Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o čezatlantskih odnosih, zlasti dveh resolucij z dne 1. junija 2006 o izboljšanju odnosov med EU in ZDA v okviru sporazuma o čezatlantskem partnerstvu(1) in o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU-ZDA(2) , ter svoje resolucije z dne 25. aprila 2007 o čezatlantskih odnosih(3) ,

–   ob upoštevanju čezatlantske deklaracije o odnosih med EU in ZDA iz leta 1990 in nove čezatlantske agende iz leta 1995,

–   ob upoštevanju deklaracij EU in ZDA o boju proti terorizmu z dne 26. junija 2004 ter o krepitvi sodelovanja na področju neširjenja orožja za množično uničevanje in boja proti terorizmu z dne 20. junija 2005,

–   ob upoštevanju prihajajočega vrhunskega srečanja EU-ZDA 10. junija 2008 na Brdu in izidov vrhunskega srečanja EU-ZDA z dne 30. aprila 2007 v Washingtonu DC,

–   ob upoštevanju skupnih izjav 63. čezatlantskega dialoga zakonodajalcev iz oktobra 2007 ter 64. čezatlantskega dialoga zakonodajalcev iz maja 2008,

–   ob upoštevanju deklaracije vrha Severnoatlantskega sveta v Bukarešti 3. aprila 2008,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o čezatlantskem ekonomskem svetu(4) ,

–   ob upoštevanju dokumenta "Spremembe podnebja in mednarodna varnost" (14. marec 2008), ki sta ga za Evropski Svet pripravila visoki predstavnik in Evropska komisija,

–   ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1803 (2008), št. 1696 (2006), št. 1737 (2006) in št. 1747 (2007) o iranskem jedrskem programu,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 16. in 17. decembra 2004 ter zlasti oddelkov z naslovom "Mednarodni red, utemeljen na učinkovitem multilateralizmu" in "Delovanje s partnerji",

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o spremembah podnebja, zlasti z dne 16. novembra 2005(5) , 26. oktobra 2006(6) in 14. februarja 2007(7) ,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker je partnerstvo med EU in ZDA eden izmed temeljev zunanje dejavnosti Unije in temelji na skupnih vrednotah, kot so svoboda, demokracija, človekove pravice in pravna država, in podpira trajnostna gospodarstva in trajnostni razvoj,

B.   ker imata EU in ZDA ključno vlogo v svetovnem gospodarstvu in politiki ter skupno odgovornost pri spodbujanju miru, demokracije in stabilnosti v svetu, ter pri iskanju rešitev za svetovne gospodarske izzive, zlasti za krize na finančnih trgih, trgovinske in tečajne razlike ter dolžniške krize v nekaterih od najrevnejših držav,

C.   ker so posledice sprememb podnebja, kot so ozemeljski konflikti zaradi naravnih virov, rastoče cene hrane in preseljevanje, zelo pomembna vprašanja za narode in voditelje EU; ker bo po mnenju Mednarodne agencije za energijo svetovno povpraševanje po energiji do leta 2030 naraslo za 50 % do 60 %,

D.   ker tako EU kot ZDA lahko imata in morata imeti na mednarodni ravni vodilno vlogo v boju s spremembami podnebja,

E.   ker svetovno povpraševanje po živilih narašča hitreje od oskrbe, ne nazadnje zaradi večjega povpraševanja v razvijajočih se gospodarstvih, kot sta Indija in Kitajska, zlasti po mesnih in mlečnih izdelkih ter posledično tudi po krmi; ker so po navedbah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) sedanje subvencije, ki jih ZDA namenjajo za predelavo koruze v etanol, prispevale k svetovnemu dvigu cen hrane, kar je najbolj prizadelo najrevnejše države na svetu,

F.   ker v večini držav v razvoju večji del razvojnih ciljev tisočletja ne bo dosežen do zastavljenega roka leta 2015,

G.   ker v EU obstaja soglasje, da se v obdobju pred konferenco za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki bo leta 2010, ta pogodba oživi in okrepi,

H.   ker so se izraelski in palestinski voditelji v Annapolisu dogovorili, da bodo začeli nova pogajanja s ciljem sklenitve sporazuma pred koncem 2008; ker prizadevanja, da bi s spodbujanjem miru, demokracije in spoštovanja človekovih pravic zagotovili stabilnost na Bližnjem vzhodu, zahtevajo tesno sodelovanje med EU in ZDA, vključno v okviru četverice bližnjega vzhoda in skupaj z Arabsko ligo,

I.   ker je tesno sodelovanje med EU in ZDA na Kosovu bistvenega pomena za stabilnost in razvoj zahodnega Balkana; ker so se ZDA načeloma zavezale, da bodo sodelovale pri tej misiji EVOP/pravne države na Kosovu (EULEX) s približno 80 policisti, dvema sodnikoma in 4 do 6 tožilci;

J.   ker je v boju proti mednarodnemu terorizmu treba nujno poudariti, kako pomembno je polno spoštovanje mednarodnega prava ter pogodb o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah,

K.   ker je Generalna skupščina Združenih narodov z zgodovinskim glasovanjem 18. decembra 2007 sprejela resolucijo o moratoriju za smrtno kazen, ki jo je podprlo zavezništvo med več regijami, vključno z EU; ker je globoko zaskrbljen zaradi nadaljnjega obstoja smrtne kazni v številnih zveznih državah ZDA,

L.   ker so odnosi čezatlantskega gospodarskega sodelovanja v skupnem interesu EU in ZDA ter je za krepitev čezatlantskega trga potrebno dosledno politično vodstvo; ker podpira stalno delo čezatlantskega gospodarskega sveta in upa, da bo ta postal eden od temeljev odnosov med EU in ZDA,

M.   ker je treba doseči napredek na področju svobode in demokracije v svetu in obravnavati s tem povezane izzive, kot so mednarodna varnost, izkoreninjenje revščine, spodbujanje razvoja, potreba po prizadevanjih za svetovno razorožitev, zaščita človekovih pravic, soočanje s svetovnimi zdravstvenimi tveganji, okoljska vprašanja in energetska varnost, boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje, ker sta čezatlantsko partnerstvo in Nato zelo pomembna za kolektivno varnost, kar je jasno opredeljeno v evropski varnostni strategiji,

N.   ker je v interesu obeh partnerjev, da se soglasno soočata s skupnimi grožnjami in izzivi na temelju obstoječih mednarodnih pogodb in učinkovitega dela mednarodnih institucij ter zlasti na osnovi sistema Združenih narodov v skladu z ustanovno listino Združenih narodov,

O.   ker je v zadnjih nekaj letih zaradi več sporazumov, ki so nastali zaradi zahtev ZDA in ki so bili sprejeti brez kakršnegakoli sodelovanja Parlamenta – zlasti sporazum o evidenci imen letalskih potnikov (PNR - Passenger Name Record ), memorandum SWIFT in obstoj ameriškega sistema ATS (Automated Targeting System ) – nastopilo stanje pravne negotovosti, kar zadeva potrebna čezatlantska jamstva o varstvu podatkov pri izmenjavi in prenosu podatkov med EU in ZDA za namene boja proti terorizmu,

Čezatlantski odnosi na splošno

1.   glede na prihajajoče predsedniške volitve v ZDA z veseljem pričakuje delo z novim predsednikom ZDA in upa na nov zagon zavezanosti ZDA k multilateralizmu in miru ter demokraciji po vsem svetu; meni, da je treba okrepiti partnerstvo med EU in ZDA pri občutljivih vprašanjih, kot sta svetovna izziva revščine in sprememb podnebja; se zaveda, da pri nekaterih vprašanjih, kot so Mednarodno kazensko sodišče, metode, ki se uporabljajo v boju proti terorizmu, in Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, še vedno obstajajo razlike v pristopu med obema stranema Atlantika; upa, da se bo naslednji ameriški predsednik s svojo administracijo zavzel za reševanje teh problemov;

2.   poziva EU in ZDA, naj tesneje sodelujeta pri številnih političnih izzivih, ki so v skupnem interesu, zlasti na Bližnjem vzhodu, v Iranu in Iraku, na Kosovu in zahodnem Balkanu, v Afganistanu in Afriki, ter naj sodelujeta pri oblikovanju takšnega mednarodnega okolja, ki bo podpiralo izboljšanje varnosti in položaja človekovih pravic v krajih, kot sta Burma in Zimbabve, in sicer z ohranjanjem osredotočenosti na ta vprašanja v vseh pomembnih forumih, tudi v Varnostnem svetu Združenih narodov; poziva k skupnem pristopu k odnosom z drugimi večjimi geopolitičnimi akterji;

Spremembe podnebja

3.   močno spodbuja obe partnerici, da se sporazumeta o skupnem pristopu k vprašanju, kako omejiti spremembe podnebja in doseči, da bi se temperatura dvignila za največ 2 ° C nad vrednosti pred industrializacijo, za kar bi vzpostavili sistem, po katerem bi razvite države in države v razvoju glede na različno odgovornost in po zmožnostih prispevale k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, priznavajoč odgovornost razvitih držav, da prevzamejo vodilno vlogo; pozdravlja zavezanost glavnih kandidatov na ameriških predsedniških volitvah glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v ZDA in sklenitve mednarodnega sporazuma do leta 2009, da se preprečijo nevarne spremembe podnebja;

4.   poziva ZDA, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi zaključile delo z domačo zakonodajo na področju sprememb podnebja do konference Združenih narodov v Köbenhavnu decembra 2009; ZDA poziva tudi, naj vztrajajo v prizadevanjih po oblikovanju sistema trgovanja z ogljikom, ki bi ga bilo mogoče v prihodnosti povezati s sistemom EU za trgovanje z emisijami, saj bo tako za okolje kot za industrijo na splošno bolje, če bodo po svetu pojavljajoči se mehanizmi trga z ogljikom skladni in medobratovalni; zato pozdravlja določbe v osnutkih predlogov sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), da se omogoči navezovanje na druge obvezne sisteme za trgovanje z ogljikom, vključno s podnacionalnimi sistemi; v tem okviru ga opogumlja pojavljanje regionalnih sistemov trgovanja z ogljikom znotraj ZDA;

5.   pozdravlja zgoraj omenjeno poročilo visokega predstavnika in Komisije o posledicah sprememb podnebja za varnost; poziva vrhunsko srečanje EU-ZDA, naj to vprašanje obravnava kot prednostno in nadgradi uspešno konferenco na Baliju decembra 2007; poziva EU in ZDA, naj sodelujeta, da bi leta 2009 sklenili ambiciozen sporazum za obdobje po letu 2012, ki bo vključeval ukrepe na mednarodni ravni za blažitev posledic in prilagajanje; z zanimanjem pozdravlja predloge glede ustanovitve mednarodnega sklada za čisto tehnologijo, o katerih razpravlja ameriški kongres, ter poziva Komisijo, naj v dialogu z ameriško administracijo odpre to vprašanje;

Terorizem in človekove pravice

6.   je zaskrbljen, da že sam obstoj centra za pridržanje Guantánamo in praksa arbitrarnih aretacij in izrednih izročitev še naprej mečeta negativno luč na način vodenja boja proti terorizmu; poziva Svet, da izda jasno in odločno skupno izjavo, s katero poziva ameriško vlado za prenehanje prakse arbitrarnih aretacij in izrednih izročitev ter naj preostalim zapornikom sodi ali jih izpusti, jih preseli ali jim povrne škodo v skladu z mednarodno zakonodajo in standardi ter naj poda pojasnila v zvezi z obstojem tajnih zaporov izven ozemlja ZDA;

7.   obžaluje odločitev ameriške administracije o gradnji novega centra za pridržanje v Afganistanu, ki jasno potrjuje, da bodo ZDA verjetno tudi v prihodnjih letih imele zapore v tujini;

8.   ponovno poziva Svet in Komisijo, naj sprejmeta vse potrebne ukrepe, da se končno izvedejo priporočila Začasnega odbora za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA;

9.   poziva ZDA, naj nemudoma umakne vizumski režim in naj enako obravnava vse državljane držav članic EU na podlagi popolne recipročnosti; v tem okviru pozdravlja začetek pogovorov med EU in ZDA o novem nizu varnostnih zahtev ZDA, da bi vzpostavili režim brez vizumov; meni, da morajo biti pogajanja pregledna in temeljiti na načelu recipročnosti ter spoštovati določbe EU o varstvu podatkov;

10.   pozdravlja, da so ZDA priznale pristojnost Evropske skupnosti za pogajanja o tovrstnem sporazumu, in opozarja, da bi bilo treba pogajanja o zadevah, ki sodijo v pristojnost EU, kot so zadeve, povezane z varnostjo (vključno z izmenjavo podatkov iz evidence imen letalskih potnikov (PNR), izročanjem in vzajemno pravno pomočjo), voditi v okviru Sveta, z državami članicami pa le, če se te nanašajo na njihove državljane;

11.   poudarja, da je izmenjava podatkov in informacij lahko uporabno orodje v mednarodnem boju proti terorizmu in z njim povezanemu kriminalu, vendar poudarja, da mora izmenjava osebnih podatkov potekati v ustreznem pravnem okviru z jasnimi pravili in pogoji, ki zagotavlja ustrezno varstvo zasebnosti in državljanskih svoboščin posameznih državljanov, in zagotavlja mehanizme za povračilo škode, kadar je to potrebno, ter da bi morala takšna izmenjava podatkov temeljiti na obvezujočem mednarodnem sporazumu, v katerem bi Parlament in ameriški kongres sodelovala v celoti; poudarja, da bi moralo izmenjevanje podatkov biti v skladu z obstoječim sporazumom med EU in ZDA o izročitvah in vzajemni pravni pomoči in v skladu z zakonodajo ES in EU s področja varstva podatkov, ter potekati skupaj z usklajevanjem med obveščevalnimi agencijami in organi pregona, po potrebi tudi na operativni ravni, in s pravosodnim sodelovanjem prek obstoječega sporazuma med EU in ZDA o izročitvah in vzajemni pravni pomoči;

12.   poudarja pomen spoštovanja temeljnih pravic in pravne države v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o napredku pri pogajanjih o okviru za evroatlantsko sodelovanje, zlasti kar zadeva varstvo osebnih podatkov in zasebnega življenja; poziva k nujnem oblikovanju svetovnih standardov za varstvo podatkov v okviru čezatlantskega gospodarskega sveta, da se zagotovita visoka raven varstva osebnih podatkov in pravna varnost za podjetja;

13.   vlade držav članic EU in ZDA poziva, da v okviru Združenih narodov sprožijo pobudo za prenovo obstoječe prakse seznamov sankcij in za oblikovanje ustreznih postopkov za pošteno zaslišanje, navedbo razlogov, učinkovito sodno zaščito in pravna sredstva; obenem poudarja potrebo po izboljšanju postopkov za "črno listo" EU;

Širjenje jedrskega orožja, raketna obramba, nadzor nad orožjem in Nato

14.   ponovno izraža svojo popolno podporo resolucijam Varnostnega sveta Združenih narodov o Iranu, ki so bile sprejete v skladu s členom 41 iz poglavja VII ustanovne listine Združenih narodov, in poziva EU in ZDA, naj se sporazumeta o skupni strategiji, ki bi prepričala Teheran, naj spoštuje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov;

15.   pozdravlja tesno sodelovanje med EU in ZDA pri vprašanju jedrskega oboroževanja Irana, ki je 3. marca 2008 privedlo do sprejetja zgoraj omenjene resolucije št. 1803 (2008) Varnostnega sveta Združenih narodov, s katero so bile Iranu naložene nove sankcije; poziva ZDA, naj po uspešnih pogajanjih s Severno Korejo neposredno sodeluje z EU pri pogajanjih z Iranom, saj ZDA lahko nudijo dodatna varnostna zagotovila, ki bi upoštevala varnostne zadržke Irana; poudarja pomen sodelovanja z ZDA, Rusijo, Kitajsko in neuvrščenimi državami, da bi preučili dopolnilne zamisli za dosego celovitega sporazuma z Iranom glede njegovih jedrskih zmogljivosti in njihove uporabe;

16.   pozdravlja nedavno pobudo držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčije (P5+1), da Iranu predstavijo nov paket pobud z namenom, prepričati Iran, da zaustavi svoj program za bogatenje urana; da bi se dosegla rešitev, poziva ZDA, da v celoti podprejo pogajanja z Iranom v okviru pravil in obveznosti v skladu s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja;

17.   poziva k krepitvi mednarodnega sistema pogodb in režimov proti širjenju orožja za množično uničevanje; poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju med EU in ZDA v boju proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje v okviru mednarodnega prava ter potrebo, da obe strani podpreta vlogo, ki jo morajo na teh področjih imeti Združeni narodi; poziva Svet, da z ameriškimi sogovorniki razpravlja o tem, kako omogočiti pozitiven pristop k prihodnjemu delu odborov za pripravo pogodbe o neširjenju jedrskega orožja kot prvo priložnost za okrepitev svetovnega režima neširjenja jedrskega orožja pred konferenco za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010; poudarja, da je na tem vrhunskem srečanju treba sprožiti mnoge pobude za jedrsko razorožitev, ki bodo temeljile na "13 praktičnih ukrepih", o katerih je bil dosežen soglasen dogovor na konferenci za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2000; upa, da bo ameriška administracija na tem srečanju pripravljena sprejeti skupno strategijo z EU, katere cilj je napredek pri razorožitvi, kar zadeva orožje za množično uničevanje in konvencionalno orožje; poziva EU in ZDA, naj preprečita morebitno praznino v obdobju 2009-2010, ko bo potrebno obnoviti pomembnejše sporazume o razorožitvi; upa, da se bodo ohranili zelo pomembni sporazumi, ki so bili doseženi z Rusijo v letih 1999, 2000 in 2001; ter poziva ZDA, naj ratificirajo pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) kot pomemben korak v smeri zmanjšanja operativnega pomena jedrskega orožja;

18.   poziva države članice EU in ZDA, naj sodelujejo pri iskanju svežih zamisli za začetek na novo opredeljenega in močnejšega partnerstva med EU in Natom, ki bo presegalo sporazum Berlin-Plus, glede na potrebe po večjem sodelovanju v Afganistanu; meni, da bi bilo treba prizadevanja za prilagoditev in izboljšanje evropske varnostne strategije povezati z začetno fazo razprav o novem strateškem konceptu Nata; poudarja pomen Nata, ki ostaja ključni forum za posvetovanja o varnosti med Evropo in ZDA, ter pomembnost skupne zunanje in varnostne politike EU za krepitev zmožnosti EU soočati se z obstoječimi in nastajajočimi varnostnimi grožnjami v 21. stoletju; pozdravlja dejstvo, da so ZDA na vrhunskem srečanju v Bukarešti priznale, da izgradnja trdnega zavezništva Nato zahteva veliko evropsko obrambno sposobnost; priporoča razvoj obstoječih odnosov med Natom in EU pri varnostnih vprašanjih in hkrati spoštovanje neodvisne narave obeh organizacij;

19.   meni, da načrti ZDA za postavitev protiraketnega sistema v Evropi v tem času utegnejo ovirati mednarodna prizadevanja za razorožitev; izraža zaskrbljenost zaradi odločitve Rusije, da preneha izpolnjevati svoje obveznosti v okviru Pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi; poudarja, da obe vprašanji zadevata varnost narodov v Evropi in se zato o njima ne bi smelo razpravljati izključno dvostransko, med ZDA in posameznimi evropskimi državami; v zvezi s tem opozarja na izjavo vrha v Bukarešti, ki je bila podana na zadnjem srečanju Severnoatlantskega sveta 3. aprila 2008 in poziva k celoviti zasnovi raketne obrambe, ki bi bila razširjena na vsa zavezniška ozemlja; poziva Svet in države članice, naj oblikujejo okvir, zasnovan tako, da bo v razpravo o teh vprašanjih vključeval vse države članice EU in Nato;

20.   z veseljem pričakuje ponovno presojo varnostne razsežnosti odnosov med EU in ZDA v luči rezultatov Natovega strateškega pregleda, prenovitve evropske varnostne strategije in nove ameriške administracije;

Razvojno sodelovanje in cene živil

21.   poziva k povečanju nujne pomoči, da bi se odzvali na neposredno grožnjo, ki jo za najrevnejše ljudi na svetu predstavljajo višje cene hrane; vseeno priznava, da denar ni dovolj, in zato poziva Svet, Komisijo ter kongres in administracijo ZDA, naj se spoprimejo s strukturnimi problemi, kot so premajhne naložbe v kmetijstvo; poziva k usklajenemu svetovnemu pristopu EU, ZDA in večstranskih organizacij, ki bi moral vključevati pravičnejša trgovinska pravila ter večje naložbe v kmetijstvo v državah v razvoju, ki bi bile osredotočene na male proizvajalce in ženske; poziva donatorje, naj zagotovijo podporo in pomagajo financirati varnostne mreže za najbolj ranljive; poziva voditelje EU in ZDA, naj dejavno podprejo in sodelujejo z delovno skupino na visoki ravni za svetovno krizo zaradi pomanjkanja hrane, ki je bila vzpostavljena pod vodstvom generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna;

22.   pozdravlja pobudo vlade ZDA za sprostitev pomoči v hrani ter meni, da je ta pobuda prvi pomemben korak k reformi celotnega programa pomoči v hrani, ki bo v celoti upoštevala potrebo po proaktivni podpori izboljšani regionalni in lokalni varnosti oskrbe s hrano, ki jo je v preteklosti pogosto ovirala vezana pomoč ZDA v hrani;

23.   poziva Komisijo, naj opozori na dejstvo, da je treba velik del proračuna EU in ZDA za razvojno pomoč nameniti kmetijskim raziskavam, usposabljanju in izmenjavi najboljših praks za kmetovalce, da bi nadalje razvili učinkovite in trajnostne poljedelske sisteme, kot so kolobarjenje, gojenje mešanih kultur in participativno gojenje genetsko nespremenjenih rastlin in živali, prilagojeno lokalnim potrebam, da bi stabilizirali lokalno oskrbo s hrano in ustvarili dobre sisteme kmetovanja z dolgoročno nizkim energetskim vložkom;

24.   obžaluje odločitev vlade ZDA, da zmanjša svojo finančno podporo Skladu ZN za prebivalstvo (UNFPA); opozarja na pomembno vlogo, ki jo ima Sklad ZN za prebivalstvo pri doseganju prostovoljnega nižanja stopenj rodnosti v manj razvitih državah; meni, da so dostopnost kontracepcije in storitev na področju reproduktivnega zdravja, krepitev vloge in položaja deklic in žensk ter podpora zdravju mater in otrok bistvene strategije za upočasnitev rasti števila prebivalstva in ohranitev trajnosti virov; zato poziva vlado ZDA, naj poveča svoje financiranje tega sklada;

25.   poziva EU in ZDA, naj razvojne cilje tisočletja postavita v središče mednarodne razvojne politike; poziva Svet, Komisijo, države članice in ZDA, naj povečajo pomoč državam v razvoju, da ohranijo svojo verodostojnost glede zavezanosti k povečanju pomoči; priznava večjo zavezanost ZDA za razvojno pomoč na splošno in zlasti pomoč Afriki, poziva predsednika ZDA, naj si v zadnjem letu svojega mandata prizadeva za ambiciozne rezultate vrhunskega srečanja G8 julija 2008 na Japonskem in vrhunskega srečanja Združenih narodov o razvojnih ciljih tisočletja septembra 2008 v New Yorku; poziva EU, naj razvojne cilje tisočletja in letne načrte za doseganje 0,7 % uradne razvojne pomoči ohrani kot ključno točko na dnevnem redu Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008;

Mednarodni odnosi

26.   poudarja, da je rešitev izraelsko-palestinskega konflikta bistvena za zagotovitev miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu; opozarja strani na zaveze, sprejete v Annapolisu, da se bodo v dobri veri pogajale z namenom, da do konca leta 2008 sklenejo mirovni sporazum, s katerim bodo rešena vsa odprta vprašanja; ponovno poudarja pomen arabske mirovne pobude ter poziva EU in ZDA, naj zagotovita plodno sodelovanje arabskih partnerjev; ponovno poziva Izrael, naj opusti vse dejavnosti v zvezi z naseljevanjem, vključno z naravno rastjo, ter podre naselbine, zgrajene po marcu 2001; ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi humanitarne in politične krize v Gazi in hudih posledic, ki bi jih lahko imela; poziva k takojšnjem prenehanju izstreljevanja raket iz Gaze na izraelsko ozemlje s strani palestinskih milic; popolnoma podpira prizadevanja Egipta za ustavitev nasilja ter iskanje rešitve, ki bo omogočila ponovno odprtje vseh prehodov;

27.   pozdravlja novico, da sta Sirija in Izrael vključena v posredna mirovna pogajanja pod okriljem Turčije;

28.   pozdravlja izvolitev Michela Sulejmana za predsednika Libanona; poudarja pomembnost libanonske stabilnosti, suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti; poziva vse strani, naj v celoti izvajajo sporazum iz Dohe, ter poziva EU in ZDA, naj podpreta vsa s tem povezana prizadevanja;

29.   poudarja, da je evroatlantska in širša mednarodna varnost tesno povezana s prihodnostjo Afganistana kot mirne, demokratične države, ki spoštuje človekove pravice in kjer ne obstaja grožnja terorizma; zato pozdravlja trdno in dolgoročno obvezo Nata do Afganistana, kot je poudarjeno v "Novi strateški viziji" misije ISAF (mednarodne varnostne sile za pomoč), pa tudi celovit pristop mednarodne skupnosti, ki združuje civilna in vojaška prizadevanja, vključno s policijsko misijo EU (EUROPOL), ki je del celotne zaveze EU Afganistanu, in usklajenega pristopa EU, ki vključuje lokalno politično vodstvo, ki ga zagotavlja posebni predstavnik EU, in s prizadevanji za obnovo, ki jih med drugim vodi Komisija; poziva EU in ZDA, naj sprejmeta nujne ukrepe za povečanje, izboljšanje in boljše usklajevanje svoje razvojne pomoči za Afganistan, med drugim z usmerjanjem čim večje količine sredstev afganistanskim institucijam in izkušenim nevladnim organizacijam;

30.   poziva Svet, naj z ZDA začne dialog o Iraku, izmenja poglede EU glede njene strateške vloge v tej državi, in še naprej podpira krepitev multilateralnosti vloge, ki jo ima mednarodna skupnost v Iraku, s celovito uporabo razširjene vloge Združenih narodov v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1770 (2007);

31.   opozarja na stalno skupno zavezanost regionalni varnosti in stabilnosti na Balkanu; izreka pohvalo hitremu, nepristranskemu in učinkovitemu delovanju mednarodnih varnostnih sil Nata na Kosovu (KFOR) ob nedavnem izbruhu nasilja na Kosovu in poudarja, da mora KFOR ostati na Kosovu na podlagi resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 (1999), da bi zagotovil varno okolje, vključno s svobodo gibanja za vse ljudi in za vse mednarodne misije, prisotne na Kosovu; v tem okviru poudarja, da ima EU pomembno vlogo na Kosovu; pozdravlja sprožitev misije EULEX na Kosovu in vztraja, da mora biti EULEX prisoten na celotnem kosovskem ozemlju;

32.   meni, da se morajo EU in ZDA nujno spoprijeti s kratkoročnimi varnostnimi izzivi in dolgoročnimi izzivi razvoja Kosova, da bi dosegli skupni cilj: delujočo državo, večetnično družbo z močnimi in učinkovitimi ustanovami ter spoštovanje pravne države; pozdravlja dejstvo, da bo EULEX na Kosovu prvič vključevala policiste iz ZDA; ugotavlja, da bo ameriška administracija posodila precejšnje število osebja in pogodbenikov ameriškega zunanjega ministrstva operaciji na Kosovu, krila pa bo tudi 25 % operativnih stroškov mednarodnega civilnega urada (ICO), preostanek pa naj bi krili s prispevki Evropske komisije in drugih držav;

33.   poziva k usklajenemu ukrepanju glede Kitajske, zlasti pri iskanju načinov za spodbujanje demokracije v državi, zmanjševanju napetosti v odnosih s Tajvanom in omogočanju dialoga med pekinškimi oblastmi in dalajlamo, da bi dosegli resničen napredek pri vprašanju Tibeta;

34.   poziva Svet, naj z ZDA ponovno sproži vprašanje glede Mednarodnega kazenskega sodišča kot temeljnega stebra mednarodnega prava; od prihodnje ameriške vlade pričakuje bolj konstruktiven pristop glede ratifikacije statutov Mednarodnega kazenskega sodišča in dejavnega prizadevanja za doseganje dogovora o še vedno neopredeljenem izrazu kaznivega dejanja agresije, kot je določeno v členu 5.2 Rimskega statuta za pripravo revizijske konference Mednarodnega kazenskega sodišča leta 2009;

35.   ponovno obsoja smrtno kazen; poziva vlado ZDA in vse ameriške zvezne države, naj jo odpravijo; obžaluje nedavno razsodbo ameriškega vrhovnega sodišča, ki dovoljuje smrtno injekcijo, ter tako ponovno omogoča usmrtitve;

36.   priporoča sprejetje ukrepov za krepitev čezatlantskih odnosov z ZDA prek novega sporazuma o čezatlantskem partnerstvu, ki bo nadomestil veljavno novo čezatlantsko agendo; v zvezi s tem predlaga vzpostavitev rednega revizijskega mehanizma za takšen sporazum o čezatlantskem partnerstvu, s katerim si strokovnjaki iz EU in ZDA stalno prizadevajo za izboljšanje čezatlantskega partnerstva, da v celoti izkoristijo njegove možnosti; poudarja, da bo samo večja udeležba ameriškega kongresa, Parlamenta in nacionalnih parlamentov na vseh ravneh omogočila dejansko okrepitev celotnega procesa in da je treba obstoječo medparlamentarno izmenjavo postopoma spremeniti v de facto čezatlantsko skupščino;

o
o   o

37.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter predsedniku in kongresu Združenih držav Amerike.

(1) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 226. (2) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 235. (3) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 670. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0192. (5) UL C 280 E, 18.11.2006, str. 120. (6) UL C 313 E, 20.12.2006, str. 439. (7) UL C 287 E, 29.11.2007, str. 344.