več degradacijskih procesov, časovni načrt za izvajanje navedenih ukrepov in oceno zasebnih ali javnih sredstev za financiranje teh ukrepov.

2.  Za preprečitev dvojnega dela lahko programi ukrepov iz odstavka 1 temeljijo na obveznostih, načrtih in programih, ki jih že določa nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti, vključno s tistimi, določenimi v skladu s skupno kmetijsko politiko ter Prilogo IV k Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete(16) in Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)(17) ali z mednarodnimi sporazumi, in lahko upoštevajo ukrepe, navedene v Prilogi III k tej direktivi.

3.  Pri oblikovanju in izvajanju programov ukrepov v skladu z odstavkom 1 lahko države članice sestavijo prednostni seznam ukrepov, in sicer glede na obsežnost degradacijskega procesa na njihovem nacionalnem ozemlju in glede na učinke takšne degradacije na podnebne spremembe in dezertifikacijo.

Države članice pred uvedbo programov ukrepov zagotovijo, da so ukrepi stroškovno učinkoviti in tehnično izvedljivi, in opravijo presoje vpliva, vključno z analizami stroškov in koristi.

Države članice v skladu s členom 19 zagotovijo podatke o ciljih pri ohranjanju funkcij tal iz člena 1(1) in o sprejetih ukrepih.

Izbira ukrepov v okviru programa se prepusti državam članicam.

4.  Države članice ustrezno upoštevajo družbene in gospodarske vplive vseh ukrepov iz odstavka 1.

5.  Če bi območje potrebovalo posebno varstvo pred različnimi procesi degradacije, lahko države članice določijo ustrezne cilje glede zmanjševanja tveganja za vse ugotovljene nevarnosti in ustrezne ukrepe za dosego teh ciljev.

6.  Programe ukrepov bi bilo treba pripraviti do ...(18) in začeti uporabljati najpozneje do...(19)*.

Programe ukrepov bi bilo treba objaviti in pregledati najmanj vsakih pet let.

7.  Države članice, ki že imajo posebno nacionalno zakonodajo za varstvo tal, so oproščene obveznosti iz tega člena pod pogojem, da njihova zakonodaja zagotavlja najmanj enako raven varstva.

Člen 10

Kmetijska raba tal

1.  Vsaka država članica lahko glede na vrsto zemljišč določi svojo lastno kmetijsko politiko glede tal in pri tem upošteva podnebje, značilnosti tal in kmetijstva ter najboljše kmetijske prakse.

2.  Glede kmetijske rabe tal države članice spodbujajo izbiro posevkov in metod ali programov pogozdovanja, ki dobrodejno vplivajo na organske snovi v tleh in na rodovitnost tal ter lahko preprečijo zemeljske usade in dezertifikacijo.

3.  Države članice tudi podpirajo kmetijske prakse, ki povečujejo zmogljivost tal za filtriranje in zadrževanje vode ter s tem preprečujejo zbijanje tal in erozijo.

4.  Komisija in države članice spodbujajo raziskave in uporabljajo njihove rezultate, še zlasti glede funkcij različnih posevkov v odnosu na podnebne spremembe in zajetje ogljika, s ciljem, da se to strokovno znanje upošteva pri razvoju politike tal.

5.  Uporaba komposta se spodbuja s ciljem vzdrževanja rodovitnosti tal, povečevanja ravni organskih snovi v tleh in boja proti eroziji. V ta namen države članice sprejmejo standarde kakovosti za kompost.

6.  Komisija najpozneje do ...(20) predstavi predlog direktive o bioloških odpadkih ter postavi standarde kakovosti za uporabo bioloških odpadkov kot izboljševalca tal.

7.  Razvijanje standardov po merilih navzkrižne skladnosti ter kmetijsko- okoljski ukrepi v okviru razvoja podeželja, katerih cilj je zaščita tal in območij, opredeljenih v skladu s členom 8, upoštevajo morebitne napore in breme, povezano z njimi.

Poglavje III

Onesnaževanje tal

Oddelek 1

Preprečevanje in popis

Člen 11

Preprečevanje onesnaženosti tal

1.  Za namen ohranitve funkcij tal iz člena 1(1) ▐ države članice zagotovijo, da se na ustrezni upravni ravni sprejmejo ustrezni in sorazmerni ukrepi za:

   a) preprečevanje namernega ali nenamernega vnosa nevarnih snovi na ali v tla z odmetavanjem, uhajanjem ali razlitjem. Ukrepi temeljijo na oceni verjetnosti, ali dejavnosti, povezane z uporabo nevarnih snovi na tleh ali v njih, lahko povzročijo onesnaženje tal;
   b) omejevanje namernega ali nenamernega vnosa nevarnih snovi na ali v tla, razen za zračne usedline in za vnose snovi, ki so posledica izjemnih, neizogibnih in,neustavljivih naravnih pojavov, ter za snovi, ki so udeležene pri procesu obravnave ali izboljševanja tal, da se izognejo kopičenju v obsegu, ki škoduje funkcijam tal ali predstavlja veliko nevarnost za zdravje ljudi in okolje.

2.  Da bi delovale skladno s tem členom, države članice v skladu z veljavno zadevno zakonodajo Skupnosti na teh področjih sprejmejo ukrepe za omejitev odlaganja nevarnih snovi na zemljo z namakalno vodo, uporabo gnojil in trosenjem odpadkov.

3.  Ukrepi za preprečevanje onesnaženja tal, ki jih sprejme Skupnost ali so sprejeti v okviru nacionalnih postopkov odobritve in si prizadevajo za varstvo tal, se štejejo za varnostne ukrepe na podlagi odstavka 1.

4.  Države članice zagotovijo sanacijo onesnaženih tal ob upoštevanju načela previdnosti, načela trajnosti, načela plača povzročitelj obremenitve in načela sorazmernosti.

5.  Za namen ohranitve funkcij tal in pogojev, ki so potrebni za varstvo okolja in zdravja ljudi, ter zagotovitev trajnostnih gospodarskih dejavnosti, varnosti živil in visokokakovostnih oz. uradno dovoljenih izdelkov in proizvodnih sistemov, države članice sprejmejo naslednje ukrepe:

   a) spodbujanje ustreznih in trajnostnih praks upravljanja tal;
   b) zmanjšanje tveganj onesnaženja kmetijskih in gozdnih površin;
   c) povezovanje in posodabljanje zakonodaje in političnih ukrepov;
   d) spodbujanje posebnih kampanj spremljanja na poskusnih območjih s posebnim stanjem tal in posebnimi proizvodnimi sistemi.

6.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za vzpostavitev hierarhije ukrepov za zaščito tal pred onesnaževanjem, pri tem pa ima prednost preprečevanje onesnaževanja.

Komisija najpozneje do ...(21) v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3) sprejme seznam prednostnih nalog za nevarne snovi v ali na tleh, ki so obstojne, bioakumulativne in strupene ali visoko obstojne in visoko bioakumulativne, ter imajo nepopravljive ali trajne škodljive učinke in lahko škodujejo endokrinim funkcijam. Za te snovi se določijo evropske referenčne vrednosti, ki temeljijo na oceni tveganja.

Člen 12

Postopek opredelitve, preiskave in ocene potencialno onesnaženih območij

1.  Države zagotovijo, da se opredelijo onesnažena območja na njihovem▐ ozemlju.

Za namene odstavka 1 države članice:

   a) imenujejo enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za opredeljevanje potencialno onesnaženih območij in onesnaženih območij ter za vodenje zadevnega popisa;
  b) do ...(22) opredelijo ▐ najmanj območja, kjer se trenutno izvajajo ▐ ali so se izvajale v preteklosti naslednje dejavnosti, ki vplivajo na tla:
   obrati, kjer so ali so bile prisotne nevarne snovi v količinah, ki ustrezajo ali presegajo količine iz delov 1 in 2, stolpec 2 Priloge I k Direktivi Sveta 96/82/ES z dne 9.decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi(23) (Seveso),
   dejavnosti, navedene v Prilogi I k Direktivi Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja(24). Te dejavnosti se obravnavajo, kakor je določeno v Prilogi I k Direktivi ║96/61/ES║, razen za dejavnosti, ki jih izvajajo mikropodjetja, kakor je določeno v odstavku 3 člena 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES(25), in dejavnosti v zvezi z živinorejo,
   rudarski obrati, vključno z napravami za obdelavo odpadkov, kakor je določeno v Direktivi 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta(26),
   odlagališča odpadkov, opredeljena v Direktivi Sveta 1999/31/ES(27).

Ob opravljanju preiskav lahko države članice iz postopkov opredelitve izločijo delujoče obrate, katerih dovoljenje za obratovanje vključuje obveznost, da preprečujejo onesnaževanje tal in občasno nadzorujejo njihovo stanje. Podatki o teh izjemah morajo biti na voljo pristojnim organom.

Poleg tega lahko države članice za opredelitev uporabijo seznam dejavnosti iz Priloge IV.

Opredelitve se posodabljajo v rednih časovnih presledkih;

   c) za območja, opredeljena v skladu s točko (b), izmerijo raven koncentracije nevarnih snovi, ki so omejene na snovi, s katerimi se je ravnalo na območjih, opredeljenih v skladu s točko (b);
   d) opravijo oceno tveganja na kraju samem na območjih, kjer raven nevarnih snovi predstavlja veliko nevarnost za zdravje ljudi in okolje, pri čemer upoštevajo trenutno in odobreno predvideno uporabo območja.

V ta namen države članice oceno tveganja, ki ga snovi na ali v tleh predstavljajo za zdravje ljudi ali okolje, oblikujejo na podlagi metodologij, ki upoštevajo:

   koncentracijo nevarne snovi,
   potrjeno prisotnost poti, po kateri nevarna snov lahko doseže nekoga ali nekaj, komur/čemur lahko škoduje,
   potrjeno prisotnost sprejemnika, ki bi lahko bil ogrožen;
   e) poročajo o preiskavi in metodah ocenjevanja, ki so jih uporabile pri oceni tveganja v skladu s postopkom iz člena 18.

3.  Ukrepi za opredelitev iz odstavka 2 se izvedejo, če še niso bili izvedeni, v skladu z naslednjim časovnim razporedom▐:

   a) do ...(28) na najmanj 10 % teh območij;
   b) do ...(29)* na najmanj 60 % teh območij;
   c) do ...(30)** na preostalih območjih.

4.  Države članice pripravijo nacionalne ali regionalne popise onesnaženih območij. Popis se objavi in posodobi najmanj vsakih sedem let na podlagi podatkov, ki so jim posredovani ali so pridobljeni v njihovem imenu, da se vključijo zlasti nova onesnažena območja, ki so bila opredeljena, in izključijo območja, ki so bila sanirana in ki ne pomenijo več velike nevarnosti za zdravje ljudi in okolje.

Pri pripravi popisa države članice lahko uporabijo podatke, ki so že na voljo na nacionalni ravni.

5.  Države članice, kjer je primerno, posebno pozornost namenijo razlikovanju med antropogenim in geogenim onesnaževanjem. Geogeno onesnaževanje tal, kakor je opredeljeno v členu 2(7), se oceni glede na tveganje, ki ga predstavlja za zdravje ljudi in okolje.

6.  Za območja, ki se prodajajo in kjer prihaja do sprememb uporabe zemljišča, na katerih se izvaja dejavnost iz odstavka 2(b) ali je iz uradne evidence, kot so registri, razvidno, da se je dejavnost izvajala, države članice zagotovijo, da:

   a) lastnik ali bodoči kupec obvesti pristojne organe, v skladu z odstavkom 2(a), in drugo stranko v transakciji o sedanjih in preteklih dejavnostih na območju ter poda vse informacije o ravni koncentracije nevarnih snovi v tleh, s katerimi razpolaga. Države članice lahko zahtevajo kemično analizo, ki določa te ravni koncentracije;
   b) sta preiskava in ocena, potrebni za odločitev, ali območje predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali okolje, vedno zaključeni pred začetkom vsakega novega projekta.

Pristojni organi uporabijo informacije iz odstavkov 4 in 5 za opredelitev onesnaženih območij.

Na zahtevo pristojni organi lastniku območja ali bodočemu kupcu dajo na voljo informacije o območjih iz odstavka 1.

7.  Poročila o raziskavah v skladu z odstavkoma 3 in 6(a) so na voljo pristojnemu organu.

Člen 13

Poročilo o stanju tal

1.  Za območja v postopku prodaje, na katerih se izvaja onesnaževalna dejavnost iz Priloge IV ali je iz uradne evidence, kot je nacionalni register, razvidno, da se je dejavnost izvajala, države članice zagotovijo, da lastnik navedenega območja ali bodoči kupec pristojnim organom iz člena 12 in drugi stranki transakcije predloži poročilo o stanju tal.

2.  Poročilo o stanju tal izda pooblaščen organ ali oseba, ki jo določi država članica. Vsebuje najmanj naslednje podrobnosti:

   a) podatke o območju iz preteklosti, dostopne iz uradnih evidenc;
   b) kemično analizo, v kateri je določena koncentracija nevarnih snovi v tleh, omejena na tiste snovi, ki so povezane z morebitno onesnaževalno dejavnostjo na kraju samem;
   c) raven koncentracije, pri kateri obstaja zadosten razlog, da zadevne nevarne snovi predstavljajo znatno tveganje za zdravje ljudi in okolje.

3.  Države članice uvedejo metodologijo, potrebno za določitev ravni koncentracij iz odstavka 2(b).

4.  Podatke iz poročila o stanju tal uporabljajo pristojne oblasti z namenom, da opredelijo onesnažena območja v skladu s členom 12(1).

Oddelek 2

Sanacija

Člen 14

Sanacija

1.  Države članice do ...(31) zagotovijo pripravo in objavo strategije ali strategij sanacije na upravni ravni, ki se jim zdi primerna, vključno najmanj s splošnimi cilji sanacije, določitvijo prednostnega seznama, časovnim načrtom izvajanja ukrepov sanacije za onesnažena območja in mehanizmom financiranja v skladu z odstavkom 6.

Države članice o strategiji ali strategijah sanacije obvestijo Komisijo v skladu s postopkom iz člena 18.

2.  Države članice zagotovijo sanacijo onesnaženih območij na svojih ozemljih, v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih same določijo ali so jih že določile.

Države članice zagotovijo tudi, da se sprejmejo začasni in nujni ukrepi, kadar obstaja resna nevarnost, da se bo onesnaženje razširilo ter ogrozilo zdravje ljudi in okolje.

3.  Sanacijo sestavljajo posegi v tla za odstranitev, nadzor, obvladovanje ali zmanjševanje onesnaževal tako, da onesnažena območja ne predstavljajo več velike nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pri čemer se upošteva njihova trenutna in predvidena raba.

Države članice za sanacijo spodbujajo uporabo najboljših razpoložljivih tehnik.

4.  Države članice določijo ustrezen ukrep, s tem da med drugim upoštevajo stroške in koristi tega ukrepa.

5.  Če sredstva, potrebna za sanacijo, tehnično niso dosegljiva ali predstavljajo nesorazmerne stroške glede na pričakovane okoljske koristi, se območja lahko uredijo tako, da ne ogrožajo resno okolja ali zdravja ljudi, vključno z omejitvijo dostopa do njih ali dopuščanjem obnove po naravni poti. Če države članice izberejo katero od teh možnosti, potem spremljajo tveganje za zdravje ljudi in okolje.

6.  Države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme na nacionalni ravni (kot so sredstva, pomoč pri naložbah, davčne oprostitve ali olajšave, vračilo davka, programi neposredne podpore cenam) za financiranje sanacije ali za zagotovitev sanacije tistih onesnaženih območij, za katere ne velja načelo, da plača povzročitelj obremenitve, pri katerih na podlagi zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje odgovorne osebe ni mogoče ugotoviti ali bremeniti za stroške sanacije. Za spodbujanje sanacije države članice zagotovijo pravilno delovanje teh mehanizmov, da ohranijo zaupanje vlagateljev in uresničijo cilje te direktive.

Države članice določijo postopke za ravnanje v primerih, ko mora biti odgovornost za financiranje sanacije (ali njenega dela) prenešena z ene potencialno odgovorne osebe na drugo. Obstoječi mehanizmi za financiranje v državah članicah se ohranijo, če so se izkazali za učinkovite.

Člen 15

Nacionalna strategija sanacije

1.  Države članice na osnovi popisa iz člena 12(4) do ...(32) pripravijo nacionalno strategijo sanacije, ki vključuje najmanj cilje sanacije, prednostni seznam, ki se začenja z največjimi tveganji za zdravje ljudi, časovni načrt izvajanja in sredstva, ki so jih dodelili organi, odgovorni za proračunske odločitve v državah članicah, v skladu z njihovimi nacionalnimi postopki..

Če se uporabita obvladovanje ali naravna obnovitev, je treba spremljati razvoj tveganja za zdravje ljudi in okolje.

2.  Nacionalna strategija sanacije se začne uporabljati in objavi do ...(33)*. Pregleda se najmanj vsakih pet let.

Poglavje IV

Ozaveščanje, poročanje in izmenjava informacij

Člen 16

Ozaveščanje in sodelovanje javnosti

1.  Države članice sprejmejo ukrepe za ozaveščanje o pomembnosti tal za preživetje človeka in ekosistema ter pospešujejo prenos znanja in izkušenj v zvezi s trajnostno rabo tal.

2.  Členi 2(1), (2), (3) in (5) Direktive 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem(34) se uporabljajo za pripravo, spremembe in pregled programov ukrepov na prednostnih območjih iz člena 9 in za ▐ strategije sanacije iz člena 14.

Člen 17

Sodelovanje med državami članicami

Kadar se država članica zaveda, da ima lahko eno od njenih prednostnih ali onesnaženih območij znatne negativne posledice za človekovo zdravje in okolje v drugi državi članici, ali kadar to zahteva država članica, ki bi lahko bila hudo prizadeta, država članica, v kateri so prednostna območja ali onesnažena območja, o tem obvesti drugo državo članico in se z njo posvetuje o ukrepih za preprečitev ali zmanjšanje negativnih posledic.

Člen 18

Poročanje

1.  Države članice po postopku v skladu s členom 19 omogočijo Komisiji dostop do podatkov, ki vsebujejo informacije v skladu s členi 6, 8, 12 in 14, in do povzetka pobud ozaveščanja, sprejetih na podlagi člena 16.

2.  Države članice lahko v skladu z odstavkom 1 uporabljajo svoje lastne sisteme za zbiranje podatkov.

3.  Uspešni ukrepi in programi ukrepov, ocenjeni in dani na voljo v skladu s tem členom, se lahko vključijo v Prilogo I.

Člen 19

Izmenjava informacij

1.  Komisija najpozneje do ...(35) ║ pripravi platformo za izmenjavo podatkov in koordinacijo med državami članicami, regionalnimi in lokalnimi organi ter interesnimi stranmi o:

   a) najboljših praksah ohranjanja in izboljševanja funkcije tal, to je skladiščenja ogljika, v skladu s členom 3;
   b) prepoznavanju tal velike vrednosti in najboljših praksah zaščite, ohranjanja in izboljševanja njihovih značilnosti ter funkcij;
   c) kodeksih dobre prakse v skladu s členom 4(2), vključno z najboljšimi praksami preprečevanja in boja proti eroziji, zmanjšanju količine organskih snovi, zbijanju tal, zasoljevanju, zemeljskim usadom, škodljivim učinkom podnebnih sprememb, dezertifikaciji in upadu raznovrstnosti, kar vse izhaja iz procesov degradacije tal;
   d) kodeksih dobre prakse za pozidavo v skladu s členom 6(3);
   e) opredelitvi prednostnih območjih ▐ v skladu s členom 8;
   f) metodologijah za ugotavljanje nevarnosti za ▐ onesnažena območja trenutno v uporabi ali v nastajanju;
   g) znanstvenih podatkih o varstvu tal iz, med drugim, Sedmega okvirnega programa in naslednjih programov ter o izkušnjah pri preprečevanju degradacije tal in odpravljanju njihove onesnaženosti. Komisija v skladu s postopkom s pregledom iz člena 22(3), opredeli smernice za metodologije ugotavljanja nevarnosti za onesnažena območja.

2.  Komisija pri pripravi platforme upošteva obstoječe sisteme v državah članicah in njeno združljivost z nacionalnimi informacijskimi sistemi. Določbe Direktive 2007/2/ES ostanejo nespremenjene. Države članice pomagajo Komisiji glede kakovosti podatkov in metapodatkov ter uporabe preteklih podatkov.

3.  Če se na podlagi izmenjanih podatkov iz odstavka 1 ugotovi, da je treba uskladiti metode za ocenitev nevarnosti zaradi onesnaženosti tal v skladu s členom 12 ali da je treba direktivo prilagoditi glede na tehnični in znanstveni napredek, Komisija v skladu s členom 251 Pogodbe predlaga skupna merila za ocenitev nevarnosti zaradi onesnaženosti tal ali za sprejetje potrebnih prilagoditev.

Člen 20

Financiranje

Ukrepe, ki jih morajo države članice sprejeti v skladu s to direktivo, financirajo države članice. Sofinanciranje Skupnosti je možno le, kadar to dovoljujejo pogoji obstoječih programov.

Poglavje V

Končne določbe

Člen 21

Izvajanje in prilagajanje tehničnemu napredku

1.  Komisija lahko Prilogo II na podlagi regulativnega postopka s pregledom iz člena 22(3) prilagodi tehničnemu in znanstvenemu napredku.

2.  Če se na podlagi izmenjanih podatkov iz člena 19 ugotovi potreba po uskladitvi metodologij za oceno nevarnosti onesnaženosti tal, Komisija sprejme skupen kriterij za ovrednotenje tveganj zaradi onesnaženosti tal v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3).

3.  Komisija najpozneje do ...(36) sprejme ║ v skladu z regulativnim postopkom iz člena 22(2) nujne določbe za kakovost podatkov in metapodatkov, uporabo zgodovinskih podatkov, metode, dostop, obliko izmenjave podatkov in izvajanje določb iz člena 18.

Člen 22

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor (v nadaljevanju "Odbor").

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb ║člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek║ se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.  Odbor sprejme svoj poslovnik. Ta poslovnik predstavnikom interesnih skupin omogoča udeležbo pri razpravah v Odboru.

5.  Odbor se pred sprejetjem odločitev posvetuje z vpletenimi gospodarskimi interesnimi skupinami in združenji okoljevarstvenikov.

Člen 23

Poročilo Komisije

1.  Komisija objavi prvo poročilo o oceni izvajanja te direktive v obdobju dveh let po sprejetju programov ukrepov in nacionalnih strategij sanacij.

Komisija nato vsakih pet let objavi nadaljnja poročila.

Poročila predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.  Poročila iz odstavka 1 vključujejo pregled napredka pri izvajanju te direktive, ki temelji na oceni Komisije v skladu s členom 18.

Člen 24

Pregled

Komisija to direktivo pregleda najpozneje do ...(37) ║ in po potrebi predlaga potrebne spremembe.

Člen 25

Kazni

Države članice določijo kazni za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu z direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice navedene določbe posredujejo Komisiji najpozneje do datuma iz člena 26 in brez zamude sporočijo vse naknadne spremembe.

Člen 26

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do ...(38). Komisiji nemudoma predložijo besedilo teh predpisov s korelacijsko tabelo med predpisi in to direktivo.

Države članice se pri sprejetju navedenih predpisov sklicujejo na to direktivo ali sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Kjer ostanejo obstoječe nacionalne določbe nespremenjene, se samo navede, da so skladne s to direktivo.

2.  Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 28

Naslovniki

Direktiva je naslovljena na ║ države članice.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 168, 20.7.2007, str. 29.
(2) UL C 146, 30.6.2007, str. 34.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2007.
(4) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.
(5) KOM(2002)0179.
(6) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str.11).
(7)* Datum začetka veljavnosti te direktive.
(8) UL ║196, 16.8.1967, str. l. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/121/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 396, 30.12.2006, str. 850).
(9) UL L 200, 30.7.1999, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1907/2006 (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
(10)* Sedem let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(11)** Pet let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(12) UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).
(13) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).
(14)* Sedem let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(15)* Štiri leta po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(16) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1276/2007 (UL L 284, 30.10.2007, str. 11).
(17) UL L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2012/2006 (UL L 384, 29.12.2006, str. 8).
(18)* Devet let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(19)** Deset let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(20)* Dve leti po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(21)* Tri leta po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(22)* Osem let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(23) UL L 10, 14.1.1997, str. 13. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(24) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).
(25) UL L 124, 20.5.2003, str. 36
(26) UL L 102, 11.4.2006, str. 15.
(27) UL L 182, 16.7.1999, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
(28)* Devet let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(29)** Sedemnajst let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(30)*** 27 let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(31)* Devet let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(32)* Devet let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(33)** Deset let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(34) UL L 156, 25.6.2003, str. 17.
(35)* Eno leto po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(36)* Štiri leta po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(37)* Petnajst let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
(38)* Dve leti po dnevu začetka veljavnosti te direktive.


PRILOGA I

Možni elementi v kodeksih dobre prakse za zaščito ali izboljšanje tal

Kodeksi dobre prakse iz člena 4(2) za različne dejavnosti, povezane z rabo zemljišč , lahko vsebujejo naslednje elemente:

   1. opis pričakovanih vplivov na funkcije tal (upoštevati bi bilo treba samo tiste funkcije, ki so lahko močno ovirane);
   2. tehnike, metode in prakse upravljanja zemljišč, ki povzročajo kar najmanj motenj v funkcijah tal, hkrati pa omogočajo njihovo trajnostno rabo;
   3. seznam virov podatkov in pristojnih organov, ki lahko uporabniku zemljišča svetujejo, kako naj uporabi tla, da bo povzročal čim manj motenj;
   4. seznam nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti, ki se nanaša na zaščito tal in se uporablja za posebno dejavnost;
   5. smernice za metodologije za oceno tveganja.


PRILOGA II

ODDELEK 1

SKUPNI ELEMENTI ZA OPREDELITEV OBMOČIJ, KI JIH OGROŽA EROZIJA

Tipološka enota tal (STU) (tip tal)

Struktura tal (raven STU)

Gostota tal, hidravlične lastnosti (raven STU)

Vsebnost organskih snovi

Topografija, vključno z naklonom in dolžino nagiba

Površina zemljišča

Raba zemljišč (vključno z upravljanjem zemljišč, sistemi kmetovanja in gozdarstvom)

Podnebje (vključno s porazdelitvijo padavin in značilnostmi vetra)

Hidrološki in hidrogeološki pogoji

Agro-ekološko območje

Antropogeni dejavniki (na primer vodno gospodarstvo itd.)

pH

ODDELEK 2

SKUPNI ELEMENTI ZA OPREDELITEV OBMOČIJ, KI JIH OGROŽA ZMANJŠANJE KOLIČINE ORGANSKIH SNOVI

Tipološka enota tal (STU) (tip tal)

Struktura tal/vsebnost gline

Organski ogljik v tleh (skupna koncentracija in koncentracija humusa)

Organski ogljik v tleh (zaloga)

Podnebje (vključno z razporeditvijo padavin in lastnostmi vetra)

Topografija

Površina zemljišča

Raba zemljišč (vključno z upravljanjem zemljišč, sistemi kmetovanja in gozdarstvom)

ODDELEK 3

SKUPNI ELEMENTI ZA OPREDELITEV OBMOČIJ, KI JIH OGROŽA ZBIJANJE TAL

Tipološka enota tal (STU) (tip tal)

Struktura vrhnje in spodnje plasti tal (raven STU)

Gostota vrhnje in spodnje plasti tal (raven STU)

Organske snovi v tleh (raven STU)

Podnebje

Površina zemljišča

Raba zemljišč (vključno z upravljanjem zemljišč, sistemi kmetovanja in gozdarstvom)

Topografija

ODDELEK 4

SKUPNI ELEMENTI ZA OPREDELITEV OBMOČIJ, KI JIH OGROŽA ZASOLJEVANJE

Tipološka enota tal (STU) (tip tal)

Struktura tal (raven STU)

Hidrološke lastnosti tal

Namakana območja, kemijske lastnosti namakalne vode in vrsta namakalnih tehnik

Bližina cest

Podatki o podtalnici

Podnebje

ODDELEK 5

SKUPNI ELEMENTI ZA OPREDELITEV OBMOČIJ, KI JIH OGROŽA ZEMELJSKI USAD

Tipološka enota tal (STU) (tip tal)

Pogostost/obseg zemeljskih usadov

Kamninska podlaga

Topografija

Površina zemljišča

Raba zemljišč (vključno z upravljanjem zemljišč, sistemi kmetovanja in gozdarstvom)

Podnebje

Potresno tveganje

ODDELEK 6

SKUPNI ELEMENTI ZA OPREDELITEV OBMOČIJ, KI JIH OGROŽA ZAKISLJEVANJE

pH

Tipološka enota tal (STU) (tip tal)

Struktura tal

Podnebje

Namenska raba tal

Organske snovi v tleh

Kationska izmenjalna kapaciteta


PRILOGA III

Možni ukrepi v skladu s členom 9

MOŽNI UKREPI ZA BOJ PROTI EROZIJI

Sprememba orne zemlje v travnike

Sajenje živih mej, skupin dreves in pogozdovanje

Omejevanje gradnje na zelo občutljivih območjih

Ustrezni posevki/kolobarjenje posevkov ter vmesni in začasni posevki

Trosenje komposta

Zmanjšano rahljanje tal

Mulčenje

Pokrivanje tal pozimi, zaščitni pasovi in žive meje

Ustrezna raba strojne opreme

Ureditev in vzdrževanje teras

Preprečevanje požarov

Omejevanje neprimernih praks na pobočjih

Tehnike upravljanja obalnih območij

MOŽNI UKREPI ZA BOJ PROTI ZMANJŠANJU KOLIČINE ORGANSKIH SNOVI

Sprememba orne zemlje v travnike

Sajenje dreves

Trosenje komposta

Omejevanje gradnje na zelo občutljivih območjih

Ustrezni posevki/kolobarjenje posevkov ter vmesni in začasni posevki

Ponovna uporaba ostankov posevkov v tleh

Zmanjšano rahljanje tal

Mulčenje

Izogibanje izsuševanju mokrišč zaradi zaščite šotnatih tal

MOŽNI UKREPI ZA BOJ PROTI ZBIJANJU TAL

Sprememba orne zemlje v travnike

Zmanjšano rahljanje tal

Trosenje komposta

Kultiviranje in optimalna vlaga zemljišč

Omejevanje prekomerne uporabe strojne opreme

Uporaba gum z nizkim kontaktnim tlakom in nizkim tlakom polnjenja

Ustrezno izsuševanje

Ustrezna gostota živali in trajanje paše

MOŽNI UKREPI ZA BOJ PROTI ZASOLJEVANJU

Sprememba orne zemlje v travnike

Ustrezni posevki/kolobarjenje posevkov

Uporaba ustreznih namakalnih tehnik in opreme

Uporaba vode ustrezne kakovosti

Ustrezno izsuševanje namakanih zemljišč

Uporaba organskih gnojil (npr. komposta, hlevskega gnoja)

Pranje tal

MOŽNI UKREPI ZA BOJ PROTI ZEMELJSKIM USADOM

Omejitev gradenj, ki povečujejo tveganja zemeljskih usadov, še posebej na strmih pobočjih

Izogibanje krčenju gozdov in sajenju dreves za zadrževanje zemlje

Preprečevanje opuščanja zemljišč

Vzpostavitev in vzdrževanje elementov pokrajine, kot so terase, žive meje, gozdički


PRILOGA IV

Dejavnosti iz člena 12

1.  Območja na letališčih, kjer se dogaja ali se je dogajala uporaba nevarnih snovi, ravnanje z njimi ali njihovo shranjevanje.

2.  Kopenska območja v pristaniščih, kjer se dogaja ali se je dogajala uporaba nevarnih snovi, ravnanje z njimi ali njihovo shranjevanje.

3.  Območja v nekdanjih vojaških oporiščih, kjer se dogaja ali se je dogajala uporaba nevarnih snovi, ravnanje z njimi ali njihovo shranjevanje.

4.  Bencinske črpalke.

5.  Industrijske kemične čistilnice.

6.  Naprave za obdelavo odpadnih voda več kot 2000 populacijskih ekvivalentov.

7.  Cevovodi za prenos nevarnih snovi.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov