Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2004(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0283/2008

Predložena besedila :

A6-0283/2008

Razprave :

PV 03/09/2008 - 17
CRE 03/09/2008 - 17

Glasovanja :

PV 04/09/2008 - 7.6
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0407

Sprejeta besedila
DOC 90k
Četrtek, 4. september 2008 - Bruselj Končna izdaja
Trgovina s storitvami
P6_TA(2008)0407A6-0283/2008

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2008 o trgovini s storitvami (2008/2004(INI))

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), ki je začel veljati januarja 1995,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Globalna Evropa: Konkurenca v svetu. Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta" (KOM(2006)0567),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Globalna Evropa: Okrepljeno partnerstvo za olajšanje dostopa na trge evropskim izvoznikom" (KOM(2007)0183),

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in državami CARIFORUM na drugi strani (KOM(2008)0155),

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in državami CARIFORUM na drugi strani (KOM(2008)0156),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti(1) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge(2) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2007 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Korejo(3) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o trgovinskih in gospodarskih odnosih z državami jugovzhodne Azije (ASEAN)(4) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2006 o oceni pogajalskega kroga iz Dohe po ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Hongkongu(5) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Mercosurjem z namenom sklenitve medregionalnega pridružitvenega sporazuma(6) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU-ZDA(7) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o obetih v trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko(8) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih Evropske unije z Indijo(9) ,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0283/2008),

A.   ker je EU najbolj konkurenčni udeleženec pri trgovini s storitvami; ker je EU največji izvoznik na svetu in največji ponudnik storitev z več kot 28-odstotnim deležem celotnega svetovnega izvoza ter si zato zelo prizadeva za zagotovitev odprtja novih trgov blaga, storitev in naložb,

B.   ker je bil BDP v EU-25 v letu 2007 sestavljen iz več kot 75 % iz storitvenega sektorja; ker je bil delež storitev v letu 2007 okoli 78 % BDP v Severni Ameriki, 52 % v Afriki in 60 % v Aziji;

C.   ker znaša trenutno delež trgovine s storitvami že 25 % svetovne trgovine; ker je v tem sektorju ogromno možnosti in se v njem ustvari več delovnih mest kot v katerem koli drugem gospodarskem sektorju,

D.   ker razvoj kakovostnega zaposlovanja spremlja povečanje števila zaposlitev; ker ugotavlja, da v storitvenem sektorju nastaja največ delovnih mest s polovičnim delovnim časom, ter da je treba pri razvoju tega gospodarskega sektorja upoštevati priporočila Mednarodne organizacije dela (ILO),

E.   ker je večstranski trgovinski sistem, ki ga predstavlja Svetovna trgovinska organizacija (STO), z razvijanjem ustreznih pravil in zagotavljanjem njihovega izpolnjevanja še naprej najbolj učinkovit okvir za pošteno in pravično trgovino z blagom in storitvami na svetovni ravni; ker mora glede na GATS Svetovna trgovinska organizacija upoštevati, da zaradi drugačne narave storitvenega sektorja s količinskimi meritvami ni mogoče določiti, v kolikšni meri je ta sektor liberaliziran ali v kolikšni meri še vedno ovira trgovino,

F.   ker GATS je in mora biti večstranski okvir za ureditev trgovine in storitev; ker to dejstvo ne prepoveduje državam in zlasti EU, da bi se pogajale o dvostranskih sporazumih s posebnimi obveznostmi širšega pomena, vendar morajo upoštevati, da lahko dvostranski sporazumi negativno vplivajo na razvoj in pomembnost večstranskega okvira,

G.   ker je učinkovita infrastruktura na področju storitev predpogoj za gospodarski uspeh; ker dostop do storitev na svetovni ravni omogoča izvoznikom ter proizvajalcem blaga in storitev v državah v razvoju, da izkoristijo svojo konkurenčnost; ker so bile številne države v razvoju s pomočjo tujih naložb in strokovnjakov sposobne napredovati tudi na mednarodnih trgih storitev; ker je liberalizacija storitev zato postala ključni element številnih razvojnih strategij,

H.   ker trgovinske ovire in ovire onkraj meje ne omejujejo le blagovne menjave, temveč pomembno vplivajo tudi na trgovino s storitvami in javna naročila,

I.   ker je pri odpiranju trga storitev za upoštevanje različnih ravni razvoja treba razlikovati med industrializiranimi državami in državami v razvoju ter med posameznimi državami v razvoju,

J.   ker morajo nekatere države v razvoju in zlasti najmanj razvite države okrepiti svoje upravljanje ter vzpostaviti učinkovite strukture in infrastrukture za spodbujanje trgovine in širjenje trgov storitev,

K.   ker je pomembno, da ima Parlament pravočasno dostop do besedil iz različnih pogajalskih mandatov, podeljenih Komisiji,

Splošne pripombe

1.   opozarja, da mora mednarodna trgovina, ki koristi razvoju in zmanjšuje revščino, prispevati tudi k socialnemu napredku in kakovostnim delovnim mestom; trgovinska pravila morajo spoštovati socialne standarde, ki jih je vzpostavila Mednarodna organizacija dela; boj proti vsem oblikam izkoriščanja na delovnem mestu (zlasti prepoved prisilnega dela in dela otrok) in spoštovanje sindikalnih svoboščin sta bistvena za organizacijo uravnotežene trgovine, ki je v interesu vseh; ponovno potrjuje, da je treba preučiti povezavo med trgovino in socialnimi vprašanji;

2.   opozarja na visoko stopnjo zunanje konkurenčnosti, ki jo dosegajo ponudniki storitev iz EU; poziva Komisijo, naj si pri trgovinskih pogajanjih še naprej prizadeva za postopno in vzajemno odpiranje dostopa do trga storitev ter politiko povečane preglednosti in predvidljivosti pravil in predpisov, vključno s strogimi pravili in sankcijami za boj proti korupciji in monopolom, zato da imajo državljani ter podjetniki obeh strank sporazuma dostop do širokega niza storitev;

3.   v celoti priznava obstoječe razlike v značilnostih storitev, ki imajo gospodarsko in tržno vrednost, zlasti potrebo po razlikovanju med komercialnimi in nekomercialnimi storitvami; poudarja, da je treba pri odpiranju trgov storitev splošnega pomena vzpostaviti razlikovanje;

4.   opozarja, da mora Komisija pri načrtovanju obveznosti upoštevati različne interese držav članic in držav v razvoju ter gospodarske razlike med državljani;

5.   meni, da je učinkovito delovanje notranjega trga storitev pomembno za globalno konkurenčnost podjetij EU; poudarja, da sta zato pomembna pravočasno in pravilno izvajanje ter prenos zakonodaje Skupnosti, vključno z Direktivo 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu(10) ;

6.   poudarja, da lahko storitveni sektor prispeva k reševanju okoljskih težav, in meni, da je to eden od osnovnih elementov dodane vrednosti na področju izvoza znanja in izkušenj EU; poudarja, da je treba pri oblikovanju politike trajnostnega razvoja upoštevati pomen storitvenega sektorja;

7.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija izpostavila zagotavljanje prenosa pozitivnih učinkov globalizacije na potrošnike; poudarja, da je poštena konkurenca na področju storitev skupaj z visoko ravnjo varstva potrošnikov bistvena za zagotavljanje, da imajo potrošniki koristi od liberaliziranih trgov EU;

8.   je prepričan, da imajo storitve pomembno vlogo v vsakem gospodarstvu ter meni, da večje odpiranje dostopa do trga storitev ob upoštevanju različnih gospodarskih razmer ni pomembno le za razvite države, temveč tudi za države v razvoju;

9.   poudarja, da mora EU pri zahtevanju deregulacije in liberalizacije storitev upoštevati različne ravni razvoja, ter zato izpostavlja, da EU ne more in ne sme vsiljevati univerzalnega modela drugim državam;

10.   meni, da morajo za doseganje pozitivnih rezultatov vsako liberalizacijo novega sektorja storitev zlasti v državah v razvoju: – spremljati novi predpisi ter mehanizmi za nadzor in izvajanje, ki omogočajo omejevanje negativnih vplivov na prebivalstvo in okolje ter zlorab monopolnega položaja ali koncentracije; – liberalizaciji mora slediti oblikovanje spremljevalnih ukrepov;

11.   se zaveda, da bi bila na novo predlagana pravila o domači zakonodaji sporazumu GATS dodana v obliki priloge, zaradi česar bi bilo treba spremeniti sporazum; poziva Komisijo, da Parlament obvešča o postopkih delovne skupine GATS o domači zakonodaji ter mu v skladu s postopkom soodločanja predloži vsako odločitev o spremembi sporazuma GATS;

12.   priznava suverenost držav in njihovo pravico regulacije na vseh področjih storitev, zlasti na področju javnih storitev, ne glede na to, ali se obveznosti izvajajo v okviru sporazuma GATS, če so ti predpisi v skladu s členom VI sporazuma GATS o domačih predpisih; verjame, da trgi storitev za učinkovito delovanje potrebujejo jasne in pravno nedvoumne predpise;

13.   predlaga, da bi večja učinkovitost, ki se lahko doseže z odprtjem trgov konkurenčnosti na področju storitev, če je urejeno z domačimi ureditvenimi ukrepi, omogočila manj razvitim državam, da svojim državljanom zagotovijo širši niz storitev; poudarja pomen univerzalnih, dostopnih in trajnostnih javnih storitev z dostopnimi cenami in visokimi standardi kakovosti;

14.   poudarja potrebo po pravilih in standardih, ki urejajo liberalizacijo; spodbuja spoštovanje okoljskih standardov in standardov kakovosti na razumen in objektiven način, ne da bi se pri tem trgovina omejevala z nepotrebnimi ovirami;

15.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija seznanila širšo javnost o svežnju ponudb Skupnosti pri sedanjih pogajanjih v okviru sporazuma GATS, vendar meni, da bi morala Komisija o trenutnem razvoju dogodkov na tem področju tesneje razpravljati s Parlamentom in njegovimi zadevnimi odbori;

16.   poudarja, da trgovina s storitvami v veliki meri pomeni prenos strokovnega znanja in izkušenj med državami ter da je zato prosta trgovina s storitvami pomemben del vsake razvojne strategije, ker omogoča obsežen, hiter in učinkovit prenos znanja in izkušenj;

17.   priznava, da so za nekatere probleme v zvezi s poštenostjo in preglednostjo pri zagotavljanju storitev v nekaterih državah v razvoju odgovorna tudi podjetja iz razvitih gospodarstev;

18.   zahteva, da Komisija izvede podroben pregled določenih sektorjev storitev, kot so programska oprema, film, logistika in finančne storitve, ki imajo ključno vlogo v nekaterih državah v razvoju in ki se jih opravlja in distribuira po svetu; nadalje zahteva, da Komisija izvede podrobne analize, kako to vpliva na evropski trg storitev;

19.   zahteva, da Komisija izdela podroben pregled bistvenih podatkov o rudarskih storitvah, ki se opravljajo na svetovni ravni; nadalje zahteva, da Komisija predloži podrobne informacije o lokaciji, izvajalcih, obsegu in kvaliteti storitev v tem sektorju;

Krog pogajanj o razvoju iz Dohe in GATS

20.   opozarja na člen XIX sporazuma GATS, ki določa, da članice začnejo zaporedne kroge pogajanj za dosego vse večje liberalizacije najpozneje pet let od datuma začetka veljavnosti sporazuma STO, potem pa jih nadaljujejo v rednih časovnih presledkih; opozarja, da tovrstna pogajanja potekajo v okviru paketnega dogovora o obveznostih in koristih in jih je treba zato uravnotežiti z interesi, predloženimi na drugih področjih pogajanj;

21.   opozarja, da načela sporazuma GATS ne prepovedujejo ne privatizacije, ne deregulacije; zato poudarja, da lahko vsaka država liberalizira kateri koli storitveni sektor; poudarja, da načrti sporazuma GATS obravnavajo obveznosti, h katerim je zavezana vsaka članica STO v okviru trgovine s storitvami, in da ima vsaka članica pravico odprtja svojega trga tudi prek njenih obveznosti iz sporazuma GATS, če se spoštujeta načelo države z največjimi ugodnostmi iz člena II ali člen V sporazuma GATS o gospodarskem povezovanju;

22.   opozarja, da se mora krog pogajanj o razvoju iz Dohe osredotočiti na razvoj in da morajo skladno s tem pogajanja o trgovini s storitvami služiti interesom EU in gospodarski rasti najrevnejših držav;

23.   poudarja, da je treba državam v razvoju dopustiti politični prostor v zvezi s stopnjo vzajemnosti pri odpiranju trgovine, da se jim omogoči samostojno odločanje o stopnji in hitrosti liberalizacije;

24.   je seznanjen, da države v razvoju zlasti od EU in ZDA zahtevajo izboljšanje ponudb v načinu 4; meni, da je treba najti pravo ravnotežje za izpolnitev pričakovanj na obeh straneh; zahteva, da Komisija Parlament obvesti o vseh spremembah prvotnih zahtev;

Dvostranski in regionalni sporazumi

25.   spodbuja jasne in velikopotezne obveznosti dvostranskih in regionalnih trgovinskih sporazumov, o katerih potekajo pogajanja zdaj ter bodo potekala v prihodnosti; poudarja pomen vključevanja klavzul o človekovih pravicah in socialnih standardov v te trgovinske sporazume;

26.   je seznanjen z rezultati, doseženimi s Sporazumom o gospodarskem partnerstvu s karibskim forumom držav AKP (CARIFORUM); verjame, da je trgovina s storitvami gonilo razvoja, pod pogojem, da so vzpostavljeni učinkoviti in pregledni domači predpisi za upravljanje storitev; poziva k univerzalnim, dostopnim, trajnostnim in ugodnim javnim storitvam z visokimi standardi kakovosti, ki so zagotovljene vsem;

27.   ugotavlja, da poglavje o naložbah iz držav CARIFORUM tujim vlagateljem zagotavlja pričakovane koristi kot rezultat obveznosti v okviru tega sporazuma;

28.   podpira zlasti sporazum o načinu 4 v sporazumu med EU in državami CARIFORUM; meni, da se tako lahko izogne begu možganov;

29.   glede na pogajanja o sporazumu o prosti trgovini med EU in državami združenja ASEAN verjame, da morajo vidiki sporazuma, ki vplivajo na javna naročila, naložbe in storitve, upoštevati različne stopnje razvoja članic združenja ASEAN ter spoštovati pravico vseh udeležencev do zagotavljanja javnih storitev, zlasti tistih, ki so povezane z osnovnimi potrebami, vendar to ne bi smelo ovirati zasebnih podjetij pri zagotavljanju tistih storitev, ki jih zahtevajo državljani in jih država ni sposobna nuditi;

30.   se zaveda, glede pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med EU in Korejo, težav, ki jih imajo tuja podjetja pri pridobivanju dostopa na korejski trg pri storitvah v bančništvu, zavarovalništvu, telekomunikacijah, tiskovnih agencijah in pravnem svetovanju; prav tako poziva Komisijo, da pri obravnavanju te problematike pri pogajanjih o sporazumu o prosti trgovini upošteva vedno večjo zaskrbljenost tudi v EU glede krize, ki bi lahko nastala zaradi učinkov bančnega sektorja in sektorja zavarovalništva, katerih liberalizacija ni bila urejena z učinkovito in pregledno domačo zakonodajo;

31.   glede pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo poudarja, da je naše partnerstvo z Indijo zelo pomembno, ter da je treba skleniti ambiciozen sporazum z znatnimi in obsežnimi obveznostmi in čim manjšimi omejitvami dostopa do indijskega trga za vse načine zagotavljanja storitev; poudarja, da mora liberalizacija trgovine s storitvami znašati vsaj 90 % glede pokritosti sektorjev in obsega trgovine skladno z zahtevo po bistvenem kritju na podlagi člena V sporazuma GATS; poudarja, da so omejitve posebej resne na področjih finančnih storitev, vrednostnih papirjev, računovodstva, telekomunikacij, distribucije, storitev poštnih in kurirskih ter pravnih služb;

32.   glede pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC) je zaskrbljen zaradi ravni preglednosti in odgovornosti na področju finančnih storitev ter zlasti na področju naložb državnih premoženjskih skladov;

Posebna sektorska vprašanja

33.   je seznanjen s tem, da še nobena članica STO ni sprejela nobenih obveznosti v sektorju vodovodne distribucije; poudarja, da v primeru tovrstne obveznosti državi ni prepovedano postaviti meril za kakovost, varnost, ceno ali drugih političnih ciljev, ki se ji zdijo primerni, ter da bi za tuje in domače dobavitelje veljali enaki predpisi;

34.   poudarja, da so kulturne storitve, kot so avdiovizualni, glasbeni in založniški sektor, pomembne za industrijo EU in naše trgovinske partnerje; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno uravnoteženo trgovino s kulturnimi storitvami ob zagotavljanju varstva pravic intelektualne lastnine;

35.   poudarja, da h gospodarstvu številnih držav v razvoju veliko prispeva zlasti sektor turizma; zato meni, da je pomoč EU na področju razvojnega sodelovanja in tehnične pomoči bistvenega pomena;

36.  verjame, da previdno in postopno odprtje trga finančnih storitev v državah v razvoju na podlagi predhodno sprejete učinkovite in pregledne zakonodaje lahko nudi državljanom in podjetnikom dostop do sredstev za ustvarjanje lokalnih delovnih mest ter blažitev revščine, ker se jim ne bo več treba zanašati na državne monopole ali institucije;

37.   meni, da mora EU za povečanje svoje zunanje konkurenčnosti v sklopu trgovinske politike sprejeti ukrepe za okrepitev varnosti elektronskih transakcij in trgovinskih izmenjav ter za izboljšanje zaščite podatkov;

38.   ugotavlja, da storitve, zlasti finančne storitve, zadevajo različna področja pristojnosti, in poudarja, da se ta uredba osredotoča na trgovino s storitvami ali na uresničevanje dostopa do trga na osnovi prostovoljnega odpiranja trgov s pomočjo metode za zahtevo in ponudbo pogajanj; predlaga, da se področja, kot so finančni nadzor, ureditev ter druga vprašanja, ki zadevajo različne vidike finančnih storitev, obravnavajo na ustrezni ravni;

39.   odločno podpira mnenje Komisije, da sta dostop na trg in prosta trgovina s storitvami bistvena sestavna dela lizbonske agende za rast in delovna mesta; poudarja, da bodo odprti trgi skupaj z uravnovešeno in urejeno prosto trgovino s storitvami koristili vsem sodelujočim državam in regijam;

40.   ugotavlja, da so podjetja iz EU vse bolj dejavna na mednarodnem področju, da h globalni gospodarski rasti največ prispevajo tretje države ter da bi lažji dostop do trga prispeval h krepitvi konkurenčnosti EU;

41.   meni, da je trgovina s storitvami nujna dopolnitev trgovine z blagom, vendar bi ju bilo treba obravnavati ločeno;

42.   meni, da je storitveni sektor postal največji gospodarski sektor v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter da bosta okrepljena trgovina in razpoložljivost storitev povečali gospodarsko rast ter olajšali rast in razvoj podjetij ob povečanju uspešnosti drugih industrij, saj storitve zagotavljajo ključen vmesni prispevek, zlasti v globaliziranem svetu, ki je vse bolj medsebojno povezan;

43.   priznava, da je pridobitev dostopa na trg storitev v okviru sedanjih pogajanj Svetovne trgovinske organizacije o razvojni agendi iz Dohe težaven proces; poziva Komisijo, naj oblikuje uravnotežen paket z ambiciozno ponudbo storitev, zlasti finančnih storitev, kjer ima industrija EU konkurenčno strokovno znanje in izkušnje ter močan potencial rasti; ugotavlja, da je za preprečevanje necarinskih ovir, ki so na področju storitev lahko kočljive, nujna skladnost s standardi in pravili;

44.   poziva Komisijo, naj pri trgovinskih pogajanjih v celoti upošteva obstoj storitev splošnega pomena in morebitni vpliv odpiranja trgov na njihovo organizacijo;

45.   ugotavlja, da je trg finančnih storitev EU med najbolj odprtimi na svetu, vendar poudarja, da se mora EU odločneje pogajati o uravnoteženem trgovanju s storitvami in podpreti načela odprtosti, razvoja in vzajemnosti;

46.   poudarja, da je zelo pomembno, da organi na področju finančnih storitev spremljajo celoten razvoj evropskega trga in globalnih trgov finančnih storitev; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo evropske regulativne okvire in okrepijo regulativni dialog med EU in njenimi trgovskimi partnerji ter tako zmanjšajo trgovinske ovire;

47.   poziva Komisijo, naj preuči prakse tretjih držav, ki ogrožajo vzajemno koristno odpiranje trgov;

48.   poziva države članice, naj si skupaj s Komisijo prizadevajo za bolj integrirano in skladno trgovinsko politiko, zlasti na področju vlaganj; poudarja, da države članice ne bi smele precenjevati tveganj, ki jih predstavljajo tuja vlaganja, temveč se usmeriti v učinkovito odpiranje svojih gospodarstev in skupen pristop v okviru državnih naložbenih skladov; je seznanjen z dejstvom, da je treba oceniti vprašanja, kot je zanesljivost preskrbe, zlasti glede tujih naložb državnih organov v energetski sektor, in opozarja, da se ta ocena ne more uporabiti kot zaščitni ukrep;

49.   opozarja Komisijo na morebitna tveganja pri spoštovanju predpisov o konkurenci v Evropski uniji, povezana s pomanjkanjem vzajemnosti v sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o javnih naročilih;

50.   poziva Komisijo, naj sprejme strožje ukrepe proti ponarejanju, predvsem prek svetovnega spleta, in hkrati spodbuja boljše sodelovanje med nacionalnimi upravami ter krepitev sredstev za opazovanje in ocenjevanje ponarejanja; poleg tega poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži predlog, da bi se Skupnosti in državam članicam zagotovili kakovostni in statistični podatki glede boja proti ponarejanju na evropski ravni, predvsem prek svetovnega spleta;

51.   deli močno podporo, ki jo Komisija namenja večstranskim trgovinskim pogajanjem, vendar ugotavlja, da so za trgovino s storitvami, zlasti finančnimi storitvami, sporazumi o prosti trgovini za doseganje dostopa na trg primernejši; meni, da bi ob sklenitvi celovitih sporazumov o gospodarskem partnerstvu z državami AKP ti ne zajemali le blaga, temveč tudi storitve in vlaganja, vendar samo, če je to želja teh držav;

52.   poudarja, da učinkovit dostop do trga za finančne storitve ustvarja boljše priložnosti za konkurenčnost, preglednost in razvejanost; ugotavlja, da učinkovit dostop do trga, zlasti kar zadeva hitro razvijajoča se gospodarstva, lahko okrepi razvoj lokalnega finančnega trga in koristi podjetjem, ki se želijo ustanoviti, prav tako lahko potrošnikom zagotovi večjo izbiro in boljše izdelke;

53.   ob upoštevanju šibkih finančnih, upravnih in institucionalnih zmogljivosti držav AKP poziva Komisijo, naj pri pogajanju in izvajanju trgovinskih sporazumov z državami, ki se jih pogosto označuje kot "davčni raj", zagotovi spoštovanje mednarodno sprejetih standardov o ureditvi in nadzoru sektorja finančnih storitev;

54.   meni, da je dostop do finančnih storitev (mikro kreditov, bančnih računov, osnovnih bančnih storitev, hipotek, lizinga in faktoringa, zavarovanja, pokojnin ter lokalnih in mednarodnih transferjev) zlasti potreben zato, da se posamezniki iz držav v razvoju vključijo v osnovne gospodarske dejavnosti, zato poziva Komisijo, naj v teh državah spodbuja boljši dostop do trga finančnih storitev, kakovostno in preudarno ureditev, razvoj konkurenčnih trgov in izobraževanje na področju finančnih storitev.

o
o   o

55.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetovni trgovinski organizaciji in njenim državam članicam.

(1) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 128.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0053.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0629.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0195.
(5) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 155.
(6) UL C 308 E, 16.12.2006, str. 182.
(7) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 235.
(8) UL C 233 E, 28.9.2006, str. 103.
(9) UL C 306 E, 15.12.2006, str. 400.
(10) UL L 376, 29.12.2006, str. 36.

Zadnja posodobitev: 26. maj 2009Pravno obvestilo