Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2005/0259(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0468/2007

Predložena besedila :

A6-0468/2007

Razprave :

PV 12/12/2007 - 20
CRE 12/12/2007 - 20

Glasovanja :

PV 13/12/2007 - 6.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0620

Sprejeta besedila
DOC 206k
Četrtek, 13. december 2007 - Strasbourg Končna izdaja
Preživninske obveznosti *
P6_TA(2007)0620A6-0468/2007

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2007 o predlogu Uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (KOM(2005)0649 – C6-0079/2006 – 2005/0259(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0649),

–   ob upoštevanju členov 61(c) in 67(2) Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0079/2006),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0468/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta
Sprememba 1
Navedba sklicevanja 1
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 61(c) in 67(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 61(c) Pogodbe,
Sprememba 2
Navedba sklicevanja 3
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,
črtano
Sprememba 3
Navedba sklicevanja 4 a (novo)
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe,
Sprememba 4
Uvodna izjava 9
(9)  Področje uporabe uredbe morati zajeti vse preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskih razmerij ali razmerij s podobnimi posledicami, in to za zagotovitev enakega obravnavanja vseh preživninskih upravičencev.
(9)  Področje uporabe te uredbe bi moralo zajeti vse preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskega razmerja, starševstva, zakonske zveze ali svaštva ali razmerij s primerljivimi posledicami po veljavnem nacionalnem pravu , in to za zagotovitev enakega obravnavanja vseh preživninskih upravičencev. Takšne obveznosti bi bilo treba razumeti v najširšem možnem pomenu, da zajemajo zlasti vse naloge za izvršbo, povezane z rednimi plačili, plačili povprečnin, lastninskimi prenosi in prilagoditvami, ki so določeni na podlagi potreb in sredstev strank ter so po svoji naravi preživninske obveznosti.
Sprememba 5
Uvodna izjava 10
(10)  Pravila o mednarodni pristojnosti se nekoliko razlikujejo od pravil, ki se trenutno uporabljajo, kakor izhajajo iz Uredbe (ES) št. 44/2001. Da bi kar najbolje zagotovili varstvo interesov preživninskih upravičencev in spodbudili ustrezno sodno varstvo v Evropski uniji, morajo biti ta pravila obrazložena in zajemati od zdaj vse domneve, v katerih obstaja zadostna povezava med položajem strank in državo članico. Ni več treba, da je običajno prebivališče tožene stranke v državi, ki ni članica Evropske unije, razlog za izključitev norm Skupnosti, in od zdaj ni več treba priporočati zavračanja na nacionalno pravo.
(10)  Pravila o mednarodni pristojnosti se nekoliko razlikujejo od pravil, ki se trenutno uporabljajo, kakor izhajajo iz Uredbe (ES) št. 44/2001. Da bi kar najbolje zagotovili varstvo interesov preživninskih upravičencev in spodbudili ustrezno sodno varstvo v Evropski uniji, morajo biti ta pravila obrazložena in zajemati od zdaj vse domneve, v katerih obstaja zadostna povezava med položajem strank in državo članico.
Sprememba 6
Uvodna izjava 11
(11)  Stranki morata imeti možnost skleniti sporazum o pristojnosti sodišča, razen kadar gre za preživninske obveznosti do mladoletnega otroka, da se zagotovi zaščita " šibkejše stranke" .
(11)  Stranki bi morale imeti možnost skleniti sporazum o pristojnosti sodišča, razen kadar gre za preživninske obveznosti do mladoletnega otroka ali odraslega, ki nima poslovne sposobnosti , da se zagotovi zaščita " šibkejše stranke" .
Sprememba 7
Uvodna izjava 14
(14)  Pravo države običajnega prebivališča preživninskega upravičenca mora ostati prevladujoče , tako kot v obstoječih mednarodnih instrumentih, vendar mora biti na drugem mestu pravo sodišča, saj na tem posebnem področju pogosto dopušča poravnavanje sporov na enostavnejši, hitrejši in cenejši način.
(14)  Pravo države običajnega prebivališča preživninskega upravičenca bi moralo imeti prednost , tako kot v obstoječih mednarodnih instrumentih, čeprav se lahko uporablja pravo sodišča, tudi če to ni pravo običajnega prebivališča upravičenca, če omogoča pravično rešitev sporov na tem področju na enostavnejši, hitrejši in cenejši način ter ni dokazov, da gre za izbiro najugodnejšega pravnega reda .
Sprememba 8
Uvodna izjava 15
(15)  Kadar nobeno prej omenjeno pravo ne omogoča upravičencu, da od zavezanca pridobi preživnino, je treba ohraniti možnost uporabe prava druge države, s katero je preživninska obveznost tesno povezana . Še zlasti, vendar ne izključno, gre lahko za pravo skupnega državljanstva strank.
(15)  Kadar pravo države, v kateri ima preživninski upravičenec običajno prebivališče, ali pravo sodišča, pred katerim poteka postopek, preživninskemu upravičencu ne omogoča , da od zavezanca pridobi preživnino, ali bi bilo nepravično ali neprimerno uporabiti to pravo , bi bilo treba ohraniti možnost uporabe prava druge države, s katero je preživninska obveznost v tesni zvezi, še zlasti, vendar ne izključno, je to lahko pravo skupnega državljanstva strank.
Sprememba 9
Uvodna izjava 16
(16)  Stranki morata imeti pod določenimi pogoji pravico , da izbereta pravo, ki se uporablja. Tako morata imeti možnost izbire prava sodišča za potrebe postopka. Poleg tega morata imeti pravico, da se o pravu, ki se uporablja, dogovorita s sporazumom pred vsakim sporom, vendar samo, kadar gre za druge preživninske obveznosti kot za tiste, ki so dolžne otrokom ali ogroženim odraslim; drugače je treba njuno izbiro omejiti na izbiro samo nekaterih pravnih pravil.
(16)  Strankama bi moralo biti pod določenimi pogoji dovoljeno , da izbereta pravo, ki se uporablja. Tako bi morali imeti možnost izbire prava sodišča za potrebe postopka. Poleg tega bi morali imeti pravico, da se o pravu, ki se uporablja, dogovorita s sporazumom pred vsakim sporom, vendar samo, kadar gre za druge preživninske obveznosti kot za tiste, ki so dolžne otrokom ali ogroženim odraslim; drugače bi bilo treba njuno izbiro omejiti na izbiro samo nekaterih pravnih pravil. Sodišče, pred katerim poteka postopek, mora biti prepričano, da je bil vsak dogovor o izbiri prava dosežen po pridobitvi neodvisnega pravnega nasveta. Vsi sporazumi o izbiri prava bi morali biti v pisni obliki.
Sprememba 10
Uvodna izjava 17
(17)  Zavezanec mora biti zaščiten pred uporabo prava, ki je določeno v domnevah, kjer se družinsko razmerje, ki utemeljuje pridobitev preživnine, ne šteje soglasno kot vredno posebne obravnave. Takšen bi lahko bil primer zlasti razmerij med sorodniki v stranski vrsti ali po svaštvu, preživninskih obveznosti potomcev do njihovih prednikov, ali ohranitve obveznosti pomoči po prenehanju zakonske zveze.
črtano
Sprememba 11
Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a)  Posebne vrste podatkov v zvezi z rasno ali narodnostno pripadnostjo, političnim prepričanjem, verskim ali filozofskim prepričanjem, pripadnostjo stranki ali sindikatu, spolno usmerjenostjo ali zdravjem se lahko obdelujejo le, če je to nujno potrebno in sorazmerno za namen posameznega primera ter v skladu s posebnimi zaščitnimi ukrepi.
Sprememba 12
Uvodna izjava 19
(19)  Po izdaji sodne odločbe v preživninskih zadevah v državi članici mora biti omogočena hitra in učinkovita izvršitev v kateri koli drugi državi članici. Preživninski upravičenci morajo zlasti koristiti odtegljaje sredstev, ki se izvedejo na plačah in bančnih računih zavezancev.
(19)  Cilj te uredbe je uvedba postopkov, s katerimi se dosežejo rezultati ter so dostopni, hitri, učinkoviti, stroškovno učinkoviti, prilagodljivi in pravični. Po izdaji sodne odločbe v preživninskih zadevah v državi članici bi morala biti omogočena hitra in učinkovita izvršitev v kateri koli drugi državi članici. Preživninski upravičenci bi morali zlasti koristiti odtegljaje sredstev, ki se izvedejo na plačah in bančnih računih zavezancev. Spodbujati bi bilo treba nova in učinkovita sredstva za izvrševanje sodnih odločb v preživninskih zadevah.
Sprememba 13
Uvodna izjava 22
(22)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije. Zlasti si prizadeva zagotoviti popolno spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, varstvo osebnih podatkov, spoštovanje otrokovih pravic in jamstva za učinkovito pravno sredstvo pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, v skladu s členi 7, 8, 24 in 47 Listine.
(22)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije. Zlasti si prizadeva zagotoviti popolno spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, varstvo osebnih podatkov, spoštovanje otrokovih pravic in jamstva za učinkovito pravno sredstvo pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, v skladu s členi 7, 8, 24 in 47 Listine. Pri uporabi te uredbe bi bilo treba upoštevati člena 3 in 27 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989, ki določata,
– da morajo biti otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki,
– da ima vsak otrok pravico do življenjske ravni, ki ustreza njegovemu telesnemu, umskemu, duhovnemu, nravstvenemu in družbenemu razvoju,
– da so starši (eden ali oba) ali drugi, ki so odgovorni za otroka, najbolj odgovorni, da v skladu s svojimi sposobnostmi in gmotnimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj, in
– da morajo države sprejeti vse ustrezne ukrepe, vključno s sklepanjem mednarodnih sporazumov, da bi od staršev ali oseb, ki so odgovorne za otroka, izterjale preživnino za otroka, zlasti če take osebe prebivajo v drugi državi kot otrok.
Sprememba 14
Uvodna izjava 23
(23)  V skladu s členom 2 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil1, je treba ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, sprejeti v skladu s svetovalnim postopkom, določenim v členu 3 tega sklepa .
(23)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil1.
_______________________
1UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
_______________________
1UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
Sprememba 15
Uvodna izjava 24
(24)  Ta uredba mora nadomestiti instrumente Skupnosti, sprejete predhodno na istem področju. Med drugim mora prevladati nad drugimi mednarodnimi instrumenti, ki se uporabljajo na tem področju med državami članicami, za poenotenje in poenostavitev veljavnih pravnih norm.
(24)  Ta uredba bi morala nadomestiti instrumente Skupnosti, sprejete predhodno na istem področju. Med drugim mora prevladati nad drugimi mednarodnimi instrumenti, ki se uporabljajo na tem področju med državami članicami, za poenotenje in poenostavitev veljavnih pravnih norm. Upoštevati bi morala Haaško konvencijo o mednarodni izterjavi preživnin za otroke in drugih oblik družinskih preživnin.
Sprememba 16
Člen 1, odstavek 1
1.  Ta uredba se uporablja za preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskih razmerij ali razmerij, ki imajo na podlagi prava, ki se zanje uporablja, podobne posledice.
1.  Ta uredba se uporablja za preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskega razmerja, starševstva, zakonske zveze ali svaštva ali iz razmerij, ki imajo na podlagi prava, ki se zanje uporablja, podobne posledice.
Sprememba 17
Člen 2, točka (-1) (novo)
(-1) "preživninska obveznost" pomeni dolžnost, ki jo določa zakon –vključno s primeri, ko sta njen obseg in način izpolnjevanja opredeljena s sodno odločbo ali pogodbo – da se v kateri koli obliki poskrbi za vzdrževanje ali vsaj za preživljanje osebe, ki je trenutno ali je bila v preteklosti v družinskem razmerju z zavezancem. Takšne obveznosti se razlagajo v najširšem možnem pomenu, kot da zajemajo še posebej vse naloge, odločbe ali odredbe pristojnega sodišča, ki se nanašajo na redna plačila, plačila povprečnin, lastninske prenose in prilagoditve, določene na podlagi potreb in sredstev strank ter so po svoji naravi preživninske obveznosti;
Sprememba 18
Člen 2, točka 2
(2) "sodnik" pomeni sodnika ali uradno osebo, ki ima enaka pooblastila kot sodnik v preživninskih zadevah;
črtano
Sprememba 19
Člen 2, točka (9)
(9) " zavezanec" pomeni vsako fizično osebo, ki dolguje preživnino ali od katere se zahteva preživnina.
(9) " zavezanec" pomeni vsako fizično osebo, ki dolguje preživnino ali od katere se zahteva preživnina, ali javni organ, ki je prevzel obveznost zavezanca, da preživlja upravičenca ;
Sprememba 20
Člen 2, točka (9 a) (novo)
(9a) "postopek v zvezi z osebnim statusom" pomeni vsak postopek, povezan z razvezo zakonske zveze, prenehanjem življenjske skupnosti, razveljavitvijo zakonske zveze ali določanjem očetovstva.
Sprememba 21
Člen 2 a (novo)
Člen 2a
Uporaba za javne organe
1.  Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 se ta uredba uporablja tudi za javni organ, ki zahteva povračilo nadomestila za preživnino, ki ga je zagotovil namesto zavezanca, pod pogojem, da pravo, ki velja zanj, predvideva takšno povračilo.
2.  Člen 3(b), (c) in (d) ter člen 6 se ne uporabljata za postopke, ki jih sproži javni organ.
3.  Javni organ, ki zahteva izvršitev sodne odločbe, predloži skupaj s prošnjo iz Poglavja VIII vse listine, ki so potrebne kot dokaz, da izpolnjuje pogoje iz odstavka 1 in da so bila preživninskemu upravičencu zagotovljena nadomestila.
Sprememba 22
Člen 3, točka (c)
c) sodišče, pristojno za vse postopke v zvezi z osebnim stanjem oseb, kadar je zahtevek o preživninski obveznosti povezan s temi postopki, razen če temelji ta pristojnost izključno na državljanstvu ene od strank, ali
( c) sodišče, pristojno za vse postopke v zvezi z osebnim stanjem oseb, kadar je zahtevek o preživninski obveznosti povezan s temi postopki, ali
Sprememba 23
Člen 3, točka (d)
d) sodišče, pristojno za vse postopke v zvezi s starševsko odgovornostjo v smislu Uredbe (ES) št. 2201/2003, kadar je zahtevek o preživninski obveznosti povezan s temi postopki.
( d) sodišče, pristojno za vse postopke v zvezi s starševsko odgovornostjo v smislu Uredbe (ES) št. 2201/2003, kadar je zahtevek o preživninski obveznosti povezan s temi postopki ter postopki glede starševske odgovornosti že potekajo pred tem sodiščem ali se temu sodišču predložijo v obravnavo istočasno kot zahtevek za preživninsko obveznost .
Sprememba 24
Člen 3, točka (d a) (novo)
(da) sodišče kraja, kjer je bilo uradno sklenjeno družinsko razmerje ali razmerje, ki ima primerljive posledice.
Sprememba 25
Člen 4, odstavek 2
2.  Sporazum o pristojnosti mora biti sklenjen v pisni obliki. Vsaka komunikacija po elektronskih medijih, ki zagotavlja trajen zapis sporazuma, je enakovredna pisni obliki.
2.  Sporazum o pristojnosti mora biti sklenjen v pisni obliki.
Sprememba 26
Člen 4, odstavek 2 a (novo)
2a.  Sodišče, pred katerim poteka postopek, mora biti prepričano, da je bil vsak dogovor o pristojnosti dosežen prostovoljno po pridobitvi neodvisnega pravnega nasveta ter da upošteva položaj, v katerem so stranke med postopkom.
Sprememba 27
Člen 4, odstavek 4
4.  Ta člen se ne uporablja v sporu o preživninski obveznosti do otroka, mlajšega od osemnajst let.
4.  Ta člen se ne uporablja, če je upravičenec mlajši od osemnajst let ali odrasla oseba, ki nima poslovne sposobnosti .
Sprememba 28
Člen 6, točka (b)
b) kadar gre za preživninske obveznosti med zakoncema ali bivšima zakoncema, sodišča države članice, v kateri imata zakonca zadnje skupno običajno prebivališče, če je bilo to običajno prebivališče še vedno veljavno manj kot eno leto pred začetkom postopka.
(Ne zadeva slovenske jezikovne različice.)
Sprememba 29
Člen 7, odstavek 1
1.  Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki o isti preživninski obveznosti, vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo svoje postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek.
1.  V postopkih, ki vključujejo litispendenco in sorodne postopke, ter v primeru začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, se uporabljajo členi 27, 28, 30 in 31 Uredbe (ES) št. 44/2001.
Sprememba 30
Člen 7, odstavek 2
2.  Ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča.
črtano
Sprememba 31
Člen 8
Člen 8
Sorodne pravde
1.  Če tečejo sorodne pravde pred sodišči različnih držav članic, lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, prekinejo postopek.
2.  Če tečejo te pravde na prvi stopnji, se lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, na zahtevo ene od strank izrečejo za nepristojna, če je sodišče, ki je prvo začelo postopek, pristojno za odločanje v zadevnih postopkih in če zakon dovoljuje združitev pravd.
3.  Za namene tega člena se šteje, da so pravde sorodne, če so tako tesno povezane med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov.
črtano
Sprememba 32
Člen 9
Člen 9
Začetek postopka
Za namene tega poglavja se šteje, da je sodišče začelo postopek:
(a) v trenutku, ko je listina o začetku postopka ali enakovredna listina vložena na sodišču, pod pogojem, da tožnik kasneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vročitvijo listine toženi stranki, ali
(b) če je treba vročiti listino še pred vložitvijo na sodišče, v trenutku, ko jo prejme organ, ki je odgovoren za vročitev, pod pogojem, da tožnik kasneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vložitvijo listine na sodišče.
črtano
Sprememba 33
Člen 10
Člen 10
Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja
Pri pravosodnih organih države članice se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja, ki jih predvideva pravo te države članice, tudi v primeru, ko so po tej uredbi za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča druge države članice.
črtano
Sprememba 34
Člen 10, odstavek 1 a (novo)
Če je bil preživninski postopek začet z zahtevkom za začasni ukrep, se člena 7 in 8 ne uporabljata tako, da se pravo, ki se uporablja pri zahtevku za začasni ukrep, avtomatično uporablja za vse naslednje preživninske zahtevke ali spremembe preživnine, začete v povezavi z materialnim postopkom razveze, razveljavitvijo zakonske zveze/partnerstva ali pravne ločitve.
Sprememba 35
Člen 11
Člen 11
Preizkus pristojnosti
Če je sodišču predložena zadeva, za katero po tej uredbi ni pristojno, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno.
črtano
Sprememba 36
Člen 13
1.  Preživninske obveznosti ureja pravo države, v kateri ima upravičenec svoje običajno prebivališče.
1.  Preživninske obveznosti ureja pravo države, v kateri ima upravičenec svoje običajno prebivališče.
2.  Pravo sodišča se uporabi:
2.  Pravo sodišča se uporabi:
a) kadar na podlagi prava, določenega v skladu z odstavkom 1, upravičenec ne more pridobiti preživnine od zavezanca , ali
( a) kadar je to pravo države običajnega prebivališča preživninskega upravičenca , ali
b) kadar upravičenec to zahteva in gre za pravo države, v kateri ima zavezanec svoje običajno prebivališče.
(b) kadar upravičenec ne more pridobiti preživnine od zavezanca na podlagi prava države običajnega prebivališča preživninskega upravičenca, ali
(c) če upravičenec ne zahteva drugače in je sodišče prepričano, da je pridobil neodvisen pravni nasvet glede tega vprašanja, kadar je to pravo države običajnega prebivališča zavezanca.
3.   Kadar nobeno pravo, določeno v skladu s prejšnjima odstavkoma, ne omogoča upravičencu, da od zavezanca pridobi preživnino, in kadar iz sklopa okoliščin izhaja, da je preživninska obveznost tesno povezana z drugo državo, zlasti državo skupnega državljanstva upravičenca in zavezanca; v tem primeru se uporabi pravo države, s katero je preživninska obveznost tesno povezana .
3.  Ne glede na odstavek 1 se lahko pravo sodišča uporabi tudi, kadar to ni pravo države običajnega prebivališča preživninskega upravičenca, če omogoča pravično reševanje sporov o preživninski obveznosti na enostavnejši, hitrejši in cenejši način ter ni dokazov, da gre za izbiranje najugodnejšega pravnega reda.
4.  Sicer, kadar pravo države običajnega prebivališča upravičenca ali pravo sodišča ne omogoča upravičencu, da od zavezanca pridobi preživnino, ali kjer bi bilo nepravično ali neprimerno uporabiti to pravo, preživninske obveznosti ureja pravo druge države, s katero je preživninska obveznost tesno povezana, zlasti, vendar ne izključno, pravo države skupnega državljanstva upravičenca in zavezanca.
Sprememba 37
Člen 14, točka (a)
(a) za potrebe postopka določita pravo sodišča, izrecno ali na drugačen nedvoumen način v trenutku začetka postopka;
(a) v trenutku začetka postopka zagotovita dogovor v pisni obliki, ki na nedvoumen način določa pravo sodišča ;
Sprememba 39
Člen 14, točka (b) (ii a) (novo)
(iia) pravo kraja, kjer je bilo uradno sklenjeno družinsko razmerje ali razmerje, ki ima primerljive posledice;
Sprememba 38
Člen 14, odstavek 1 a (novo)
Za odstavek 1 velja določba, da se sodišče, pred katerim poteka postopek, prepriča, da je bil vsak dogovor o izbiri sodišča ali izbiri prava dosežen prostovoljno.
Sprememba 40
Člen 15
Člen 15
Neuporaba prava, določenega na zahtevo zavezanca
1.  Kadar gre za preživninske obveznosti razen tistih do otrok in ogroženih odraslih ter med zakoncema ali bivšima zakoncema, lahko zavezanec nasprotuje zahtevi upravičenca s tem, da pravo njunega skupnega državljanstva ali, če nimata skupnega državljanstva, pravo države, v kateri ima običajno prebivališče, zanj ne določa preživninske obveznosti.
črtano
2.  Kadar gre za preživninske obveznosti med zakoncema ali bivšima zakoncema, lahko zavezanec nasprotuje zahtevi upravičenca s tem, da pravo države, s katero je zakonska zveza najtesneje povezana, zanj ne določa preživninske obveznosti.
Sprememba 41
Člen 17
1.  Pravo, ki se uporablja za preživninsko obveznost, določa zlasti:
1.  Pravo, ki se uporablja za preživninsko obveznost, določa zlasti:
(a) obstoj in obseg pravic upravičenca ter proti komu jih lahko izvršuje;
(a) obstoj, trajanje in znesek preživnine ter proti komu jo lahko upravičenec izvršuje;
(b) v kolikšni meri lahko upravičenec zahteva preživnino za nazaj;
(b) za kakšno obdobje in v kakšnem znesku lahko upravičenec zahteva preživnino za nazaj;
(c) način odmere in uskladitev preživninske obveznosti;
(c) način odmere in uskladitev preživninske obveznosti;
(d) zastaranje in roke za uvedbo postopka;
(d) zastaranje in roke za uvedbo postopka;
(e) pravico javne institucije, ki je upravičencu izplačala preživnino, da pridobi povračilo nadomestila, in omejitve obveznosti zavezanca.
(e) pravico javne institucije, ki je upravičencu izplačala preživnino, da pridobi povračilo nadomestila, in omejitve obveznosti zavezanca.
2.  Ne glede na vsebino prava, ki se uporablja, mora pri določitvi zneska nadomestila preživnine upoštevati potrebe upravičenca in sredstva zavezanca.
2.  Sodišče, pred katerim poteka postopek, določi znesek preživnine ne glede na odstavek 1 na podlagi trenutnih dejanskih potreb upravičenca in trenutnih dejanskih sredstev zavezanca, pri čemer upošteva njegove razumne potrebe in kakršne koli druge preživninske obveznosti, ki jih lahko ima.
Sprememba 42
Člen 20
Uporaba določbe prava, določenega s to uredbo, se lahko zavrne samo, če je ta uporaba očitno nezdružljiva z javnim redom sodišča. Vendar se uporaba določbe prava države članice, določenega s to uredbo, ne more zavrniti na tem temelju.
Uporaba določbe prava, določenega s to uredbo, se lahko zavrne samo, če je ta uporaba očitno nezdružljiva z javnim redom sodišča.
Sprememba 43
Člen 21
Kadar je država sestavljena iz več ozemeljskih enot z različnimi pravili za preživninske zadeve , vsaka ozemeljska enota šteje kot država za namen določitve prava, ki se uporablja, v skladu s to uredbo.
Država, v kateri imajo različne ozemeljske enote svoja pravna pravila za preživninske obveznosti , ni dolžna uporabljati te uredbe za kolizije le med pravnimi redi takšnih enot.
Sprememba 44
Člen 22
1.  V postopku pred sodiščem države članice se listina o začetku postopka ali enakovredna listina vroči toženi stranki na enega od naslednjih načinov:
Vročanje dokumentov urejajo določbe Uredbe (ES) št. XXX/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah.
a) z osebno vročitvijo, ki jo potrjuje potrdilo o prejemu z datumom prejema, ki ga podpiše naslovnik;
b) z osebno vročitvijo, ki jo potrjuje dokument, podpisan s strani pristojne osebe, ki je opravila vročitev, z navedbo, da je naslovnik prejel listino ali je brez pravne utemeljitve zavrnil njen sprejem, ter datumom vročitve;
c) s poštno vročitvijo, ki jo potrjuje potrdilo o prejemu z datumom prejema, ki ga naslovnik podpiše in vrne;
d) z vročitvijo preko elektronskega sredstva prenosa, kot je telefaks ali elektronska pošta, ki jo potrjuje potrdilo o prejemu z datumom prejema, ki ga naslovnik podpiše in vrne.
2.  Tožena stranka lahko pripravi svojo obrambo v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni od prejema listine, ki je bila vročena v skladu z odstavkom 1.
3.  Države članice v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe sporočijo Komisiji načine vročanja, ki se uporabljajo. Države članice sporočijo Komisiji vsako spremembo v zvezi s temi podatki.
Komisija poskrbi, da so ti podatki javno dostopni.
Sprememba 45
Člen 29
Če je bila vlagatelju zahteve v državi članici izvora odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev stroškov postopka, je ta v postopku izvršitve upravičen do kar najširšega obsega brezplačne pravne pomoči ali oprostitve stroškov postopka, ki ju dopušča pravo države članice izvršitve.
Če je bila vlagatelju zahteve v državi članici izvora odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev stroškov postopka, je ta v postopku izvršitve upravičen do pravne pomoči v skladu z določbami Direktive Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih 1 ali do oprostitve stroškov postopka, ki ju dopušča pravo države članice izvršitve.
_______________________________
1 UL L 26, 31.1.2003, str. 41.
Spremembi 61 in 46
Člen 33
Celotna ali delna zavrnitev ali prekinitev izvršitve sodne odločbe sodišča izvora se lahko na zahtevo zavezanca odredi samo v naslednjih primerih:
(a) zavezanec navaja nove okoliščine ali okoliščine, ki so bile sodišču izvora nepoznane ob izdaji sodne odločbe;
Celotna ali delna zavrnitev ali prekinitev izvršitve sodne odločbe sodišča izvora se lahko na zahtevo zavezanca odredi samo v naslednjih primerih:
(a) kadar zavezanec navaja nove pomembne okoliščine ali okoliščine, ki so bile sodišču izvora nepoznane ob izdaji sodne odločbe;
(b) zavezanec je vložil revizijo sodne odločbe pri sodišču izvora v skladu s členom 24 in nova sodna odločba še ni bila sprejeta;
(b) kadar je zavezanec vložil revizijo sodne odločbe pri sodišču izvora v skladu s členom 24 in nova sodna odločba še ni bila sprejeta;
(c) zavezanec je že poravnal svoj dolg;
(d) pravica do pridobitve izvršitve sodne odločbe od sodišča izvora je v celoti ali delno zastarala;
(e) sodna odločba sodišča izvora je neskladna s sodno odločbo, izdano v državi članici izvršitve, ali sodno odločbo, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članici izvršitve.
(c) zavezanec je že poravnal svoj dolg;
(d) pravica do pridobitve izvršitve sodne odločbe od sodišča izvora je v celoti ali delno zastarala;
(e) sodna odločba sodišča izvora je neskladna s sodno odločbo, izdano v državi članici izvršitve, ali sodno odločbo, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članici izvršitve.
Sprememba 47
Člen 34, odstavek 2
2.  Nalog za samodejni mesečni odtegljaj se lahko izda samo, če je bila sodna odločba vročena zavezancu na enega od načinov iz člena 22 .
2.  Nalog za samodejni mesečni odtegljaj se lahko izda samo, če je bila sodna odločba vročena zavezancu v skladu z določili Uredbe (ES) št. XXX/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah .
Sprememba 48
Člen 35, odstavek 1
1.  Upravičenec lahko od sodišča, ki odloča o glavni stvari, zahteva izdajo naloga za začasno zamrznitev bančnega računa, ki je naslovljen na bančno ustanovo, v kateri ima zavezanec bančni račun, v drugi državi članici. Zahtevek in nalog za začasno zamrznitev bančnega računa sta v skladu s standardnimi obrazci iz Priloge IV k tej uredbi.
1.  Upravičenec lahko od sodišča, ki odloča o glavni stvari, zahteva izdajo naloga za začasno zamrznitev bančnega računa v višini zneska, potrebnega za izpolnitev preživninske obveznosti; ta nalog se naslovi na bančno ustanovo, v kateri ima zavezanec bančni račun, v drugi državi članici. Zahtevek in nalog za začasno zamrznitev bančnega računa sta v skladu s standardnimi obrazci iz Priloge IV k tej uredbi.
Sprememba 49
Člen 35 a (novo)
Člen 35a
Drugi nalogi za izvršbo
Sodišče, pred katerim poteka postopek, lahko odredi vse druge izvršilne ukrepe, ki jih določa njegovo nacionalno pravo in jih šteje za primerne.
Sprememba 50
Člen 38, odstavek 1
1.  Za priznanje in izvršitev javnih listin in dogovorov med strankama, ki so izvršljivi, se uporabljajo določbe poglavja VI. Pristojni organ države članice, v kateri je izvršljiva javna listina ali dogovor med strankama, izda na zahtevo vsake zainteresirane stranke izvleček listine na standardnem obrazcu iz Priloge II k tej uredbi.
1.  Za priznanje in izvršitev javnih listin in dogovorov med strankama, ki so izvršljivi, se uporabljajo določbe poglavja VI. Pristojni organ države članice, v kateri je izvršljiva javna listina ali dogovor med strankama, strankam samodejno izda izvleček listine na standardnem obrazcu iz Priloge II k tej uredbi.
Spremembe 51, 52, 53, 54, 55 in 56
Člen 44
1.  Osrednji organi podelijo dostop do podatkov, ki omogoča olajšanje izterjave zahtevkov za preživnino pod pogoji, določenimi v tem poglavju. Ti podatki se zagotovijo za doseganje naslednjih ciljev:
1.  Osrednji organi podelijo dostop do podatkov, ki v posebnem primeru omogoča olajšanje izterjave zahtevkov za preživnino pod pogoji, določenimi v tem poglavju. Ti podatki se zagotovijo za doseganje naslednjih ciljev:
a) ugotovitev, kje se nahaja zavezanec ;
( a) ugotovitev naslova zavezanca ;
b) ocena premoženja zavezanca, zlasti zneska in narave njegovih prihodkov;
( b) ocena premoženja zavezanca, zlasti zneska in narave njegovih prihodkov;
c) ugotovitev delodajalca zavezanca;
( c) ugotovitev delodajalca zavezanca;
d) ugotovitev bančnega računa zavezanca.
( d) ugotovitev bančnega računa zavezanca.
1a.  V skladu z načelom sorazmernosti bi bilo treba za vsak primer posebej določiti, katere osebne podatke je treba obdelati na podlagi razpoložljivih informacij, in to omogočiti le, če je potrebno za olajšanje izterjave zahtevkov za preživnino.
1b.  Biometrični podatki, kot so prstni odtisi ali podatki DNK, se ne obdelujejo.
1c.  Posebne vrste podatkov v zvezi z rasno ali narodnostno pripadnostjo, političnim prepričanjem, verskim ali filozofskim prepričanjem, pripadnostjo politični stranki ali sindikatu, spolno usmerjenostjo ali zdravjem se lahko obdelujejo le, če je to nujno potrebno in sorazmerno za namen posameznega primera ter v skladu s posebnimi nadzornimi ukrepi.
2.  Podatki iz odstavka 1 zajemajo najmanj tiste, s katerimi razpolagajo uprave in organi, ki so v državah članicah pristojni za naslednja področja:
2.  Podatki iz odstavka 1 zajemajo najmanj tiste, s katerimi razpolagajo uprave in organi, ki so v državah članicah pristojni za naslednja področja:
a) davki in dajatve,
( a) davki in dajatve,
b) socialna varnost, vključno s pobiranjem socialnih prispevkov delodajalcev zaposlenih oseb,
( b) socialna varnost, vključno s pobiranjem socialnih prispevkov delodajalcev zaposlenih oseb,
c) registri prebivalstva,
( c) registri prebivalstva,
d) registri premoženja,
( d) registri premoženja,
e) registracija motornih vozil,
( e) registracija motornih vozil,
f) centralne banke.
( f) centralne banke.
2a.  Zahteve za informacije, ki niso navedene na seznamu iz odstavka 2, morajo biti sorazmerne in potrebne za dosego ciljev iz odstavka 1.
3.  Dostop do podatkov iz tega člena v nobenem primeru ne more povzročiti vzpostavitve novih zbirk podatkov v državi članici.
3.  Dostop do podatkov iz tega člena v nobenem primeru ne more povzročiti vzpostavitve novih zbirk podatkov v državi članici.
Sprememba 57
Člen 48, odstavek 3
3.  Sodišče lahko hrani podatek, sporočen v skladu s to uredbo, tako dolgo, dokler ga potrebuje za olajšanje izterjave zahtevka za preživnino. Rok hrambe ne sme preseči enega leta.
3.  Sodišče lahko hrani podatek, sporočen v skladu s to uredbo, tako dolgo, dokler ga potrebuje za olajšanje izterjave zahtevka za preživnino.
Sprememba 58
Člen 48, odstavek 3 a (novo)
3a.  Ta uredba upošteva Direktivo 95/46/ES ter zahteva od držav članic, da ščitijo pravice in svoboščine fizičnih oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov ter zlasti njihovo pravico do zasebnosti, da se zagotovi prost pretok osebnih podatkov v Skupnosti.
Sprememba 59
Člen 50
Vse spremembe prilog te uredbe se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 51(2).
Vse spremembe prilog te uredbe se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 51(2).
Sprememba 60
Člen 51
1.  Komisiji pomaga odbor, sestavljen iz predstavnikov držav članic, ki mu predseduje predstavnik Komisije .
1.  Komisiji pomaga odbor iz člena 75 Uredbe (ES) št. 44/2001 .
2.  V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporablja svetovalni postopek, določen v členu  3 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 7(3) Sklepa.
2.  V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Zadnja posodobitev: 12. september 2008Pravno obvestilo