Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 o določenih vprašanjih glede zavarovanja avtomobilske odgovornosti (2007/2258(INI))
Evropski parlament
,
– ob upoštevanju poročila Komisije o določenih vprašanjih glede zavarovanja avtomobilske odgovornosti (KOM(2007)0207) ("poročilo Komisije"),
– ob upoštevanju Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti)(1)
,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0249/2008),
A. ker se je število ljudi in prevoznih sredstev, ki potujejo čez nacionalne meje v poslovne in zasebne namene, zaradi prostega pretoka ljudi v EU zlasti v zvezi z nedavnima širitvama in ustrezno razširitvijo schengenske skupine znatno povečalo v zelo kratkem obdobju,
B. ker je zaradi prednostne naloge varovanja žrtev nesreč potrebna jasna, natančna in učinkovita zakonodaja v zvezi z avtomobilskim zavarovanjem na ravni EU,
C. ker je bila s Četrto direktivo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti Komisija pozvana, naj Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju in učinkovitosti nacionalnih sankcij, uvedenih v zvezi s postopkom utemeljene ponudbe/odgovora, in o njihovi enakovrednosti, ter da po potrebi pripravi predloge,
D. ker obravnava poročilo Komisije določbe v zvezi z nacionalnimi sankcijami, učinkovitostjo mehanizmov pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov in obstoječo razpoložljivost prostovoljnega zavarovanja stroškov postopka, ki ga lahko dodatno sklenejo morebitni oškodovanci v prometnih nesrečah,
E. ker ureja člen 4(6) Četrte direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti postopek utemeljene ponudbe, pri čemer imajo oškodovanci v avtomobilskih nesrečah v tujini pravico do uveljavitve odškodnine prek zavarovateljevega pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov, ki je določen v državi, kjer ima oškodovanec stalno prebivališče,
F. ker mora oškodovanec od zavarovatelja v treh mesecih prejeti utemeljen odgovor, pri čemer so v nasprotnem primeru predvidene sankcije,
G. ker je treba delovanje teh določb še vedno pojasniti,
H. ker mora Komisija pri izvajanju politik EU v celoti upoštevati širitev, zlasti sorazmerno visoke stroške zavarovanja avtomobilske odgovornosti v novih državah članicah,
I. ker se v državah članicah izvajajo različne določbe o sankcijah v zvezi s postopkom utemeljene ponudbe/odgovora,
J. ker so posvetovanja z nacionalnimi organi, vključno s temi organi v novih državah članicah potrdila, da so sedanje določbe o sankcijah, kjer obstajajo, ustrezne in da je njihovo izvajanje učinkovito v celotni EU,
K. ker nekatere države članice ne predvidevajo posebnih sankcij in se zanašajo izključno na dolžnost zavarovateljev, da plačujejo predpisane obresti na znesek odškodnine, če se utemeljena ponudba/odgovor ne opravi v roku treh mesecev,
L. ker je sistem pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov dobro znan v večini držav članic,
M. ker je posvetovanje, ki ga je izvedla Komisija, da bi ocenila osveščenost državljanov o sistemu pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov, vključevalo le države članice in zavarovalni sektor, ne da bi primerno vključevalo državljanov in potrošniške organizacije, namreč tiste, ki jim je najbolj pomembno, da sistem pravilno deluje;
N. ker je zavarovanje stroškov postopka za pravne stroške, ki jih krije oškodovanec iz prometne nesreče, na voljo v večini držav članic; ker je več kot 90 % vseh primerov urejenih v izvensodnih poravnavah in so stroški postopka v večini držav članic povrnjeni; ker so poleg tega zavarovatelji za stroške postopka zagotavljali kritje vseh vrst primerov v tujini že v preteklosti in zato ustanovili lastne oddelke za odškodninske zahtevke iz tujine in spodbujanje hitrih obravnav,
O. ker o vprašanju, ali morajo biti taki utemeljeni stroški postopka kriti z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti v vseh državah članicah, še vedno poteka razprava,
P. ker kritje stroškov postopka v vseh državah članicah z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti pripomore k boljšemu varovanju evropskih potrošnikov in povečuje njihovo zaupanje,
Q. ker se zavarovalni trgi v novih državah članicah stalno razvijajo; ker je v številnih državah članicah zavarovanje stroškov postopka na trgu relativno novo in ga je treba zato spodbujati, saj je javnost o tem obveščena sorazmerno slabo,
R. ker mora biti potrošnikovo zaupanje v zavarovanje avtomobilske odgovornosti, zlasti kadar so zahtevana pravna sredstva, zaradi obveznega kritja stroškov postopka večje, saj so potrošniki v več državah članicah previdni v zvezi z visokimi pravnimi stroški, ki bi bili kriti z obveznim zavarovanjem,
S. ker bi bilo sodstvo zaradi obveznega zavarovanja stroškov postopka še bolj obremenjeno, primeri pa bi bili bolj zapleteni, pri čemer bi bilo zato verjetno tudi več zamud v zvezi z reševanjem sporov ter večji delež neupravičenih odškodninskih zahtevkov,
T. ker imata zavarovanje avtomobilske odgovornosti in zavarovanje stroškov postopka različne cilje ter različne naloge, in sicer da zavarovanje avtomobilske odgovornosti omogoča kritje stroškov vseh odškodninskih zahtevkov potrošnikov zoper njega v prometni nesreči in da zavarovanje stroškov postopka krije vse pravne stroške vložitve zahtevka zoper tretjo stranko v prometni nesreči,
U. ker so javne kampanje nacionalnih organov, zavarovalnega sektorja in potrošniških organizacij pomembne za razvoj nacionalnih trgov,
1. pozdravlja poročilo Komisije in poudarja pomembnost vključevanja vseh zainteresiranih strani v celoti in učinkovito, zlasti potrošnikov, v proces posvetovanja v zvezi z oblikovanjem politik EU na tem področju;
2. zato poziva k sistematičnemu vključevanju potrošniških organizacij, ki zastopajo zlasti oškodovance, v proces ocenjevanja učinkovitosti vzpostavljenih sistemov v državah članicah;
3. pozdravlja naknadno vrednotenje zakonodajnih ukrepov, s čimer se zagotovi, da pravila delujejo, kot je bilo predvideno, in da se poudarijo kakršne koli nepredvidene neustrezne uporabe;
4. poudarja pomembnost večjega potrošnikovega zaupanja v politiko avtomobilskega zavarovanja v zvezi s potovanjem z motornimi vozili čez meje znotraj EU zlasti za voznike iz starih držav članic, ki potujejo v nove države članice, in obratno;
5. meni, da spodbujanje obstoječih pravnih in tržno usmerjenih rešitev, ki varujejo potrošnika, krepi potrošnikovo zaupanje v avtomobilsko zavarovanje;
6. meni, da so države članice odgovorne tudi za dobro delovanje svojih nacionalnih sistemov za zavarovanje glede na novo zakonodajo EU v zvezi s postopkom utemeljene ponudbe/odgovora in stroški postopka, ki jih krije oškodovanec;
7. poziva Komisijo, naj nadaljuje z natančnim spremljanjem učinkovitosti delovanja tržnih mehanizmov in o tem redno poroča Parlamentu;
8. meni, da sama zahteva, da zavarovalec v primeru zamude plača predpisane obresti, ni kaznovalni instrument, in da mora zato Komisija glede tega izvajati večji nadzor in sprejeti ustrezne ukrepe, da zagotovi nemoteno delovanje trgov in učinkovito varstvo potrošnikov v vseh državah članicah;
9. poudarja, da se morajo delovni odnosi med Komisijo, nacionalnimi organi, zavarovalništvom in potrošniki okrepiti za zagotovitev stalnih določb z natančnimi podatki o izboljšanju vzpostavljenega sistema;
10. meni, da je treba uporabljati načelo subsidiarnosti v skladu s splošno veljavnim pristopom EU v zvezi s sankcijami ter da ni potrebno usklajevati nacionalnih določb o sankcijah;
11. meni, da so nacionalni regulativni organi primernejši za zagotavljanje največje možne stopnje varstva potrošnikov na svojih nacionalnih trgih;
12. zato priporoča, da se določitev sankcij v skladu s postopkom utemeljene ponudbe/odgovora prepusti presoji držav članic, pri čemer se jim prepusti tudi izbira, katere vrste in stopnje določb so primerne;
13. poziva države članice, naj zagotovijo učinkovitost predvidenih sankcij, ki se izvršijo v primeru neupoštevanja trimesečnega roka za predložitev utemeljenega odgovora na odškodninski zahtevek ali utemeljene ponudbe za odškodnino;
14. meni, da je treba pred nalaganjem sankcij pozorno preučiti vzroke zaradi katerih zavarovalnice ne upoštevajo pravil, zlasti ob upoštevanju dejavnikov, ki niso odvisni od zavarovalnic samih; upa, da bo Komisija še naprej spremljala nacionalne trge in nudila svoj prispevek tistim nacionalnim organom, ki njeno pomoč potrebujejo;
15. ponovno poudarja pomembnost večjega zaupanja državljanov v delovanje sistema pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov, ki se doseže z javnimi kampanjami in ostalimi ustreznimi ukrepi;
16. poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo zaupanje potrošnikov s spodbujanjem primernih ukrepov za večjo osveščenost in izkoriščanje informacijskih centrov za nacionalno zavarovanje, kot je zahteva, da morajo zavarovalci v svoje pogodbene informacije vključiti kontaktne podatke informacijskega centra v ustrezni državi članici;
17. poleg tega poziva države članice, naj v okviru predpogodbenih informacij od zavarovateljev zahtevajo, da potrošnikom zagotovijo celovite informacije o načinu delovanja sistema pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov, možnosti njegove uporabe in prednostih, ki jih ima ob njegovi uporabi zavarovana stranka;
18. poziva Komisijo, naj nadaljuje s spremljanjem delovanja sistema ter usklajuje in pomaga, kadar je potrebno ali kadar prosijo za podporo nacionalni organi;
19. poleg tega meni, da bi potrošniki zaradi obveznega kritja pravnih stroškov v zvezi z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti jasno odklanjali izvensodne poravnave, da bi bilo število sodnih obravnav večje, da bi bile zato delovne obremenitve sodstva neupravičeno večje in da bi obstajalo tveganje za destabilizacijo delovanja trga obstoječih in razvijajočih se prostovoljnih zavarovanj stroškov postopka;
20. zato meni, da bi negativni učinki vzpostavljanja sistema obveznega kritja pravnih stroškov pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti presegle morebitne prednosti;
21. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami sprejme vse potrebne ukrepe za večjo osveščenost v zvezi z zavarovanjem pravne varnosti, kot tudi drugimi oblikami zavarovanja, zlasti v novih državah članicah in si prizadeva predvsem za obveščanje potrošnikov o prednostih ponudbe in takšnega zavarovanja;
22. v zvezi s tem preučuje vlogo nacionalnih regulativnih organov, ki je ključna za izvajanje najboljših praks drugih držav članic;
23. zato poziva Komisijo, naj okrepi varstvo potrošnikov predvsem s pozivom vsem državam članicam, naj spodbudijo svoje nacionalne regulativne organe in nacionalne zavarovalnice k prizadevanjem za večjo osveščenost o razpoložljivosti prostovoljnih zavarovanj stroškov postopka;
24. meni, da lahko predpogodbene informacije o zavarovanju avtomobilske odgovornosti vsebujejo informacije o možnosti kritja stroškov postopka;
25. poziva države članice, naj od nacionalnih regulativnih organov in posrednikov zahtevajo, da svoje stranke obveščajo o možnih tveganjih in dodatnih prostovoljnih zavarovanjih, ki bi jih lahko potrošnik izkoristil, kot so na primer zavarovanje stroškov postopka, stroški asistence in zavarovanje proti kraji;
26. poziva države članice, ki nimajo vzpostavljenih alternativnih sistemov za reševanje sporov v zvezi s poravnavami zahtevkov, naj uvedejo take sisteme, ki temeljijo na najboljši praksi drugih držav članic;
27. poziva, naj Komisija ne sodi prenagljeno o izidih naročenih študij o različnih odškodninah za telesne poškodbe na podlagi sprejete uredbe Rim II(2)
, študij, ki bi lahko predlagale rešitve z zavarovalnicami in torej spremembo Četrte direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti;
28. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ("Rim II") (UL L 199, 31.7.2007, str. 40).