Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. februarja 2008 o 23. letnem poročilu Komisije o nadzoru uporabe prava Skupnosti (2005) (2006/2271(INI))
Evropski parlament
,
– ob upoštevanju 23. letnega poročila Komisije o nadzoru uporabe prava Skupnosti (KOM(2006)0416),
– ob upoštevanju delovnih dokumentov osebja Komisije (SEK(2006)0999 in SEK(2006)1005),
– ob upoštevanju sporočila Komisije "Evropa rezultatov – uporaba prava skupnosti" (KOM(2007)0502),
– ob upoštevanju členov 45 in 112(2) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za peticije (A6-0462/2007),
A. ker učinkovitost politik EU v veliki meri določa njihovo izvajanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; ker je treba strogo nadzirati, kako države članice spoštujejo pravo Skupnosti s strani držav članic, in to spremljati, da bi zagotovili zaželen pozitiven učinek prava na vsakodnevno življenje državljanov,
B. ker število pritožb zaradi kršitev prava Skupnosti kaže, da državljani Unije igrajo pomembno vlogo pri njegovem izvajanju in da je sposobnost institucij EU, da ustrezno odgovorijo na skrbi državljanov, pomembna za verodostojnost Evropske unije,
C. ker lahko Komisija prilagodi načine za učinkovito izvajanje svojih nalog in uvede spremembe za boljšo uporabo prava Skupnosti,
Letno poročilo za leto 2005 in nadaljevanje resolucije Parlamenta
1. ugotavlja, da je število postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je sprožila Komisija, v zadnjih letih nenehno naraščalo in leta 2003 je bilo ugotovljenih 2709 kršitev (za EU 15); nadalje ugotavlja, da je število ugotovljenih kršitev v letu 2004 občutno padlo (za 563) in se v letu 2005 ponovno povečalo, vendar ni preseglo ravni iz leta 2003: 2653 registriranih kršitev (za EU 25);
2. v zvezi s tem ugotavlja, da priključitev desetih novih držav članic očitno ni vplivala na število registriranih kršitev, ter poziva Komisijo, naj da Parlamentu jasna pojasnila in zagotovila, da to ni posledica pomanjkanja registracij pritožb ali/in pomanjkanja notranjih virov, ki se v Komisiji ukvarjajo s kršitvami, in/ali politične odločitve, da bo do teh držav članic bolj prizanesljiva;
3. pozdravlja pripravljenost večine ustreznih generalnih direktoratov, da priskrbijo informacije o dodeljenih sredstvih za kršitve na svojem področju kot tudi o stanju postopkov za ugotavljanje kršitev; ugotavlja, da ima vsak generalni direktorat svoj način uporabe prava Skupnosti in dodeljevanja sredstev ter da ni natančnega pregleda in splošne javne ocene različnih delovnih pristopov;
4. se zavezuje, da bo Komisijo podprl s povečanjem proračunskih sredstev za povečanje sredstev, kot zahteva večina relevantnih generalnih direktoratov;
5. pozdravlja dejstvo, da so nekateri generalni direktorati razvili posebne mehanizme kot dodatek k postopkom za ugotavljanje kršitev, s katerimi naj bi dosegli učinkovit nadzor in utrditev uporabe prava Skupnosti; ugotavlja, da so bili v regulativnem okviru za elektronske komunikacije iz leta 2002 vzpostavljeni postopki obveščanja za osnutke nacionalnih zakonodajnih ukrepov, ki omogočajo sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi držav članic in Komisijo v kratkem časovnem okviru; poziva Komisijo, naj razmisli o sistematičnem izvajanju tega preventivnega mehanizma tudi v drugih sektorjih;
6. meni, da je treba spodbujati izmenjavo najboljše prakse med državami, na primer v obliki paketnih sej in prenosnih delavnic, ki jih organizira Komisija, da bi omogočila uporabo prava Skupnosti; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko Parlament sodeloval v tovrstnih postopkih;
7. pozdravlja prizadevanja nekaterih generalnih direktoratov Komisije, zlasti generalnega direktorata za okolje, za boljše preverjanje skladnosti ustreznih direktiv, ni pa zadovoljen z odgovorom Komisije glede zaupnosti teh študij skladnosti; ponovno poziva Komisijo, naj na svoji spletni strani objavi študije o oceni skladnosti nacionalnih izvedbenih ukrepov s pravom Skupnosti, ki so jih zahtevali posamezni generalni direktorati;
8. pozdravlja prvo vključitev podrobnosti o posebni in natančni obravnavi kršitev, povezanih s peticijami, v letno poročilo in z njim povezane priloge;
9. spodbuja pošiljanje misij za ugotavljanje dejstev v različne države članice, da bi preučile vprašanja vlagateljev peticij; meni, da je to praktičen način neposrednega reševanja problemov z državami članicami, ki je v interesu državljanov; meni, da so takšne misije toliko bolj potrebne, glede na to, da Komisija nima nadzornih pooblastil za preverjanje izvajanja prava Skupnosti v praksi, na primer, na področju okolja;
10. pozdravlja zavezo Komisije, da bo v prihodnje zakonodajne predloge praviloma vključevala povzetke za državljane oziroma prebivalce, ter zahteva konkretne primere takšnih povzetkov in pa pojasnilo, da ti povzetki tvorijo sestavni del zadevnih pravnih aktov, kot se zahteva v odstavku 19 resolucije Evropskega parlamenta z dne 16. maja 2006 o 21. in 22. letnem poročilu Komisije o nadzoru uporabe zakonodaje Skupnosti (2003 in 2004)(1)
;
11. meni, da bi morala biti Komisija bolj dejavna pri spremljanju dogodkov na nacionalni ravni, ki lahko razkrijejo kršenje prava Skupnosti; zato poziva Komisijo, naj za preprečevanje in popravo kršitev bolj uporablja svoja predstavništva;
12. poziva države članice, naj presežejo povsem formalen prenos zakonodaje Skupnosti in se, kolikor je mogoče, izognejo razdrobljenemu prenosu direktiv, da zakonodaja postane preprostejša in preglednejša;
13. pozdravlja dejstvo, da Komisija v zgoraj navedenem sporočilu z naslovom "Evropa rezultatov – uporaba prava skupnosti" obravnava nekatera poglavitna politična vprašanja, ki jih je v zgoraj navedeni resoluciji z dne 16. maja 2006 postavil Parlament; ugotavlja pa, da še ni odgovora na nekatera pomembna vprašanja in ostajajo odprta, zlasti kar zadeva sredstva, namenjena obravnavanju kršitev, dolžino postopkov za ugotavljanje kršitev in zelo omejeno rabo člena 228 Pogodbe ES ter oceno o uporabi merila prednostni; poziva Komisijo, naj zagotovi odgovore na ta pomembna vprašanja do maja 2008;
Sporočilo Komisije iz leta 2007 "Evropa rezultatov – uporaba prava skupnosti"
14. pozdravlja dejstvo, da Komisija v zgoraj navedenem sporočilu iz leta 2007 pripisuje pomen vprašanju uporabe prava Skupnosti in ga ustrezno upošteva;
15. ugotavlja, da je pregled peticij pokazal, kar se zdi strukturna šibkost pri tem, da države članice izvajajo različne norme prava Skupnosti; meni, da ja treba za zagotavljanje skladnosti in doslednosti prava Skupnosti redno posredovati Sodišču Evropskih skupnosti kršitve prava Skupnosti, vsaj v zadevah, ki so nacionalnega pomena in določajo precedense za nacionalne sodne prakse in izvajanje v prihodnosti; meni, da skladnost pri Komisiji v tem pogledu lahko močno zmanjša posledično potrebo državljanov po pritožbah Komisiji in peticijah Parlamentu na podobno temo;
16. ugotavlja, da glavna ovira za učinkovitost postopka za ugotavljanje kršitev (člena 226 in 228 Pogodbe ES) ostaja dolžina postopka in omejena raba člena 228; vztraja, da se ciljnega roka, ki ga Komisija predlaga v zvezi z nesporočanjem ukrepov za prenos (ne več kot 12 mesecev po tem, ko je bil poslan uradni dopis o razrešitvi primera ali je o zadevi začelo razsojati Sodišče) in v zvezi s postopki za zagotavljanje skladnosti s predhodno sodbo Sodišča (od 12 do 24 mesecev), ne sme preseči v nobenem primeru ter zato poziva Komisijo, naj v tem roku izvaja redno spremljanje napredka postopka za ugotavljanje kršitev in naj o tem obvešča državljane;
17. poziva Komisijo, naj bo bolj odločna pri uporabi člena 228 Pogodbe, da zagotovi ustrezno upoštevanje sodb Sodišča;
18. pozdravlja namero Komisije za prilagoditev sedanjih delovnih metod s ciljem dati prednost obravnavanju in upravljanju obstoječih postopkov in to pospešiti, pa tudi obvezati in uradno vključiti države članice; ugotavlja, da se po predlagani novi delovni metodi poizvedbe in pritožbe, ki jih prejme Komisija, posredujejo neposredno zadevni državi članici "kadar vprašanje zahteva pojasnitev dejanskega ali pravnega položaja v državi članici, (...) država članica [bi] zadevnim državljanom ali podjetjem v kratkem roku zagotovi[la] neposredna potrebna pojasnila, informacije in rešitve ter obvesti[la] Komisijo"(2)
;
19. opaža, da je Komisija pogosto edini preostali organ, na katerega se državljani lahko obrnejo, da bi se pritožili zaradi neuporabe prava Skupnosti; je zato zaskrbljen, da bi z vračanjem zadevni državi članici (ki je pravzaprav odgovorna za nepravilno uporabo prava Skupnosti) nova delovna metoda predstavljala tveganje, da se zmanjša Komisijina institucionalna odgovornost zagotavljanja uporabe prava Skupnosti, in sicer kot varuh pogodb v skladu s členom 211 Pogodbe ES;
20. ugotavlja, da Komisija izjavlja, da nova delovna metoda ne nadomešča postopka za ugotavljanje kršitev in da se zavezuje k njeni uporabi le v fazi pred ugotavljanjem kršitev, v skladu z natančnim načrtom in strogimi roki;
21. poziva Komisijo, naj zagotovi, da nova metoda ne bo vplivala na veljavna postopkovna jamstva, ki jih uživa pritožnik, ter opozarja Komisijo, da je glede na sklepe varuha človekovih pravic opustitev registracije pritožbe nepravilnost; poudarja, da je treba v ta namen pritožbo razumeti kot kakršno koli korespondenco, za katero se lahko izkaže, da vsebuje pritožbo glede kršitve prava Skupnosti, ali ki je na kakšen drug način opredeljena kot pritožba;
22. poudarja, kako pomembno je, da Komisija vseskozi med postopkom obvešča pritožnika o vsebini vse korespondence z državami članicami glede njegove pritožbe, zlasti še v fazi pred ugotavljanjem kršitev, če se uporabi nova metoda;
23. meni, da je začasno prenehanje veljavnosti nekaterih delov trenutno veljavnega Komisijinega notranjega priročnika o postopkih sporno, saj pilotni projekt ne vključuje vseh držav članic niti vseh sektorjev, nova metoda pa še ni popolnoma nameščena; meni, da bi to lahko povzročilo tako notranjo zmedo kot zmedo pri državljanih glede vprašanja, katere postopke uporabiti, zlasti kar zadeva podobne kršitve v različnih državah članicah; zahteva dostop do notranjega priročnika o postopkih;
24. soglaša, da je pomembno nameniti vire ugotavljanju skladnosti, vendar vztraja, da mora biti obravnavanju kršitev namenjeno več človeških virov; zlasti je zaskrbljen, ker so za zmanjšanje števila kršitev po širitvi dejansko lahko vzrok nezadostni viri za ustrezno izvajanje veljavne zakonodaje EU; poziva Komisijo, naj da Parlamentu na voljo natančne podatke o številu delovnih mest ter višini sredstev, ki bodo v proračunu za leto 2008 namenjena specifično obravnavanju kršitev;
25. pozdravlja predlog Komisije o preizkusu nove delovne metode s poskusnim izvajanjem; vseeno pa izraža skrb, da lahko pride do nedoslednosti in zmede med državami članicami, ki sodelujejo v pilotnem projektu, in ostalimi državami članicami, saj začasno prenehanje veljavnosti notranjega postopka zaradi uvedbe nove delovne metode velja za vse primere;
26. poziva Komisijo, naj se osredotoči na predlagano poskusno izvajanje v tistih državah članicah, kjer uporaba prava ostaja Skupnosti problematična, kar je posledica pomanjkljivega sodelovanja nacionalnih oblasti, zlasti na regionalni in lokalni ravni; poziva Komisijo, naj s pomočjo poskusnega izvajanja preveri, ali in kje bo potrebnih več sredstev znotraj Komisije za obravnavanje in vodenje pritožb po vzpostavitvi nove delovne metode;
27. ker peticije in pritožbe državljanov in podjetij olajšajo odkritje velikega števila kršitev ter da bi se izognili zmedi pri navezovanju stikov z raznimi organi, ki rešujejo probleme, poziva Komisijo, naj preuči možnost jasnega označevanja ali ustanovitve spletne informacijske točke, kjer bi bilo vse na enem mestu, da bi pomagala državljanom;
28. pozdravlja odločitev Komisije, da "bo uvedla pogostejše sprejemanje odločitev za večino stopenj postopka, da se omogoči hitrejši napredek"; ugotavlja, da Komisija organizira štiri uradna srečanja na leto za odločanje o postopkih glede ugotavljanja kršitev, in pozdravlja odločitev Komisije o pogostejšem sprejemanju odločitev glede kršitev; obžaluje, da v sporočilu niso opredeljeni močnejši politični in organizacijski ukrepi za soočanje z novimi obveznostmi;
29. obžaluje, da Komisija ni spoštovala svoje zaveze, objavljene v sporočilu iz leta 2002 o boljšem nadzoru nad uporabo prava Skupnosti, in sicer, da se bo izvajanje prednostnega merila ocenjevalo letno, ob razpravi o poročilu o nadzoru nad uporabo prava Skupnosti(3)
; pozdravlja novo zavezo Komisije, da bo "svoje ukrepanje glede teh prednostnih nalog po letu 2008 opisala in pojasnila v svojih letnih poročilih"(4)
;
30. ugotavlja, da Parlament še vedno prejema peticije v zvezi z domnevnimi vztrajnimi kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin predlagateljev peticij v državah članicah, in globoko obžaluje, da so merila za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, zapisana v materialnem pravu Skupnosti, izginila z novega seznama prednostnih meril; opozarja, da ima Parlament v skladu s Pogodbo o EU pristojnost začeti postopek iz člena 7(1) navedene pogodbe;
31. poziva Komisijo, naj obsežno uporablja načelo, da mora biti vsa korespondenca, za katero se lahko izkaže, da vsebuje pritožbo glede dejanske kršitve prava Skupnosti, registrirana kot pritožba, razen v izjemnih okoliščinah iz točke 3 priloge sporočila o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti(5)
; ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic nedavno ugotovil, da je Komisija odgovorna za nepravilnost, ker ni registrirala pritožbe v skladu s tem sporočilom; poziva Komisijo, naj parlament obvešča in se z njim posvetuje o vseh spremembah izrednih meril za neregistracijo pritožb;
32. poziva vse službe Komisije, naj tožnike v celoti obveščajo o napredku njihovih pritožb ob izteku vsakega vnaprej določenega roka (uradno obvestilo, obrazloženo mnenje, napotitev na Sodišče), naj predložijo utemeljitve za svoje odločitve in naj te utemeljitve v celoti sporočijo tožniku v skladu z načeli, navedenimi v sporočilu iz leta 2002;
33. pozdravlja namen Komisije, da ukrepa za zagotovitev prostega dostopa do svoje elektronske zbirke podatkov, in jo spodbuja, da začne čim prej uresničevati to svojo zavezo;
34. pozdravlja zavezo Komisije, da bo zagotovila povzetek informacij o vseh fazah postopka za ugotavljanje kršitev, od formalnega opomina dalje; meni, da bi morala Komisija, zaradi preglednosti in boljše uporabe prava Skupnosti, na nacionalnih sodiščih objaviti vsebino in časovno razporeditev stikov z državami članicami, ko se zadevna vprašanja ne preiskujejo več;
35. pozdravlja objavo obrazložitvenega dokumenta o sodni praksi Sodišča v zvezi z odškodninskimi zahtevki zaradi kršitve pravic v okviru prava Skupnosti, ki jo je napovedala Komisija; nadalje predlaga, da bi morala Komisija raziskati možnost, da bi v pomembnih odškodninskih tožbah pred nacionalnimi sodišči delovala v vlogi prijatelja sodišča (amicus curiae
), v skladu z nacionalnim procesnim pravom, kakor to že velja v primerih domačih sodnih sporov, povezanih z vprašanji konkurenčnega prava ES(6)
;
Vloga Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov pri uporabi prava EU
36. meni, da bi morali biti stalni odbori Parlamenta veliko dejavnejši pri nadzoru uporabe prava Skupnosti na svojih področjih pristojnosti in za to od Komisije dobivati podporo in redne informacije; predlaga, da bi poročevalec Parlamenta za posamezno področje ali njegov imenovani naslednik, kadar koli je to mogoče, igral osrednjo in stalno vlogo pri neprekinjenem pregledovanju spoštovanja prava Skupnosti s strani držav članic; ugotavlja, da so redne seje o uporabi prava Skupnosti, ki jih organizira Odbor za okolje, javno zdravje in varno hrano, praksa, ki bi jo bilo treba razširiti na vse odbore Parlamenta in sistematično vključiti Komisijo;
37. ugotavlja, da zadržki Komisije glede zagotavljanja natančnih informacij o vprašanjih, kjer so bili sproženi postopki za ugotavljanje kršitev, močno zmanjšujejo javni interes za te seje in njihovo učinkovitost; parlamentarne odbore poziva, naj po potrebi predvidijo vključitev predstavnikov ustreznih držav članic ali Sveta na seznam povabljenih na seje o uporabi prava Skupnosti;
38. meni, da je treba parlamentarnim odborom (tudi Odboru za peticije) dati zadostno upravno podporo za učinkovito izvajanje njihovega poslanstva; prosi delovno skupino za parlamentarno reformo, Odbor za proračun in druge ustrezne parlamentarne organe, naj pripravijo konkretne predloge, ki med drugim obravnavajo prej omenjeno stalno vlogo poročevalcev, ter ocenijo možnosti oblikovanja posebne delovne skupine v okviru sekretariata vsakega posameznega odbora, da se zagotovi neprekinjen in učinkovit nadzor nad uporabo prava Skupnosti;
39. poziva k večjemu sodelovanju med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom ter njihovimi poslanci, da bi spodbudili in povečali učinkovit nadzor nad evropskimi zadevami na nacionalni ravni; meni, da imajo nacionalni parlamenti pomembno vlogo pri nadzoru nad uporabo prava Skupnosti, s čimer pomagajo krepiti demokratično legitimnost Evropske unije in jo približati državljanom;
40. opozarja na zavezo Sveta, da bo države članice spodbujal, naj pripravijo in objavijo tabele, ki prikazujejo korelacijo med direktivami in nacionalnimi ukrepi za prenos; vztraja, da so tovrstne tabele bistvenega pomena, da se omogoči Komisiji izvajanje učinkovitega nadzora nad izvedbenimi ukrepi v vseh državah članicah; predlaga, naj kot sozakonodajalec sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da določbe, povezane s temi tabelami, med zakonodajnim postopkom ne bodo odstranjene iz besedila predloga Komisije;
41. ugotavlja, da imajo nacionalna sodišča bistveno vlogo pri uporabi prava Skupnosti in v celoti podpira prizadevanja Komisije, da opredeli področja, na katerih bi se lahko uspešno zagotovilo dodatno usposabljanje za nacionalne sodnike, pravosodne delavce in uradnike v nacionalnih organih;
42. poziva Komisijo, naj izboljša spremljanje izvajanja sklepov Parlamenta o poslanski imuniteti s strani sodnih oblasti držav članic ter naj, kadar odkrije neizpolnjevanje teh sklepov, obvesti Parlament o ukrepih, ki jih namerava sprejeti;
o o o
43. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in parlamentom držav članic.
Sporočilo Komisije o sodelovanju med Komisijo in nacionalnimi sodišči držav članic EU pri uporabi členov 81 in 82 Pogodbe ES (UL C 101, 27.4.2004, str. 54), odstavki od 17 do 20.