Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/0286(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0046/2009

Predložena besedila :

A6-0046/2009

Razprave :

PV 10/03/2009 - 6
CRE 10/03/2009 - 6

Glasovanja :

PV 10/03/2009 - 8.12
CRE 10/03/2009 - 8.12
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0093

Sprejeta besedila
PDF 621kWORD 2047k
Torek, 10. marec 2009 - Strasbourg Končna izdaja
Industrijske emisije (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev) ***I
P6_TA(2009)0093A6-0046/2009
Resolucija
 Prečiščeno besedilo
 Priloga
 Priloga
 Priloga
 Priloga
 Priloga
 Priloga
 Priloga
 Priloga
 Priloga
 Priloga

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev) (KOM(2007)0844 – C6-0002/2008 – 2007/0286(COD))

(Postopek soodločanja – prenovitev)

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0844),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, v skladu s katerima je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0002/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(1) ,

–   ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 10. septembra 2008, naslovljenega na Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 80a(3) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju členov 80a in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0046/2009),

A.   ker po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb obstoječega besedila, zgolj kodifikacija tega besedila brez vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen glede na priporočila posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ter s tehničnimi spremembami, ki jih je odobril Odbor za pravne zadeve, in kakor je bil spremenjen v nadaljevanju;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. marca 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev)
P6_TC1-COD(2007)0286

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1) ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2) ,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3) ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Potrebne so številne bistvene spremembe Direktive Sveta 78/176/EGS z dne 20. februarja 1978 o odpadkih iz industrije titanovega dioksida(4) , Direktive Sveta 82/883/EGS z dne 3. decembra 1982 o postopkih za nadzor in spremljanje stanja prvin okolja, ki prihajajo v stik z odpadki iz industrije titanovega dioksida(5) , Direktive Sveta 92/112/EGS z dne 15. decembra 1992 o postopkih usklajevanja programov za zmanjševanje in končno odpravo onesnaževanja z odpadki iz industrije titanovega dioksida(6) , Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja(7) , Direktive Sveta 1999/13/ES z dne 11. marca 1999 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih(8) , Direktive 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov(9) ter Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav(10) . Zaradi jasnosti bi bilo treba navedene direktive prenoviti.

(2)  Da bi se preprečilo, zmanjšalo in v čim večji meri odpravilo onesnaževanje, ki je posledica industrijskih dejavnosti, v skladu z načelom " plača povzročitelj obremenitve" in načelom preprečevanja obremenjevanja okolja, bi bilo treba vzpostaviti splošen okvir za nadzor glavnih industrijskih dejavnosti, pri čemer bi bilo treba dati prednost ukrepanju pri viru in zagotoviti preudarno upravljanje naravnih virov.

(3)   Skladnost z mejnimi vrednostmi emisij, ki so določene v tej direktivi, bi bilo treba upoštevati kot nujen, vendar ne zadosten pogoj za doseganje ciljev za preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja ter doseganje visoke stopnje zaščite okolja, vključno s podtalnico, zrakom, tlemi in javnostjo. Za doseganje teh ciljev je treba določiti strožje mejne vrednosti za onesnaževala, ki jih zajema ta direktiva, vrednosti emisij za druge snovi in sestavine okolja ter druge ustrezne pogoje.

(4)  Različni načini ločenega nadzorovanja emisij v zrak, vodo ali tla lahko spodbudijo prenos onesnaževanja z ene prvine okolja na drugo, namesto da bi varovali okolje kot celoto. Zato je primerno zagotoviti celosten pristop k preprečevanju in nadzoru emisij v zrak, vodo ali tla, ravnanju z odpadki, učinkoviti rabi energije in preprečevanju nesreč.

(5)  Primerno je, da se zakonodaja, ki se nanaša na industrijske obrate, popravi, z namenom da se obstoječe določbe poenostavijo in pojasnijo, zmanjšajo nepotrebne upravne obremenitve in izvedejo sklepi sporočil Komisije o Tematski strategiji o onesnaževanju zraka(11) , Tematski strategiji za varstvo tal(12) ter Tematski strategiji o preprečevanju in recikliranju odpadkov(13) , ki so bila sprejeta po Sklepu št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti(14) . Navedena sporočila določajo cilje za zaščito zdravja ljudi in okolja, ki jih ni mogoče doseči brez nadaljnjega zmanjševanja emisij iz industrijskih dejavnosti.

(6)  Da se zagotovi preprečevanje in nadzor onesnaževanja, bi posamezni obrat smel delovati le, če ima dovoljenje ali v primeru nekaterih obratov in dejavnosti, pri katerih se uporabljajo organska topila, le če ima dovoljenje ali če je registriran. Skupno porabo organskih topil bi bilo treba zmanjšati.

(7)  Za lažjo odobritev dovoljenj bi morale imeti države članice možnost, da določijo zahteve za nekatere vrste obratov v splošnih zavezujočih predpisih.

(8)  Da bi se izognili podvajanju urejanja , dovoljenje za obrat , ki ga zajema Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti║(15) , ne bi smelo vključevati mejne vrednosti emisij za emisije toplogrednih plinov, razen če to ni potrebno za zagotovitev, da se ne povzroči znatnega lokalnega onesnaženja , ali če je obrat začasno izključen iz navedene sheme.

(9)  Upravljavci bi morali pristojnemu organu predložiti vlogo za dovoljenje, ki vsebuje informacije, ki so potrebne za določanje pogojev v dovoljenju. Upravljavci bi morali imeti pri predložitvi vloge za dovoljenje možnost, da uporabijo informacije, ki izhajajo iz izvajanja Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje(16) in Direktive Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi(17) .

(10)  Dovoljenje bi moralo vključevati vse potrebne ukrepe za doseganje visoke stopnje varovanja okolja kot celote, vključevati pa bi moralo tudi mejne vrednosti emisij za onesnaževala, ustrezne zahteve za varovanje tal in podtalnice, zahteve za spremljanje in nadzorovanje ter seznam uporabljenih nevarnih snovi ali pripravkov, kot so opredeljeni v Direktivi Sveta št. 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (18) . Pogoji dovoljenja bi morali biti določeni na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij.

(11)  Za določitev tega, kaj se šteje za najboljše razpoložljive tehnologije, in za omejitev neravnovesij v Skupnosti glede vrednosti emisij industrijskih dejavnosti bi morala Komisija objaviti referenčne dokumente za najboljše razpoložljive tehnologije ( v nadaljevanju "referenčni dokumenti NRT") , ki bodo rezultat izmenjave informacij z zainteresiranimi stranmi. Navedeni referenčni dokumenti NRT bi morali biti referenca za določanje pogojev v dovoljenju. Lahko jih dopolnijo drugi viri.

(12)  Za upoštevanje nekaterih posebnih okoliščin bi morali imeti pristojni organi možnost, da določijo mejne vrednosti emisij, enakovredne parametre ali tehnične ukrepe, katerih končni rezultat so vrednosti emisij, ki lahko presežejo vrednosti emisij, ki se nanašajo na najboljše razpoložljive tehnologije, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT. ▌

(13)  Da bi upravljavci lahko preizkusili nastajajoče tehnologije, ki bi lahko zagotovile večjo stopnjo varovanja okolja, bi moral imeti pristojni organ tudi možnost, da odobri začasno odstopanje od vrednosti emisij, ki se nanašajo na najboljše razpoložljive tehnologije, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT.

(14)  Spremembe v obratu lahko povzročijo večjo stopnjo onesnaževanja okolja. Zato bi moral biti pristojni organ obveščen o vsaki načrtovani spremembi, ki bi lahko vplivala na okolje. Znatne spremembe obratov, ki imajo lahko pomembne negativne vplive na ljudi ali okolje, bi morale biti predmet ponovnega preverjanja dovoljenja, da se zagotovi, da zadevni obrati še naprej izpolnjujejo zahteve te direktive.

(15)  Trošenje živinskega gnojila in gnojevke ima lahko velik učinek na kakovost okolja. Za zagotovitev celostnega preprečevanja in nadzora teh učinkov je treba, da gnojilo ali gnojevko, ki nastane zaradi dejavnosti, ki jih zajema ta direktiva, trosijo upravljavec ali tretje stranke, ki uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije. Da se državam članicam omogoči prožnost pri izpolnjevanju teh zahtev, se lahko uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij pri trošenju upravljavca ali tretje stranke določi v dovoljenju ali v drugih ukrepih.

(16)  Za upoštevanje razvoja najboljših razpoložljivih tehnologij ali drugih sprememb na obratu, bi bilo treba pogoje v dovoljenju redno preverjati in po potrebi posodobiti, zlasti če Komisija sprejme nov ali posodobljen referenčni dokument NRT.

(17)  Treba je zagotoviti, da delovanje obrata ne povzroča večjega poslabšanja kakovosti tal ali podtalnice. Pogoji v dovoljenju bi morali zato, kadar je potrebno in primerno, vključevati spremljanje stanja tal in podtalnice, kot tudi zahtevo po sanaciji lokacije ob dokončnem prenehanju dejavnosti v skladu z zahtevami iz zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje . Takoj ko začne veljati zakonodaja Skupnosti za spremembo Direktive 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (19) ali o zaščiti tal ali podtalnice, bi morala Komisija pregledati določbe o zaščiti tal in podtalnice iz te direktive, da bi zagotovila doslednost in preprečila sovpadanje.

(18)  Da se zagotovi učinkovito izvajanje in izvrševanje te direktive, bi morali upravljavci pristojnemu organu redno poročati o skladnosti s pogoji v dovoljenju. Države članice bi morale zagotoviti, da upravljavci upoštevajo navedene pogoje ter da v primeru neskladnosti s to direktivo upravljavec in pristojni organ sprejmeta potrebne ukrepe ter zagotovita sistem okoljskih inšpekcijskih pregledov. Za določitev najprimernejšega režima izvrševanja, vključno z upoštevanjem mejnih vrednosti emisij, so zadolžene države članice.

(19)  Ob upoštevanju določb Aarhuške konvencije (20) je potrebno učinkovito sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev, da se omogoči, da javnost izrazi mnenja in skrbi, ki lahko zadevajo te odločitve, nosilec odločitev pa se jih zaveda ter tako poveča odgovornost in transparentnost procesa odločanja in prispeva k zavesti javnosti o okoljskih vprašanjih in podpori sprejetim odločitvam. Člani zadevne javnosti bi morali imeti dostop do sodišč, da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje.

(20)  Velike kurilne naprave znatno prispevajo k emisijam onesnaževal v zrak, kar močno vpliva na zdravje ljudi in okolje. Za zmanjšanje tega učinka in nadaljnje delo v smeri izpolnjevanja zahtev Direktive 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka(21) in ciljev, določenih v Sporočilu Komisije o Tematski strategiji o onesnaževanju zraka je treba za nekatere vrste kurilnih naprav in onesnaževal določiti strožje mejne vrednosti emisij na ravni Skupnosti.

(21)  V primeru nenadne prekinitve v dobavi goriva z nizko vsebnostjo žvepla ali plina, ki je posledica hudega pomanjkanja, bi moral imeti pristojni organ možnost, da odobri začasna odstopanja, ki omogočijo, da emisije zadevnih kurilnih naprav presežejo mejne vrednosti emisij, ki so določene v tej direktivi.

(22)  Zadevni upravljavec ne bi smel uporabljati kurilne naprave več kot 24 ur po okvari ali izpadu naprave za čiščenje odpadnih plinov in obratovanje brez čiščenja odpadnih plinov ne sme presegati 120 ur v katerem koli dvanajst mesečnem obdobju, da se omejijo negativni učinki onesnaženja na okolje. Vendar, če obstaja nujna potreba po oskrbi z energijo ali če se je treba izogniti splošnemu povečanju emisij z uporabo druge kurilne naprave, bi morali imeti pristojni organi možnost, da odobrijo odstopanje od teh časovnih omejitev.

(23)  Da se zagotovi visoka raven varstva okolja in varovanja zdravja ljudi in da se odpravi čezmejno premeščanje odpadkov v tiste naprave, ki obratujejo v okviru nižjih okoljskih standardov, je treba ohraniti in določiti stroge obratovalne pogoje, tehnične zahteve in mejne vrednosti emisij za sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov v Skupnosti.

(24)  Uporaba organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih povečuje emisije organskih spojin v zrak, ki prispevajo k lokalnemu in čezmejnemu nastajanju fotokemijskih oksidantov, kar škoduje naravnim virom in škodljivo učinkuje na zdravje ljudi. Zato je treba proti uporabi organskih topil preventivno ukrepati in določiti obveznost upoštevanja mejnih vrednosti emisij za organske spojine ter ustrezne obratovalne pogoje. Zato bi morala obstajati možnost, da se upravljavcem odobri odstopanje od upoštevanja mejnih vrednosti emisij, če drugi ukrepi, kot je uporaba izdelkov ali postopkov z malo ali brez topil, zagotavljajo nadomestne načine doseganja enakovrednih omejitev za emisije.

(25)  Obrati, ki proizvajajo titanov dioksid, lahko povzročijo znatno onesnaževanje zraka in vode ter pomenijo toksikološko tveganje . Za zmanjšanje teh učinkov je treba za nekatere vrste onesnaževal določiti strožje mejne vrednosti emisij na ravni Skupnosti.

(26)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvajanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji(22) .

(27)  V skladu z načelom, da plača povzročitelj obremenitve, bi morale države članice ▌ določiti pravila o kaznih za kršitve določb te direktive in zagotoviti njihovo izvajanje. Navedene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(28)  Da se obstoječim obratom zagotovi dovolj časa, da se tehnično prilagodijo novim zahtevam te direktive, bi se morale nove zahteve uporabljati za te obrate po določenem obdobju od datuma začetka uporabe te direktive. Kurilne naprave potrebujejo dovolj časa, da namestijo naprave za zmanjševanje emisij za upoštevanje mejnih vrednosti emisij iz Priloge V.

(29)  Da bi obravnavali resne težave, ki jih povzročajo emisije dioksinov, furanov in drugih zadevnih onesnaževal iz obratov, ki proizvajajo surovo železo in jeklo ter zlasti sintrirano železovo rudo, bi moral za takšne obrate prednostno in v vsakem primeru do 31. decembra 2011 veljati postopek o minimalnih zahtevah iz te direktive –

(30)  Ker države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev ukrepa za zagotovitev visoke ravni varovanja in izboljšanja kakovosti okolja, in ker je zaradi čezmejne narave onesnaževanja zaradi industrijskih dejavnosti cilj mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego navedenih ciljev.

(31)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti načela Listine Evropske unije o temeljnih pravicah║. Ta direktiva si zlasti prizadeva spodbujati uporabo člena 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(32)  Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo je treba omejiti na tiste določbe, ki v primerjavi s prejšnjimi direktivami, prenovljenimi s to direktivo, pomenijo vsebinsko spremembo. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv.

(33)  Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, določenih v delu B Priloge IX

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Skupne določbe

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva določa pravila o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja, ki je posledica industrijskih dejavnosti.

Ta direktiva določa tudi pravila za preprečevanje ali, če to ni izvedljivo, za zmanjševanje emisij v zrak, vodo in tla ter za preprečevanje proizvodnje odpadkov, da bi dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta direktiva se uporablja za industrijske dejavnosti, ki povzročajo onesnaževanje okolja, iz poglavij II do VI.

2.  Ta direktiva se ne uporablja za raziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti ali preizkušanje novih proizvodov in postopkov.

Člen 3

Opredelitve

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve :

  1) " snov" pomeni kakršenkoli kemični element in njegove spojine, razen naslednjih snovi:
   a) radioaktivnih snovi, kot jih opredeljuje Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja(23) ;
   b) gensko spremenjenih mikroorganizmov, kot jih opredeljuje Direktiva Sveta 90/219/EGS z dne 23. aprila 1990 o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih(24) ;
   c) gensko spremenjenih organizmov, kot jih opredeljuje Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje║(25) ;
   2) " onesnaževanje okolja" pomeni neposredno ali posredno vnašanje snovi, vibracij, toplote ali hrupa v zrak, vodo ali tla, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti okolja, poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja;
   3) " obrat" pomeni nepremično tehnično enoto, v kateri poteka ena ali več dejavnosti, ki so navedene v Prilogi I ali v delu 1 Priloge VII, in katere koli z njimi neposredno povezane dejavnosti na istem mestu, ki so tehnično povezane z dejavnostmi, ki so navedene v teh prilogah in bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje okolja;
   4) " emisija" pomeni neposreden ali posreden izpust ali oddajanje snovi, vibracij, toplote ali hrupa iz posameznega ali razpršenih virov v obratu, v zrak, vodo ali tla;
   5) " mejna vrednost emisij" pomeni maso, izraženo z nekaterimi posebnimi parametri, koncentracijo in/ali višino emisije, ki v enem ali več časovnih obdobjih ne sme biti presežena.
   6) " predpisana kakovost okolja" pomeni sklop zahtev, ki jih mora okolje ali posamezen del okolja v določenem času izpolnjevati, kot je določeno v zakonodaji Skupnosti;
   7) " dovoljenje" pomeni pisno dovoljenje za obratovanje celotnega ali dela obrata ali kurilne naprave, sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov;
   8) " znatna sprememba" pomeni spremembo v vrsti ali delovanju obrata ali razširitev obrata ali kurilne naprave, sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ki ima lahko pomembne negativne vplive na ljudi ali okolje;
  9) " najboljša razpoložljiva tehnologija" pomeni najbolj učinkovito in napredno stopnjo v razvoju dejavnosti in načinov obratovanja, ki kažejo praktično primernost posamezne tehnologije, na podlagi katere se določa mejna vrednost emisij in drugi pogoji v dovoljenju za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij ter vpliva na okolje kot celoto:
   a) " tehnologija" vključuje tako uporabljen tehnološki postopek kot tudi način načrtovanja, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obrata;
   b) " razpoložljiva" tehnologija pomeni tehnologijo na takšni ravni, ki omogoča njeno uporabo v posamezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji, ob upoštevanju stroškov in prednosti, ne glede na to, ali se tehnologija uporablja ali razvija znotraj posamezne države članice, če je le upravljavcu primerno dostopna;
   c) " najboljša" pomeni najučinkovitejša pri doseganju visoke splošne ravni varstva okolja kot celote;
   10) "vrednosti emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami" pomenijo vrednosti emisij, ki so rezultat uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij pri običajnih pogojih obratovanja, kot so opredeljene v referenčnih dokumentih NRT, ter ki so izražene v obliki povprečja v določenem časovnem obdobju in pod določenimi referenčnimi pogoji;
   11) " upravljavec" pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje obrat ali kurilno napravo, sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov ali na katero je bilo, če je to predvideno v nacionalni zakonodaji, preneseno odločilno gospodarsko razpolaganje v zvezi s tehničnim delovanjem obrata ali naprave;
   12) " javnost" pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso, njihova združenja, organizacije ali skupine;
   13) " zadevna javnost" pomeni javnost, na katero vpliva ali bi verjetno vplivalo odločanje o izdaji ali obnavljanju dovoljenja ali pogojev v dovoljenju, ali ima interes pri takem odločanju; za namene te opredelitve se šteje, da imajo interes nevladne organizacije, ki pospešujejo varstvo okolja in izpolnjujejo zahteve ustrezne nacionalne zakonodaje;
   14) " nastajajoča tehnologija" pomeni novo tehnologijo za industrijsko dejavnost, ki bi pod pogojem, da bi bila preizkušena v industriji in tržno razvita, ▌ zagotovila večjo ali vsaj enako stopnjo varovanja okolja ter večje prihranke pri stroških kot obstoječe najboljše razpoložljive tehnologije
   15) " nevarne snovi" pomenijo nevarne snovi ali pripravke, kot jih opredeljujeta Direktiva ║ 67/548/ES║ in Direktiva 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov(26) ;
   16) " izhodiščno poročilo" pomeni količinsko opredeljene informacije o stanju onesnaženja tal in podtalnice z večjimi količinami pomembnih nevarnih snovi ;
   17) " redni inšpekcijski pregled" pomeni inšpekcijski pregled okolja, ki se izvaja kot del načrtovanega inšpekcijskega programa;
   18) " izredni inšpekcijski pregled" pomeni inšpekcijski pregled, ki se izvaja kot odgovor na pritožbo ali pri preiskavi nesreč, izrednih dogodkov in primerov neskladnosti;
   19) "okoljski inšpekcijski pregled" pomeni kakršno koli dejavnost, ki vključuje preverjanje, ali posamezen obrat izpolnjuje ustrezne okoljske zahteve;
   20) " gorivo" pomeni katero koli trdno, tekoče ali plinasto gorljivo snov, ki se uporabi za kurjenje v kurilni napravi;
   21) " kurilna naprava" pomeni vsako tehnično napravo, v kateri goriva oksidirajo, da se uporabi tako nastala toplota;
   22) " biomasa" pomeni kar koli od naslednjega:
   a) proizvode iz rastlin iz kmetijstva ali gozdarstva, ki se lahko z namenom energetske izrabe uporabljajo kot gorivo;
  b) naslednji odpadki, uporabljeni kot gorivo:
   i) rastlinski odpadki iz kmetijstva in gozdarstva;
   ii) rastlinski odpadki iz živilskopredelovalne industrije, če se uporabljajo za pridobivanje toplote,
   iii) odpadna rastlinska vlakna iz proizvodnje celuloze in papirja, če se sosežigajo na kraju proizvodnje in se uporabljajo za pridobivanje toplote;
   iv) odpadna pluta;
   v) lesni odpadki, razen lesnih odpadkov, ki lahko vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine zaradi obdelave s sredstvi za zaščito lesa ali premazi;
   23) " kurilna naprava s kombiniranim kurivom" pomeni katero koli kurilno napravo, v kateri hkrati ali izmenično zgorevata dve ali več vrst goriv;
   24) " plinska turbina" pomeni katero koli rotirajočo napravo za pretvorbo toplotne energije v mehansko delo, ki jo sestavljajo predvsem kompresor, toplotna naprava, v kateri gorivo oksidira, da segreva delovno tekočino, ter turbina;
   25) " odpadki" pomenijo odpadke, kot so opredeljeni v členu 3(1) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2009 o odpadkih(27) ;
   26) " nevarni odpadki" pomenijo nevarne odpadke, kot so opredeljeni v členu 3(2) Direktive 2008/98/ES .
   27) " mešani komunalni odpadki" pomenijo odpadke iz gospodinjstev ter odpadke iz trgovine, industrije in ustanov, ki so zaradi svoje narave in sestave podobni odpadkom iz gospodinjstev, razen frakcij, navedenih pod poglavjem 20 01 Priloge k Odločbi Komisije 2000/532/ES║(28) o oblikovanju seznama odpadkov║, ki se ločeno zbirajo pri viru, in ostalih odpadkov, navedenih v omenjeni prilogi pod poglavjem 20 02;
   28) " sežigalnica odpadkov" pomeni katero koli nepremično ali premično tehnično enoto in opremo, namenjeno toplotni obdelavi odpadkov z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote ali brez njega s sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimi postopki toplotne obdelave, če se snovi, ki nastanejo pri obdelavi, naknadno sežgejo;
   29) " naprava za sosežig odpadkov" pomeni katero koli nepremično ali premično tehnično enoto, katere glavni namen je proizvodnja energije ali izdelkov in ki uporablja odpadke kot običajno ali dodatno gorivo ali v kateri se odpadki termično obdelajo z namenom odstranitve s sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimi postopki toplotne obdelave, če se snovi, ki nastanejo pri obdelavi, naknadno sežgejo;
   30) " nazivna zmogljivost" pomeni vsoto sežigalnih zmogljivosti peči v sestavi sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, kot jo je določil projektant in potrdil upravljavec, ob upoštevanju kurilne vrednosti odpadkov, izražene kot količina v eni uri sežganih odpadkov;
   31) " dioksini in furani" pomenijo vse poliklorirane dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane, naštete v delu 2 Priloge VI;
   32) " ostanek" pomeni katerekoli tekoče ali trdne odpadke, ki jih proizvede sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov;
   33) " organska spojina" pomeni kakršno koli spojino, ki vsebuje vsaj ogljik in enega ali več od naslednjih elementov: vodik, kateri koli halogen, kisik, žveplo, fosfor, silicij ali dušik, razen ogljikovih oksidov ter anorganskih karbonatov in bikarbonatov;
   34) " hlapna organska spojina" pomeni katero koli organsko spojino in frakcijo kreozota s parnim tlakom 0,01 kPa ali več pri 293,15 K ali z ustrezno hlapnostjo pri določenih pogojih uporabe;
  35) " organsko topilo" pomeni katero koli hlapno organsko spojino, ki se uporablja za kar koli od naslednjega:
   a) sama ali skupaj z drugimi snovmi, ne da bi se pri tem kemijsko spremenila, za raztapljanje surovin, izdelkov ali odpadnega materiala;
   b) kot čistilno sredstvo za raztapljanje nečistoč;
   c) kot sredstvo za raztapljanje;
   d) kot disperzni medij;
   e) kot sredstvo za uravnavanje viskoznosti;
   f) kot sredstvo za uravnavanje površinske napetosti;
   g) kot plastifikator;
   h) kot konzervans;
   36) " premazno sredstvo" pomeni premazno sredstvo, kot je določeno v členu 2(8) Direktive 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil(29) ;
   37) "splošni zavezujoči predpisi" pomenijo mejne vrednosti emisij ali druge pogoje, določene v okoljski zakonodaji vsaj na ravni sektorja, ki so sprejeti z namenom, da se neposredno uporabljajo za določanje pogojev v dovoljenju.

Člen 4

Obvezna pridobitev dovoljenja

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da noben obrat ali kurilna naprava, sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov ne obratuje brez dovoljenja.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice določijo postopek za registracijo obratov, ki jih zajema samo Poglavje V.

Postopek za registracijo je določen v zavezujočem aktu in vključuje vsaj uradno obvestilo upravljavca pristojnemu organu, da namerava upravljati obrat.

2.  Države članice lahko določijo, da dovoljenje zajema dva ali več obratov ali delov obratov, ki jih upravlja isti upravljavec na istem kraju ali na različnih krajih.

Če dovoljenje zajema dva ali več obratov, mora vsak posamezni obrat obratovati skladno z zahtevami te direktive.

Člen 5

Upravljavci

Države članice lahko določijo, da so dve ali več fizičnih ali pravnih oseb ▌lahko skupni upravljavci obrata ali kurilne naprave, sežigalnice komunalnih odpadkov ali naprave za sosežig komunalnih odpadkov ali upravljavci različnih delov obrata ali naprave. Za prevzem odgovornosti za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive se določi posamezna fizična ali pravna oseba.

Člen 6

Izdaja dovoljenja

1.  Pristojni organ izda dovoljenje, če obrat obratuje skladno z zahtevami te direktive.

2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pogoji v dovoljenju in postopki za njegovo izdajo popolnoma usklajeni, kadar je vključenih več pristojnih organov ali upravljavcev ali je izdanih več dovoljenj, tako da se zagotovi učinkovit celostni pristop vseh organov, pristojnih za ta postopek.

3.  Pri izdajanju dovoljenj za nove obrate ali znatne spremembe obratov, za katere se uporablja člen 4 Direktive 85/337/EGS, se proučijo in uporabijo vsi ustrezni podatki ali ugotovitve, pridobljene na podlagi členov 5, 6, 7 in 9 navedene direktive.

Člen 7

Splošni zavezujoči predpisi

Brez vpliva na obveznost za pridobitev dovoljenja države članice lahko vključijo zahteve za nekatere vrste obratov, kurilnih naprav, sežigalnic odpadkov ali naprav za sosežig odpadkov v obliki splošnih predpisov.

Če so sprejeti splošni zavezujoči predpisi, lahko dovoljenje vključuje le sklic na takšne predpise.

Člen 8

Poročanje o skladnosti

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo:

   1) da upravljavec pristojnemu organu zagotovi ustrezne podatke o skladnosti s pogoji v dovoljenju najmanj vsakih 24 mesecev, ki se jih brez odlašanja da na voljo na spletu. Če se pri inšpekcijskem pregledu v skladu s členom 25 ugotovi kršitev pogojev v dovoljenju, je poročanje bolj pogosto in se izvaja vsaj vsakih 12 mesecev ;
   2) da upravljavec pristojni organ nemudoma obvesti o vsakem izrednem dogodku ali nesreči, ki pomembno vpliva na okolje.

Člen 9

Neizpolnjevanje

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pogoji iz dovoljenja izpolnjeni.

2.  Če se ugotovi, da zahteve te direktive niso izpolnjene, države članice zagotovijo :

   a) da upravljavec takoj obvesti pristojni organ;
   b) da upravljavec in pristojni organ sprejmeta ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovita, da se skladnost v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavi.

Če kršitev povzroča veliko nevarnost za zdravje ljudi ali okolje in če skladnost ni ponovno vzpostavljena v skladu s točko (b) prvega pododstavka, se dejavnost obrata ali kurilne naprave, sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov prekine.

Člen 10

Emisije toplogrednih plinov

1.  Kadar so emisije toplogrednih plinov iz naprave določene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES v zvezi s katero koli dejavnostjo, ki se izvaja v tej napravi, dovoljenje ne vključuje mejne vrednosti emisij za neposredne emisije tega plina, če to ni potrebno za zagotovitev, da se ne povzroči znatno lokalno onesnaženje.

2.  Za dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES se države članice lahko odločijo, da ne bodo naložile zahtev glede energetske učinkovitosti za kurilne naprave ali druge naprave, ki izpuščajo ogljikov dioksid na lokaciji.

3.  Kadar je potrebno, pristojni organi ustrezno spremenijo dovoljenje.

4.  Odstavki 1 do 3 se ne uporabljajo za naprave, ki so v skladu s členom 27 Direktive 2003/87/ES začasno izključeni iz sistema trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti.

Posebne določbe za dejavnosti iz Priloge I

Člen 11

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za dejavnosti iz Priloge I in, kjer je primerno, za dejavnosti, ki dosegajo prage zmogljivosti iz navedene priloge.

Člen 12

Splošna načela, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavca

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da lahko obrati delujejo v skladu z naslednjimi načeli :

   1) izvajajo se vsi ustrezni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja;
   2) uporabljajo se najboljše razpoložljive tehnologije;
   3) ni povzročeno pomembno onesnaževanje okolja;
   4) prepreči se nastajanje odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES ;
   5) če so odpadki nastali, se predelajo ali, če to tehnično in ekonomsko ni mogoče, se odstranijo brez vpliva ali z zmanjšanjem vpliva na okolje;
   6) energija se rabi učinkovito;
   7) izvajajo se potrebni ukrepi za preprečevanje nesreč in omejevanje njihovih posledic;
   8) ob dokončnem prenehanju dejavnosti se izvedejo potrebni ukrepi, s katerimi se prepreči nevarnost onesnaževanja okolja in se na kraju obratovanja ponovno vzpostavi zadovoljivo stanje v skladu z zahtevami iz člena 23(2) in (3) .

Člen 13

Vloge za dovoljenja

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da vloga za dovoljenje vključuje opis:

   a) obrata in njegovih dejavnosti;
   b) surovin in pomožnih materialov, drugih snovi in energije, uporabljenih ali proizvedenih v obratu;
   c) virov emisij iz obrata;
   d) stanja na kraju obrata;
   (e) ▌ izhodiščnega poročila z informacijami o nevarnih snoveh, če dejavnost vključuje znatne količine te snovi ;
   f) vrste in količine predvidenih emisij iz obrata v vsako prvino okolja kot tudi opredelitev pomembnih vplivov emisij na okolje;
   g) predlaganega tehnološkega postopka in drugih tehnologij za preprečevanje ali, če to ni mogoče, zmanjševanje emisij iz obrata;
   h) ukrepov za preprečevanje in predelavo odpadkov, nastalih v obratu, če je potrebno ;
   i) nadaljnjih ukrepov, načrtovanih za uskladitev s splošnimi načeli o osnovnih obveznostih upravljavca, kot je predvideno v členu 12;
   j) ukrepov, načrtovanih za nadzorovanje in spremljanje emisij v okolje;
   k) glavne ustrezne alternative predlaganim tehnološkim postopkom, tehnologijam in ukrepom, ki jih je vlagatelj preučil v osnutku.

Vloga za dovoljenje vsebuje tudi poljuden povzetek vsebin, navedenih v prvem pododstavku, in po potrebi izhodiščno poročilo .

2.  Če podatki v skladu z zahtevami iz Direktive 85/337/EGS ali varnostno poročilo v skladu z Direktivo 96/82/ES ali drugi podatki, zbrani na podlagi drugih predpisov, izpolnjujejo katero koli od zahtev iz odstavka 1, se jih lahko vključi v vlogo ali se jih tej vlogi priloži.

Člen 14

Referenčni dokumenti NRT in izmenjava informacij

1.  Komisija organizira izmenjavo informacij med državami članicami, predstavniki njihovih ustreznih pristojnih organov, upravljavci in ponudniki tehnologij, ki zastopajo zadevno industrijo, nevladnimi organizacijami za spodbujanje varstva okolja ter Komisijo v zvezi z:

   a) delovanjem obratov v smislu emisij, onesnaževanja, porabe in vrste surovin, rabe energije ter proizvodnje odpadkov; ter
   b) uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, z njimi povezanim spremljanjem stanja in razvojem najboljših razpoložljivih tehnologij .

Za organiziranje izmenjave informacij iz tega odstavka Komisija vzpostavi forum za izmenjavo informacij, ki ga sestavljajo zainteresirane strani iz prvega pododstavka .

Komisija pripravi smernice za izmenjavo informacij, vključno z zbiranjem podatkov in določanjem vsebine referenčnih dokumentov NRT. Komisija v zvezi s tem objavi poročilo o oceni, ki je na voljo na internetu.

2.  Komisija objavi rezultat izmenjave informacij iz odstavka 1 kot nov ali posodobljen referenčni dokument NRT.

3 .  Referenčni dokumenti NRT opisujejo zlasti najboljše razpoložljive tehnologije, z njimi povezane vrednosti emisij, vrednosti porabe in spremljanje, spremljanje stanja tal in podtalnice, sanacijo lokacije ter nastajajoče tehnologije, pri čemer posebej upoštevajo merila iz Priloge III, revizija pa se zaključi v osmih letih od objave predhodne različice . Komisija zagotovi, da so zaključki glede NRT v referenčnih dokumentih NRT na voljo v uradnih jezikih držav članic . Komisija na zahtevo države članice da na voljo celoten referenčni dokument NRT v zahtevanem jeziku .

Člen 15

Pogoji v dovoljenju

1.  Države članice zagotovijo, da dovoljenje vsebuje vse ukrepe, potrebne za skladnost z zahtevami za izdajo dovoljenj iz členov 12 in 19.

Ti ukrepi vključujejo najmanj naslednje:

   a) mejne vrednosti emisij za onesnaževala, našteta v Prilogi II in za druga onesnaževala, za katera je verjetno, da jih bo posamezni obrat izpuščal v pomembnih količinah, pri čemer je treba upoštevati njihovo vrsto in zmožnost prenašanja onesnaženja iz ene prvine okolja v drugo;
   b) po potrebi ustrezne zahteve, ki zagotavljajo varstvo tal in podzemne vode ter ukrepe za ravnanje z odpadki, nastalimi v obratu;
   c) primerne zahteve za spremljanje in nadzorovanje izpustov, ki določajo metodologijo in pogostnost merjenja, postopek vrednotenja in obveznost, da se pristojnemu organu redno zagotavljajo rezultati spremljanja in nadzorovanja izpustov in drugi podatki, potrebni za preverjanje skladnosti z dovoljenjem;
   d) zahteve po rednem spremljanju pomembnih nevarnih snovi, za katere je verjetno, da bodo najdene na lokaciji v večjih količinah , ob upoštevanju možnosti onesnaženja tal in podtalnice na lokaciji obrata;
   e) ukrepe, ki se nanašajo na zagon, puščanje, okvare v delovanju, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja;
   f) določbe o zmanjševanju onesnaževanja na velike razdalje ali čezmejnega onesnaževanja okolja na najnižjo možno raven.

2.  Za namene točke (a) prvega odstavka se mejne vrednosti emisij lahko dopolnijo ali nadomestijo z enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi.

3.  Referenčni dokumenti NRT so referenca za določanje pogojev v dovoljenju.

4.  Če obrat ali del obrata ni zajet v referenčnih dokumentih NRT ali če navedeni dokumenti ne obravnavajo vseh možnih vplivov dejavnosti na okolje, pristojni organ v posvetovanju z upravljavcem določi vrednosti emisij, ki se lahko dosežejo z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami za zadevni obrat ali dejavnosti na podlagi meril iz Priloge III in temu ustrezno določi pogoje v dovoljenju.

5.  Za obrate iz točke 6.6 Priloge I se odstavki 1 do 4 uporabljajo brez poseganja v zakonodajo, ki zadeva dobro počutje živali.

Člen 16

Mejne vrednosti emisij, enakovredni parametri in tehnični ukrepi

1.  Mejna vrednost emisij za onesnaževala velja na mestu izpusta emisije iz obrata in pri njenem določanju se razredčenje pred tem mestom ne upošteva.

Če je zagotovljeno enako varstvo okolja kot celote in če to ne vodi k večjemu onesnaženju okolja, lahko pri določanju mejne vrednosti emisij za zadevni obrat pri posrednih izpustih onesnaževal v vodo upoštevamo učinek čistilne naprave.

2.  Brez poseganja v člen 19, mejne vrednosti emisij, enakovredni parametri in tehnični ukrepi iz odstavkov 1 in 2 člena 15 temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah brez predpisovanja uporabe katerekoli metode ali določenega tehnološkega postopka.

Pristojni organ določi mejne vrednosti emisij ter zahteve po spremljanju in skladnosti za zagotovitev, da se vrednosti emisij, povezane z NRT, ne presežejo .

Mejne vrednosti emisij se lahko dopolnijo z enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, če se s tem lahko doseže enaka stopnja varstva okolja.

3.  Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 2 lahko pristojni organ v izjemnih primerih, ki izhajajo iz ocene okoljskih in ekonomskih stroškov in koristi ter ob upoštevanju tehničnih značilnosti zadevnega obrata, njegovega geografskega položaja in lokalnih okoljskih razmer določi mejne vrednosti emisij, enakovredne parametre ali tehnične ukrepe ter zahteve po spremljanju in skladnosti tako, da se vrednosti emisij, povezane z ▌ NRT, lahko presežejo .

Vendar ▌ te mejne vrednosti emisij, enakovredni parametri ali tehnični ukrepi ne presegajo mejnih vrednosti emisij, določenih v skladu s členom 68 ali, kjer je primerno, mejnih vrednosti emisij iz prilog V do VIII.

Države članice zagotovijo, da zadevna javnost dovolj zgodaj dobi učinkovite možnosti za sodelovanje pri postopku odločanja o odobritvi odstopanj, navedenih v tem odstavku.

Če so mejne vrednosti emisij, enakovredni parametri in tehnični ukrepi določeni v skladu s tem odstavkom, potem je treba v prilogi k pogojem v dovoljenju dokumentirati in utemeljiti razloge za odobritev odstopanja od vrednosti emisij, povezanih z NRT, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT.

Komisija lahko določi merila za odobritev odstopanj iz tega odstavka.

Navedeni ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem , se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

4.  Odstavka 2 in 3 se uporabljata za trošenje živinskega gnojila in gnojevke izven lokacije obrata iz točke 6.6 Priloge I razen za območja, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (30) . ▌

5.  Pristojni organ lahko odobri začasna odstopanja od zahtev iz odstavka 2 in od točk (1) in (2) ║ člena 12 za povečanje emisij, ki nastajajo pri preizkušanju in uporabi nastajajočih tehnologij, pod pogojem da se v šestih mesecih od odobritve odstopanja uporaba teh tehnologij ustavi ali da dejavnost doseže najmanj vrednost emisij, ki je povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami.

Člen 17

Zahteve za spremljanje in nadzorovanje

1.  Zahteve za spremljanje in nadzorovanje iz člena 15(1)(c) in (d), kjer je primerno, temeljijo na zaključkih o spremljanju, kot so opisani v referenčnih dokumentih NRT.

2.  Pogostost rednega spremljanja iz člena 15(1)(d) določi pristojni organ v dovoljenju za vsak posamezni obrat ali v splošnih zavezujočih predpisih.

Brez poseganja v prvi pododstavek se redno spremljanje izvaja vsaj enkrat vsakih pet let za podtalnico in deset let za tla, razen če to spremljanje temelji na sistematičnem ocenjevanju tveganja za onesnaženje .

Komisija lahko določi merila za določanje pogostosti rednega spremljanja.

Ti ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te z njenim dopolnjevanjem , se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

Člen 18

Splošni zavezujoči predpisi

1.  Pri sprejemanju splošnih predpisov države članice zagotovijo celostni pristop in visoko stopnjo varstva okolja, enakovredno tisti, ki jo je mogoče doseči s posameznimi pogoji v dovoljenju.

2.  Splošni zavezujoči predpisi temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah brez predpisovanja uporabe katere koli metode ali določenega tehnološkega postopka, da se zagotovi skladnost s členoma 15 in 16 .

3.  Države članice zagotovijo, da se splošni zavezujoči predpisi posodabljajo, tako da sledijo razvoju dogodkov na področju najboljših razpoložljivih tehnologij, da se zagotovi skladnost s členom 22 .

4.  Splošni zavezujoči predpisi, sprejeti v skladu z odstavki 1 do 3, se sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi.

Člen 19

Predpisana kakovost okolja

Kadar predpisana kakovost okolja zahteva pogoje, strožje od tistih, dosegljivih z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, se v dovoljenje vključijo dodatni ukrepi, kar pa ne vpliva na druge morebitne ukrepe za doseganje skladnosti s predpisano kakovostjo okolja.

Člen 20

Razvoj najboljših razpoložljivih tehnologij

Države članice zagotovijo, da pristojni organ sledi razvoju najboljših razpoložljivih tehnologij ali je o njem obveščen ter da je obveščen o morebitnih novih ali posodobljenih referenčnih dokumentih NRT ter da obvešča tudi zadevno javnost .

Člen 21

Spremembe obrata, ki jih izvede upravljavec

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavec obvesti pristojni organ o vsaki načrtovani spremembi v vrsti ali delovanju obrata ali razširitvi obrata, ki bi lahko vplivala na okolje. Če je primerno, pristojni organ posodobi dovoljenje.

2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavec ne izvede nobene načrtovane znatne spremembe brez dovoljenja, izdanega v skladu s to direktivo.

Vloga za dovoljenje in odločitev pristojnega organa zajemata tiste dele obrata in podrobnosti iz člena 13, na katere bi znatna sprememba lahko vplivala.

3.  Vsaka sprememba v vrsti ali delovanju obrata ali razširitev obrata se šteje za znatno spremembo, če se z njo samo po sebi dosega pragove zmogljivosti iz Priloge 1.

Člen 22

Ponovno preverjanje in posodobitev pogojev v dovoljenju

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pristojni organ v rednih časovnih presledkih ponovno preveri in za zagotovitev skladnosti s to direktivo po potrebi posodobi pogoje v dovoljenju.

2.  Na prošnjo pristojnega organa upravljavec predloži vse potrebne informacije za ponovno preverjanje pogojev v dovoljenju.

Pri ponovnem preverjanju pogojev v dovoljenju pristojni organ uporabi katero koli informacijo, ki izhaja iz spremljanja in inšpekcijskih pregledov.

3.  Če Komisija objavi nove ali posodobljene referenčne dokumente NRT, države članice v štirih letih po objavi zagotovijo, da pristojni organ ▌ ponovno preveri in po potrebi posodobi pogoje v dovoljenju za zadevne obrate.

Prvi pododstavek se uporablja za vsako odstopanje, odobreno v skladu s členom 16(3).

4.  Pogoje v dovoljenju je treba ponovno preveriti in po potrebi posodobiti, najmanj v naslednjih primerih :

   a) onesnaževanje okolja, ki ga povzroča obrat, je tako pomembno, da je treba v dovoljenju popraviti obstoječe mejne vrednosti emisij ali vanj vključiti nove;
   b) bistvene spremembe najboljših razpoložljivih tehnologij omogočajo pomembno zmanjšanje emisij,
   c) varnost obratovanja zahteva uporabo drugih tehnologij;
   d) če je potrebna skladnost z Direktivo 2001/81/ES ali s predpisano kakovostjo okolja v skladu s členom 19.

Člen 23

Zaprtje in sanacija lokacije

1.  Brez poseganja v Direktivo 2004/35/ES, Direktivo 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (31) , Direktivo 2008/99/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (32) in Direktivo 2009/../ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o določitvi okvira za varstvo tal ║(33) (34) pristojni organ zagotovi, da se ob dokončnem prenehanju dejavnosti izvajajo pogoji v dovoljenju, določeni za zagotovitev upoštevanja načela iz točke (8) člena 12.

2.  Če dejavnost vključuje uporabo, proizvodnjo ali izpust večjih količin zadevnih nevarnih snovi, upravljavec ob upoštevanju možnosti onesnaženja tal in podtalnice na kraju obrata pripravi izhodiščno poročilo, preden začne z obratovanjem obrata ali preden je dovoljenje za obrat posodobljeno. Poročilo vsebuje količinsko opredeljene informacije, ki so potrebne za določitev začetnega stanja tal in podtalnice glede na večje količine zadevnih nevarnih snovi .

Komisija določi splošna merila za vsebino izhodiščnega poročila.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem , se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

3.  Ob dokončnem prenehanju dejavnosti upravljavec obvesti pristojni organ in oceni stanje onesnaženja tal in podtalnice z nevarnimi snovmi. Če je obrat v primerjavi z začetnim stanjem, določenim v izhodiščnem poročilu iz odstavka 2, povzročil kakršno koli onesnaženje tal ali podtalnice z nevarnimi snovmi, upravljavec sanira lokacijo in jo povrne v navedeno začetno stanje.

4.  Če se od upravljavca ne zahteva, da pripravi izhodiščno poročilo iz odstavka 2, upravljavec ob dokončnem prenehanju dejavnosti sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da lokacija ne predstavlja pomembnega tveganja za zdravje ljudi in okolje.

Člen 24

Primerjava emisij z vrednostmi emisij, povezanimi z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami

Ustrezni podatki o skladnosti s pogoji v dovoljenju iz točke (1) člena 8 vključujejo primerjavo med emisijami in vrednostmi emisij, povezanimi z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT. Ti podatki so brez odlašanja dostopni na spletu.

Člen 25

Inšpekcijski pregledi

1.  Države članice vzpostavijo sistem inšpekcijskih pregledov obratov.

Sistem vključuje inšpekcijske preglede na kraju samem.

Države članice zagotovijo, da upravljavec da pristojnim organom vso potrebno pomoč, da jim omogoči izvajanje kakršnih koli pregledov na kraju samem, vzorčenje in zbiranje informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog za namene te direktive.

2.  Države članice zagotovijo, da so vsi obrati zajeti v inšpekcijskem načrtu.

3.  Inšpekcijski načrt vključuje:

   a) splošno oceno pomembnih zadevnih okoljskih vprašanj;
   b) geografsko območje, ki ga zajema inšpekcijski načrt;
   c) register obratov, ki jih zajema inšpekcijski načrt, in splošno oceno njihove skladnosti z zahtevami te direktive;
   d) določbe za njegovo revizijo;
   e) osnutek programov za redne inšpekcijske preglede v skladu z odstavkom 5;
   f) postopke za izredne inšpekcijske preglede v skladu z odstavkom 6;
   g) po potrebi določbe glede sodelovanja med različnimi inšpekcijskimi organi.

4.  Pristojni organ na podlagi inšpekcijskih načrtov redno pripravlja inšpekcijske programe, ki določajo pogostost obiskov na kraju samem za različne vrste obratov.

Države članice zagotovijo zadostno število usposobljenega osebja za opravljanje teh inšpekcijskih pregledov.

Navedeni programi za vsak obrat vključujejo vsaj en naključen obisk na kraju samem vsakih 18 mesecev. Pogostost pregledov se poveča na vsaj vsakih šest mesecev, če inšpekcijski pregled pokaže na neskladnost s pogoji v dovoljenju.

Če navedeni programi ne temeljijo na sistematičnem ocenjevanju okoljskih tveganj posameznega zadevnega obrata, se pogostost obiskov na kraju samem lahko zmanjša na najmanj enega vsakih 24 mesecev .

Sistematično ocenjevanje okoljskih tveganj temelji na objektivnih merilih, kot so:

   a) evidenca o skladnosti upravljavca s pogoji v dovoljenju;
   b) vplivi, ki jih ima obrat na okolje in zdravje ljudi;
   c) sodelovanje upravljavca v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) v skladu z Uredbo (ES) št. 761/2001 (35) ali izvajanje enakovrednih sistemov za ravnanje z okoljem.

Komisija lahko določi nadaljnja merila za oceno okoljskih tveganj.

Ti ukrepi, ║ namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem , se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

5.  Redni inšpekcijski pregledi so dovolj za preučitev vseh pomembnih vplivov zadevnih obratov na okolje.

Redni inšpekcijski pregledi zagotavljajo, da upravljavec upošteva pogoje v dovoljenju.

Namen rednih inšpekcijskih pregledov je tudi ocena učinkovitosti zahtev v dovoljenju.

6.  Izredni naključni inšpekcijski pregledi se izvajajo z namenom preiskave resnih okoljskih pritožb, resnih in utemeljenih okoljskih nesreč, izrednih dogodkov in primerov neskladnosti ali dejavnikov, ki resno vplivajo na zdravje ljudi , takoj ko je mogoče in, kjer je primerno, pred izdajo, ponovnim preverjanjem ali posodobitvijo dovoljenja.

Pristojni organi od upravljavcev lahko zahtevajo, da pri izvajanju tovrstnih izrednih inšpekcijskih pregledov zagotovijo vse informacije, da se raziščejo razsežnosti nesreče, izrednega dogodka ali primera neskladnosti, vključno z zdravstveno statistiko.

7.  Pristojni organ po vsakem rednem ali izrednem inšpekcijskem pregledu pripravi poročilo, ki opisuje ugotovitve glede skladnosti obrata z zahtevami te direktive in zaključke glede tega, ali je potrebno nadaljnje ukrepanje.

O poročilu se obvesti zadevnega upravljavca ▌v dveh mesecih. Pristojni organ v štirih mesecih po pregledu omogoči javni dostop do poročila na spletu .

Pristojni organ zagotovi, da se v razumnem roku izvedejo vsi potrebni ukrepi, opredeljeni v poročilu

Člen 26

Dostop do informacij in sodelovanje javnosti v postopku izdaje dovoljenja

1.  Države članice zagotovijo, da dobi prizadeta javnost zgodnje in učinkovite možnosti sodelovanja v naslednjih postopkih:

   a) izdaja dovoljenja za nove naprave;
   b) izdaja dovoljenja za vsako večjo spremembo;
   c) posodobitev dovoljenja ali pogojev v njem v skladu s točko (a) člena 22(4).
   d) obnovitev dovoljenja ali pogojev v dovoljenju za obrat, za katerega se odobri odstopanje v skladu s členom 16(3).

Postopek, določen v Prilogi IV, se uporablja za takšno sodelovanje.

Šteje se, da imajo interes nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja in izpolnjujejo zahteve iz katerekoli relevantne nacionalne zakonodaje.

2 .  Ko je odločitev o izdaji, ponovnemu preverjanju ali posodobitvi dovoljenja ▌ sprejeta, pristojni organ obvesti javnost in da javnosti brez odlašanja na razpolago naslednje podatke:

   a) vsebino odločitve, vključno s kopijo dovoljenja in nadaljnjih obnavljanj;
   b) razloge, na katerih temelji odločitev
   c) rezultate posvetovanj, opravljenih preden je bila sprejeta odločitev, in obrazložitev tega, kako so bili upoštevani pri odločitvi;
   d) naslov referenčnih dokumentov NRT, ki se nanašajo na zadevni obrat ali dejavnost;
   e) kako so bili določeni pogoji v dovoljenju iz člena 15 glede na najboljše razpoložljive tehnologije in z njimi povezane vrednosti emisij, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT;
   f) če se odobri odstopanje v skladu s členom 16(3), posebne razloge za to odstopanje, ki temeljijo na merilih iz navedenega odstavka, in določene pogoje ;
   g) rezultat ponovnega preverjanja ▌ dovoljenj iz člena 22 (1), (3) in (4);
   h) rezultate spremljanja in nadzorovanja izpustov, ki ga zahtevajo pogoji v dovoljenju, in jih hrani pristojni organ.

Države članice zagotovijo, da so informacije, navedene v točkah (a) do (g), brez odlašanja dosegljive na spletu.

3 .  Odstavka 1 ║ in 2 se uporabljajo ob upoštevanju omejitev iz člena 4(1) in (2) Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju(36) .

Člen 27

Dostop do sodišč

1.  Države članice v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo zagotovijo članom zadevne javnosti dostop do revizije postopka pred sodiščem ali pa pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, vzpostavljenim z zakonom , da izpodbijajo materialno in postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju člena 26, ko je izpolnjen eden od naslednjih pogojev :

   a) če imajo zadosten interes;
   b) če uveljavljajo kršeno pravico, kadar jo upravno postopkovno pravo države članice zahteva kot predpogoj.

2.  Države članice določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.

3.  Kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, določijo države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti dostop do sodišč.

S tem ciljem se interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in ki izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namen točke (a) odstavka 1.

Za take organizacije se šteje, da imajo lahko kršene pravice za namen točke (b) odstavka 1.

4.  Določbe odstavkov 1, 2 in 3 ne izključujejo možnosti postopka predhodne revizije upravnega organa in ne vpliva na zahtevo izčrpanja upravnih revizijskih postopkov pred prizivom k sodnim revizijskim postopkom, kjer taka zahteva obstaja po nacionalnem pravu.

Vsak tak postopek mora biti pošten, nepristranski, pravočasen in ne nedopustno drag.

5.  Države članice zagotovijo, da so praktični podatki dostopni javnosti ob dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.

Člen 28

Čezmejni vplivi

1.  Če se država članica zaveda, da obratovanje naprave verjetno povzroča pomembne negativne vplive na okolje druge države članice ali, če tako zahteva država članica, ki bo verjetno pod pomembnim vplivom, država članica, na katere ozemlju je bila vložena vloga za dovoljenje v skladu s členom 4 ali členom 21(2), posreduje drugi državi članici vse podatke, ki jih je treba poslati ali dati na razpolago v skladu s Prilogo IV, istočasno, kot jih da na razpolago javnosti.

Taki podatki služijo za osnovo za kakršna koli potrebna posvetovanja v okviru dvostranskih odnosov med dvema državama članicama na osnovi vzajemnosti in enakovrednosti.

2.  Države članice v okviru svojih dvostranskih odnosov zagotovijo, da so v primerih iz odstavka 1 vloge primeren čas dostopne tudi javnosti države članice, ki bi lahko bila prizadeta, tako da bo ta imela pravico dati pripombe, preden pristojni organ sprejme odločitev.

3.  Rezultate vsakršnih posvetovanj v skladu z odstavkoma 1 in 2 je treba upoštevati, ko pristojni organ sprejme odločitev o vlogi.

4.  Pristojni organ obvesti državo članico, s katero se je posvetoval v skladu z odstavkom 1, o odločitvi v zvezi z vlogo, in ji posreduje podatke iz člena 26(2) . Država članica sprejme potrebne ukrepe, da na svojem ozemlju zagotovi zadevni javnosti dostopnost podatkov v primerni obliki.

Člen 29

Nastajajoče tehnologije

Države članice določijo pobude za upravljavce za razvoj in uporabo nastajajočih tehnologij.

Za namene prvega pododstavka Komisija sprejme naslednja merila :

   a) vrsto industrijskih dejavnosti za prednostni razvoj in uporabo nastajajočih tehnologij;
   b) okvirne cilje za države članice glede razvoja in uporabe nastajajočih tehnologij;
   c) orodja za ocenjevanje opravljenega napredka pri razvoju in uporabi nastajajočih tehnologij;

Navedeni ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem , se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

Posebne določbe za kurilne naprave

Člen 30

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za kurilne naprave, ki so namenjene proizvodnji energije, z nazivno vhodno toplotno močjo 50 MW ali več, ne glede na vrsto uporabljenega goriva.

To poglavje se ne uporablja za naslednje kurilne naprave:

   a) naprave, v katerih se produkti zgorevanja uporabljajo za neposredno segrevanje, sušenje ali drugo obdelavo predmetov ali materialov;
   b) naprave za naknadno zgorevanje, namenjene čiščenju odpadnih plinov s sežigom, ki ne obratujejo kot samostojne kurilne naprave;
   c) naprave za regeneracijo katalizatorjev iz kreking procesov;
   d) naprave za pretvorbo vodikovega sulfida v žveplo;
   e) reaktorje, ki se uporabljajo v kemični industriji;
   f) koksarniške peči;
   g) rekuperatorje toplote pri plavžih;
   h) katere koli tehnične naprave, ki se uporabljajo za pogon vozila, ladje ali zrakoplova;
   i) plinske turbine, ki se uporabljajo na naftnih ploščadih;
   j) naprave, ki kot gorivo uporabljajo kakršne koli trdne ali tekoče odpadke, ki niso omenjeni v točki (a) člena 37(2) .

Členi 31, 32 in 35 tega poglavja se ne uporabljajo za kurilne naprave, kadar so te vključene v poseben sektorski referenčni dokument NRT in kadar so izključene iz področja uporabe referenčnega dokumenta NRT za velike kurilne naprave.

Člen 31

Agregacijska pravila

1.  Kadar se odpadni plini dveh ali več ločenih kurilnih naprav izpuščajo skozi skupen odvodnik, se šteje, da je kombinacija takih naprav ena kurilna naprava, njihove zmogljivosti pa se seštevajo.

2.  Kadar se dve ali več ločenih kurilnih naprav, ki so pridobile dovoljenje ali predložile popolno vlogo po datumu iz člena 72(2) namesti tako, da bi se ob upoštevanju tehničnih in ekonomskih dejavnikov njihovi odpadni plini lahko izpuščali skozi skupen odvodnik, se šteje, da je kombinacija takih naprav ena kurilna naprava, njihove zmogljivosti pa se seštevajo.

Člen 32

Mejne vrednosti emisij

1.  Odpadni plini iz kurilnih naprav se morajo nadzorovano izpuščati skozi odvodnik, ki vsebuje eno ali več odvodnih cevi. in katerega višina se izračuna tako, da se varujeta zdravje ljudi in okolje.

2.  Vsa dovoljenja za naprave, ki vsebujejo kurilne naprave, ki so pridobile dovoljenje ali predložile popolno vlogo pred datumom iz člena 72(2), vključujejo, pod pogojem, da je takšna naprava pričela delovati najpozneje eno leto po tem datumu, pogoje, ki zagotavljajo, da emisije v zrak iz teh naprav ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge V.

3.  Vsa dovoljenja za naprave, ki vsebujejo kurilne naprave, ki niso zajete v odstavku 2, vključujejo pogoje, ki zagotavljajo, da emisije v zrak iz teh naprav ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge V.

4.  Pristojni organ lahko za največ 6 mesecev odobri odstopanje od obveznosti izpolnjevanja zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij iz odstavkov 2 in 3 za žveplov dioksid za kurilno napravo, ki v ta namen navadno uporablja gorivo z nizko vsebnostjo žvepla, kadar upravljavec ne more dosegati teh mejnih vrednosti zaradi motenj v dobavi goriva z nizko vsebnostjo žvepla, ki so posledica hudega pomanjkanja.

Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o morebitnem odstopanju, odobrenem v skladu s prvim pododstavkom.

5.  Pristojni organ lahko odobri odstopanje od obveznosti izpolnjevanja zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij iz odstavkov 2 in 3, kadar kurilna naprava, ki uporablja samo plinasto gorivo, zaradi nenadnih motenj v oskrbi s plinom izjemoma zaradi nenadne prekinitve v dobavi plina uporablja druge vrste goriva in bi zato morala biti opremljena z napravo za čiščenje odpadnih plinov. Obdobje, za katero se takšno odstopanje odobri, ne sme biti daljše od 10 dni, razen če obstaja nujna potreba po neprekinjeni oskrbi z energijo.

Upravljavec takoj obvesti pristojni organ o vsakem posameznem primeru iz prvega pododstavka.

Države članice takoj obvestijo Komisijo o morebitnem odstopanju, odobrenem v skladu s prvim pododstavkom.

6.  Kadar se zmogljivost kurilne naprave poveča za najmanj 20 MW , se mejne vrednosti emisij, določene v delu 2 Priloge V, uporabljajo za del naprave, ki ga zadeva sprememba, ter določijo glede na vhodno toplotno moč celotne kurilne naprave.

Člen 33

Okvara ali izpad naprave za čiščenje odpadnih plinov

1.  Države članice zagotovijo, da so v dovoljenjih navedeni postopki v primeru okvare ali izpada naprave za čiščenje odpadnih plinov.

2.  V primeru izpada pristojni organ zahteva, da upravljavec zmanjša ali ustavi obratovanje, če v 24 urah ne more vzpostaviti normalnega obratovanja, ali za obratovanje naprave uporabi goriva, ki malo onesnažujejo.

Upravljavec mora o tem obvestiti pristojni organ v 48 urah po okvari ali izpadu naprave za čiščenje odpadnih plinov.

Skupni čas obratovanja brez čiščenja odpadnih plinov ne sme presegati 120 ur v katerem koli dvanajst mesečnem obdobju.

Pristojni organ lahko odobri odstopanja glede časovnih omejitev iz prvega in tretjega pododstavka v enem od naslednjih primerov :

   a) če obstaja nujna potreba po neprekinjeni oskrbi z energijo,
   b) druga kurilna naprava, s katero bi se nadomestil izpad naprave z okvaro, lahko povzroči skupno povečanje emisij.

Člen 34

Spremljanje emisij v zrak

1.  Države članice skladno z delom 3 Priloge V zagotovijo, da se izvaja spremljanje snovi, ki onesnažujejo zrak. Države članice lahko zahtevajo, da stroške spremljanja poravna upravljavec.

2.  Namestitev in delovanje opreme za avtomatizirano spremljanje je treba nadzorovati in vsako leto opraviti nadzorni preskus, kot določa del 3 Priloge V.

3.  Pristojni organ določi, kje so vzorčevalna ali merilna mesta, ki bodo uporabljena pri spremljanju emisij.

4.  Vsi rezultati spremljanja se zapišejo, obdelajo in predstavijo tako, da se pristojnim organom omogoči preverjanje skladnosti s pogoji obratovanja in mejnimi vrednostmi emisij, ki so vključeni v dovoljenje.

Člen 35

Skladnost z mejnimi vrednostmi emisij

Za mejne vrednosti emisij za zrak se šteje, da so upoštevane, če so izpolnjeni pogoji iz dela 4 Priloge V.

Člen 36

Kurilne naprave s kombiniranim kurivom

1.  Pristojni organ za kurilne naprave s kombiniranim kurivom, v katerih se hkrati uporabljata dve ali več vrst goriva, določi mejne vrednosti emisij v skladu z naslednjimi koraki :

   a) uporabi mejno vrednost emisij, ki velja za posamezno vrsto goriva in onesnaževala glede na nazivno vhodno toplotno moč celotne kurilne naprave, kot je določena v delih 1 in 2 Priloge V,
   b) določi utežne mejne vrednosti emisij za posamezno gorivo, tako da pomnoži posamezno mejno vrednost iz točke (a) z deležem vhodne toplotne energije, ki jo prispeva posamezno gorivo, zmnožek pa deli z vsoto vhodne toplotne energije, ki jo prispevajo vsa goriva,
   c) sešteje utežne mejne vrednosti emisij za posamezno gorivo.

2.  Za kurilne naprave s kombiniranim kurivom, v katerih se samostojno ali z drugimi gorivi uporabljajo kot gorivo ostanki destilacij in pretvorb surove nafte, pridobljena energija pa se rabi za lastne potrebe rafinerije, lahko Komisija spremeni odstavek 1, da določi povprečno mejno vrednost emisij za žveplov dioksid, ki zajema vse takšne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo 50 MW ali več.

Navedeni ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

Posebne določbe za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov

Člen 37

Področje uporabe

1.  To poglavje se uporablja za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov, ki sežigajo ali sosežigajo trdne ali tekoče odpadke.

Za namene tega poglavja vključujejo sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov vse linije za sežiganje ali linije za sosežiganje, sprejem odpadkov, skladišče, naprave za predobdelavo na kraju samem, sisteme za oskrbo z odpadki-gorivom in zrakom, kotel, naprave za čiščenje odpadnih plinov, naprave za obdelavo ali skladiščenje ostankov in odpadne vode na kraju samem, odvodnik, naprave in sisteme za nadziranje postopkov sežiganja ali sosežiganja, zapisovanje in spremljanje pogojev sežiganja ali sosežiganja.

Če sosežiganje poteka tako, da glavni namen naprave ni proizvodnja energije ali izdelkov, ampak toplotna obdelava odpadkov, se naprava šteje za sežigalnico odpadkov.

2.  To poglavje se ne uporablja za naslednje naprave:

  a) naprave, ki obdelujejo le naslednje odpadke:
   i) odpadke iz točke (b) člena 3(22) ;
   ii) radioaktivne odpadke;
   iii) živalska trupla, kot jih ureja Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi(37) ;
   iv) odpadke, nastale pri iskanju in izkoriščanju virov nafte in plina na vrtalnih ploščadih ter sežgane na teh ploščadih;
   b) eksperimentalne naprave, ki se uporabljajo za raziskovanje, razvoj in preskušanje z namenom zboljšanja postopka sežiganja in obdelajo manj kot 50 ton odpadkov na leto.

Člen 38

Vloga za dovoljenje

Vloga za dovoljenje za sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov vključuje opis predvidenih ukrepov, ki zagotavljajo, da so izpolnjene naslednje zahteve :

   a) naprava je načrtovana in opremljena ter se vzdržuje in upravlja tako, da so ob upoštevanju vrst odpadkov, ki se bodo sežigali ali sosežigali, izpolnjene zahteve tega poglavja;
   b) pri sežigu ali sosežigu pridobljena toplota se izrabi, kolikor je to izvedljivo, s proizvodnjo toplote, pare ali energije;
   c) količina in škodljivost ostankov sta čim bolj zmanjšani in se ostanki reciklirajo, če je to primerno;
   d) ostanki, katerih ni mogoče preprečiti ali zmanjšati ali jih reciklirati, se odstranijo skladno z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti.

Člen 39

Pogoji za dovoljenje

1.  Dovoljenje vključuje :

   a) seznam vseh vrst odpadkov, ki se lahko obdelujejo, pri čemer se uporablja vsaj vrste odpadkov, določene v evropskem seznamu odpadkov, določenem z Odločbo Komisije 2000/532/ES, in vključi podatke o količini vsake vrste odpadkov, kadar je to primerno;
   b) skupno zmogljivost sežigalnice ali naprave za sosežig;
   c) mejne vrednosti emisij v zrak in vodo;
   d) zahteve glede pH, temperature in pretoka izpustov odpadne vode;
   e) postopke vzorčenja in merjenja ter njihovo pogostost, da so izpolnjeni pogoji za spremljanje emisij;
   f) najdaljši dovoljeni čas kakršnih koli tehnično neizogibnih ustavitev, motenj ali okvar čistilnih ali merilnih naprav, v katerem emisije v zrak in izpusti odpadne vode lahko presežejo predpisane mejne vrednosti emisij.

2.  Poleg zahtev iz odstavka 1 dovoljenje, izdano za sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov, ki sežiga nevarne odpadke, vključuje naslednje :

   a) seznam količin različnih vrst nevarnih odpadkov, ki se lahko obdelujejo;
   b) najmanjši in največji masni pretok teh nevarnih odpadkov, njihovo najmanjšo in največjo kurilno vrednost ter največjo vsebnost PCB, PCT, klora, fluora, žvepla, težkih kovin in drugih onesnaževal.

3.  Države članice lahko določijo vrste odpadkov, ki se vključijo v dovoljenje in ki se lahko sosežigajo v nekaterih vrstah naprav za sosežig odpadkov.

4.  Pristojni organ v rednih časovnih presledkih ponovno preuči in posodobi pogoje v dovoljenju, kadar je potrebno.

Člen 40

Spremljanje emisij

1.  Odpadni plini iz sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov se morajo izpuščati nadzorovano skozi odvodnik z višino, ki se izračuna tako, da se varujeta zdravje ljudi in okolje.

2.  Emisije v zrak iz sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz delov 3 in 4 Priloge VI ali emisij, določenih v skladu z delom 4 navedene priloge.

Če v napravi za sosežig odpadkov več kot 40 % toplote nastane iz nevarnih odpadkov ali če se v napravi sosežigajo neobdelani mešani komunalni odpadki, se uporabljajo mejne vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VI.

3.  Odvajanje odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov, v vodno okolje se omeji, kolikor je to izvedljivo, koncentracije onesnaževal pa ne presegajo mejnih vrednostmi emisij iz dela 5 Priloge VI.

4.  Mejne vrednosti emisij se uporabljajo na točki, kjer se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov odvajajo iz sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov.

Kadar se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov čistijo zunaj sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov v čistilni napravi, namenjeni le čiščenju te vrste odpadne vode, je treba uporabljati mejne vrednosti emisij iz dela 5 Priloge VI na točki, kjer se odpadne vode odvajajo iz čistilne naprave. Če se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov, čistijo skupaj z odpadno vodo iz drugih virov, na kraju samem ali drugje, upravljavec na podlagi meritev iz točke 2 dela 6 Priloge VI izračuna ustrezne masne bilance, da določi vrednosti emisij na končnem iztoku, ki se lahko pripišejo odpadni vodi, nastali pri čiščenju odpadnih plinov.

Odpadne vode se nikakor ne smejo redčiti, zato da bi ustrezale mejnim vrednostim emisij iz dela 5 Priloge VI.

5.  Zemljišče za sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, skupaj s pripadajočo površino za skladiščenje odpadkov, se projektira in upravlja tako, da se preprečita nedovoljeno in nenamerno izpuščanje katere koli snovi, ki onesnažuje okolje, v tla, površinsko vodo in podzemno vodo.

Predvidi se skladiščni prostor za onesnaženo padavinsko vodo, ki odteka z zemljišča sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ali onesnažene vode zaradi razlitja ali gašenja požarov. Skladiščni prostor mora biti primeren, da omogoča preskušanje in čiščenje take vode pred odvajanjem, kadar je to potrebno.

6.  Brez poseganja v člen 44(4)(c) sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov ali posamezne peči, ki so del sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov v nobenih okoliščinah ne smejo nadaljevati s sežiganjem odpadkov več kot štiri ure neprekinjeno, kadar so mejne vrednosti emisij presežene.

Skupni čas obratovanja v teh pogojih v enem letu ne sme presegati 60 ur.

Obdobje iz drugega pododstavka velja za tiste peči, ki so povezane z eno samo napravo za čiščenje odpadnih plinov.

Člen 41

Okvare

Pri veliki okvari upravljavec, takoj ko je mogoče, zmanjša ali ustavi obratovanje do takrat, ko se ponovno lahko začne normalno obratovanje.

Člen 42

Spremljanje emisij

1.  Države članice zagotovijo, da se spremljanje emisij izvaja v skladu z deloma 6 in 7 Priloge VI.

2.  Namestitev in delovanje avtomatiziranih merilnih sistemov je treba nadzorovati in vsako leto opraviti nadzorne preskuse iz točke 1 dela 6 Priloge VI.

3.  Pristojni organ določi, kje so vzorčevalna ali merilna mesta za spremljanje emisij.

4.  Vsi rezultati spremljanja se zapišejo, obdelajo in predstavijo na način, ki pristojnemu organu omogoči preverjanje skladnosti s pogoji obratovanja in mejnimi vrednostmi emisij, ki so vključene v dovoljenje.

5.  Takoj, ko so v Skupnosti na voljo ustrezne merilne metode, Komisija določi datum, od katerega se opravljajo neprekinjene meritve emisij v zrak za težke kovine, dioksine in furane.

Ti ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive s tem z njenim dopolnjevanjem , se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

Člen 43

Skladnost z mejnimi vrednostmi emisij

Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za zrak in vodo izpolnjene, če so izpolnjeni pogoji iz dela 8 priloge VI.

Člen 44

Pogoji obratovanja

1.  Sežigalnice odpadkov obratujejo tako, da se doseže stopnja sežiga, pri kateri je delež skupnega organskega ogljika v žlindri in pepelu manj kot 3 % ali je žarilna izguba manj kot 5 % suhe teže materiala. Če je potrebno, se uporabijo metode predobdelave odpadkov.

2.  Sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov se projektirajo, opremijo, zgradijo in upravljajo tako, da se po zadnjem dovodu zraka za sežig plin, ki nastane pri sežigu ali sosežigu odpadkov, na nadzorovan in homogen način ter tudi v najbolj neugodnih pogojih za vsaj dve sekundi segreje na temperaturo vsaj 850 °C.

Če se sežigajo ali sosežigajo nevarni odpadki, ki vsebujejo več kot 1 % halogeniranih organskih snovi, izraženih kot klor, je za skladnost s prvim pododstavkom potrebna temperatura vsaj 1 100 °C.

Pri sežigalnicah odpadkov se temperature iz prvega in drugega pododstavka merijo blizu notranje stene sežigalne komore. Pristojni organ lahko odobri meritve na drugi reprezentativni točki sežigalne komore.

3.  Vsaka sežigalna komora sežigalnice odpadkov mora biti opremljena z vsaj enim pomožnim gorilnikom. Ta gorilnik se samodejno vklopi, kadar po zadnjem dovodu zraka za sežig temperatura zgorevalnih plinov pade pod temperature iz odstavka 2. Gorilnik se uporabi tudi ob zagonu in ustavitvi naprave, da se zagotovi, da se te temperature vzdržujejo ves čas teh postopkov in dokler so nesežgani odpadki v sežigalni komori.

Pomožni gorilnik se ne sme polniti z gorivi, ki lahko povzročijo višje emisije od tistih, nastalih pri sežigu plinskega olja, kot je opredeljeno v členu 1(1) Direktive Sveta 93/12/EGS z dne 23. marca 1993 o vsebnosti žvepla v nekaterih tekočih gorivih(38) , utekočinjenega plina ali zemeljskega plina.

4.  Sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov v naslednjih primerih uporabljajo samodejni sistem za preprečevanje doziranja odpadkov:

   a) ob zagonu, dokler se ne doseže temperatura iz odstavka 2 ali temperatura, določena v skladu s členom 45(1) ;
   b) kadar se temperatura iz odstavka 2 ali temperatura, določena v skladu s členom 45(1) , ne vzdržuje;
   c) kadar neprekinjene meritve kažejo, da je zaradi motenj ali okvar naprav za čiščenje odpadnih plinov presežena katera koli mejna vrednost emisij.

5.  Vsa toplota, pridobljena v sežigalnicah odpadkov ali napravah za sosežig odpadkov, se uporabi, kolikor je le izvedljivo.

6.  Infektivni bolnišnični odpadki se naložijo neposredno v peč, ne da bi se prej mešali z drugimi vrstami odpadkov in brez neposrednega rokovanja z njimi.

7.  Države članice zagotovijo, da sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov upravlja in nadzoruje fizična oseba, ki je za to usposobljena.

Člen 45

Dovoljenje za spremembo pogojev obratovanja

1.  Pristojni organ lahko za nekatere vrste odpadkov ali za nekatere toplotne postopke odobri pogoje, ki se razlikujejo od pogojev iz odstavkov 1, 2 in 3 člena 44 in glede temperature iz odstavka 4 navedenega člena in so določeni v dovoljenju, pod pogojem, da so izpolnjene druge zahteve tega poglavja. Države članice lahko določijo pravila, ki urejajo te odobritve.

2.  Pri sežigalnicah odpadkov taka sprememba pogojev obratovanja ne sme povzročiti več ostankov ali ostankov z večjo vsebnostjo organskih onesnaževal, kot bi jih lahko pričakovali pri pogojih iz odstavkov 1, 2 in 3 člena 44 .

3.  Naprave za sosežig odpadkov, ki imajo dovoljenje za spremembo pogojev obratovanja v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati vsaj določbe za mejne vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VI za skupni organski ogljik in CO.

Kotli celulozne in papirne industrije, ki sosežigajo odpadno lubje na kraju proizvodnje, ki so obratovali in imeli dovoljenje pred 28. decembrom 2002 ter imajo dovoljenje za spremembo pogojev obratovanja v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati vsaj določbe za mejne vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VI za skupni organski ogljik.

4.  Države članice sporočijo Komisiji vse pogoje obratovanja, odobrene v skladu z odstavki 1, 2 in 3, in rezultate opravljenih preverjanj kot del podatkov, zagotovljenih skladno z zahtevami za poročanje iz člena 66 .

Člen 46

Dostava in sprejem odpadkov

1.  Upravljavec sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov sprejme vse potrebne previdnostne ukrepe v zvezi z dostavo in sprejemom odpadkov, da prepreči ali omeji, kolikor je to izvedljivo, onesnaževanje zraka, tal, površinske vode in podzemne vode, kakor tudi druge negativne učinke na okolje, vonjave in hrup, ter neposredna tveganja za zdravje ljudi.

2.  Upravljavec določi maso vsake vrste odpadkov v skladu z evropskim seznamom odpadkov, določenem z Odločbo Komisije 2000/532/ES, preden sprejme odpadke v sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov.

3.  Preden upravljavec sprejme nevarne odpadke v sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov, mora zbrati razpoložljive podatke o odpadkih, da lahko preveri skladnost z zahtevami v dovoljenju, določenimi v členu 39(2) .

Ti podatki zajemajo naslednje:

   a) vse upravne podatke o proizvodnem procesu iz dokumentacije iz odstavka 4(a);
   b) fizikalno in, če je izvedljivo, kemično sestavo odpadkov ter vse druge podatke, potrebne za oceno primernosti za nameravani sežig;
   c) nevarne lastnosti odpadkov, snovi, s katerimi se ne smejo mešati, ter previdnostne ukrepe za rokovanje z njimi.

4.  Pred sprejemom nevarnih odpadkov v sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov upravljavec izvede vsaj naslednje postopke:

   a) preveritev dokumentov, predpisanih v Direktivi 2008/98/ES in, kadar je to primerno, dokumentov, predpisanih v Uredbi Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje(39) in zakonodaji o prevozu nevarnega blaga;
   b) odvzem reprezentativnih vzorcev, razen kadar to ni primerno, če je le mogoče pred raztovarjanjem, da se s kontrolami preveri skladnost s podatki iz odstavka 3, in omogoči pristojnim organom, da ugotovijo naravo obdelanih odpadkov.

Vzorci iz točke (b) se hranijo vsaj še en mesec po sežigu ali sosežigu zadevnih odpadkov.

5.  Pristojni organ lahko odobri izjeme glede odstavkov 2, 3 in 4 za sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ki so del obrata iz Poglavja II in v katerih se sežigajo ali sosežigajo samo odpadki, ki nastanejo v tem obratu.

Člen 47

Ostanki

1.  Količina in škodljivost ostankov morata biti čim manjši. Če je to primerno, se ostanki reciklirajo neposredno v napravi ali zunaj nje.

2.  Prevoz in vmesno skladiščenje suhih ostankov v obliki prahu se opravita tako, da se prepreči širjenje teh ostankov v okolje.

3.  Pred določanjem poti za odstranitev ali reciklažo ostankov se opravijo ustrezni preskusi, da se ugotovijo fizikalne in kemijske lastnosti ter onesnaževalni potencial različnih ostankov. Ti preskusi se nanašajo na celotno topno frakcijo in topno frakcijo težkih kovin.

Člen 48

Znatna sprememba

Sprememba obratovanja sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ki obdeluje samo nenevarne odpadke v obratu iz Poglavja II, ki vključuje sežiganje ali sosežiganje nevarnih odpadkov, šteje za znatno spremembo.

Člen 49

Poročanje ter javne informacije o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov

1.  Za vloge za nova dovoljenja za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov se mora za primerno dolgo časovno obdobje omogočiti vpogled javnosti na enem ali več mestih, tako da javnost lahko poda svoje mnenje o vlogah, preden pristojni organ sprejme odločitev. Ta odločitev, ki vključuje vsaj kopijo dovoljenja, ter vse nadaljnje posodobitve morajo biti prav tako dostopne javnosti.

2.  Pri sežigalnicah odpadkov ali napravah za sosežig odpadkov z nazivno zmogljivostjo dve toni ali več na uro poročilo iz člena 66 vključuje informacije o delovanju in spremljanju naprave, opis poteka procesa sežiga ali sosežiga, navaja pa tudi količino emisij v zrak in vodo glede na mejne vrednosti emisij. Te informacije so dostopne javnosti.

3.  Pristojni organ sestavi seznam sežigalnic odpadkov ali naprav za sosežig odpadkov z nazivno zmogljivostjo manj kot dve toni na uro in ga da na voljo javnosti.

Posebne določbe za obrate in dejavnosti, pri katerih se uporabljajo organska topila

Člen 50

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za dejavnosti iz dela 1 Priloge VII in, kjer je primerno, za dejavnosti, ki dosegajo prage porabe iz dela 2 navedene priloge.

Člen 51

Opredelitve

Posamezni pojmi v tem poglavju imajo naslednji pomen:

   1) " obstoječi obrat" je delujoči obrat║, ki je pridobil dovoljenje pred 1. aprilom 2001, ali je pred 1. aprilom 2001 predložil popolno vlogo za pridobitev dovoljenja, pod pogojem, da je pričel delovati najkasneje 1. aprila 2002;
   2) " odpadni plini" so končni plinasti izpust, ki vsebuje hlapne organske spojine ali druga onesnaževala iz dimnika ali naprave za zmanjševanje emisij v zrak;
   3) " nezajete emisije" so kakršne koli emisije hlapnih organskih spojin v zrak, tla ali vodo, ki niso zajete v odpadnih plinih, in topila v katerih koli izdelkih, če v delu 2 Priloge VII ni navedeno drugače;
   4) " skupne emisije" so vsota nezajetih emisij in emisij v odpadnih plinih;
   5) " zmes" je zmes, kot je opredeljena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)(40) ;
   6) " lepilo" je katera koli zmes, skupaj z vsemi organskimi topili ali zmesmi, ki vsebujejo organska topila, potrebna za njegovo ustrezno uporabo, ki se uporablja za lepljenje posameznih delov izdelka;
   7) " črnilo" je zmes, skupaj z vsemi organskimi topili ali zmesmi, ki vsebujejo organska topila, potrebna za njegovo ustrezno uporabo, ki se uporablja v tiskarstvu za odtiskovanje besedila ali slik na površino;
   8) " lak" je prozorno premazno sredstvo;
   9) " poraba" je celoten vnos organskih topil v obrat v koledarskem letu ali katerem koli drugem 12-mesečnem obdobju brez vseh hlapnih organskih spojin, ki se regenerirajo za ponovno uporabo;
   10) " vnos" je količina organskih topil in njihova količina v zmeseh, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, skupaj s topili, recikliranimi v obratu ali zunaj njega, in ki se štejejo vsakokrat, ko se uporabijo pri izvajanju dejavnosti;
   11) " ponovna uporaba " je uporaba organskih topil, regeneriranih v obratu za kakršne koli tehnične ali komercialne namene, skupaj z uporabo kot gorivo, vendar brez končne odstranitve takega regeneriranega organskega topila kot odpadka;
   12) " zaprti pogoji" so razmere, v katerih obrat deluje tako, da se hlapne organske spojine, sproščene pri dejavnosti, zbirajo in odvajajo nadzorovano skozi dimnik ali naprave za zmanjševanje emisij in torej niso povsem nezajete;
   13) " zagon in ustavitev" so postopki, razen rednega nihanja v delovanju, s katerimi se dejavnost, oprema ali rezervoar požene ali ustavi oziroma privede v prazni tek ali iz njega.║

Člen 52

Nadomeščanje nevarnih snovi

Snovi ali zmesi, ki so zaradi deleža hlapnih organskih spojin v skladu z Direktivo 67/548/EGS uvrščene med kancerogene ali mutagene snovi ali za razmnoževanje strupene snovi in za katere so predpisani stavki R45, R46, R49, R60 ali R61 oz morajo biti označene s temi stavki║, se v najkrajšem možnem času nadomestijo z manj škodljivimi snovmi ali zmesmi, kolikor je to mogoče.

Člen 53

Nadzor emisij

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo eno izmed naslednjega:

   a) emisije hlapnih organskih spojin iz obratov ne presegajo mejnih vrednosti emisij v odpadnih plinih in mejnih vrednosti nezajetih emisij ali mejnih vrednosti skupnih emisij izpolnjene pa so tudi druge zahteve, določene v delih 2 in 3 Priloge VII;
   b) obrati izpolnjujejo zahteve programa zmanjševanja emisij, določenega v delu 5 Priloge VII pod pogojem, da se doseže enakovredno zmanjšanje emisij glede na tisto, ki se doseže z uporabo mejnih vrednosti emisij iz točke (a).

Države članice v skladu s členom 66(1) poročajo Komisiji o napredku pri doseganju enakovrednega zmanjšanja emisij iz točke (b).

2.  Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1, če upravljavec dokaže pristojnemu organu, da mejna vrednost emisij za nezajete emisije za posamezen obrat ni tehnično in ekonomsko sprejemljiva, lahko pristojni organ dovoli, da emisije presegajo mejno vrednost emisij, pod pogojem, da se ne pričakuje večje tveganje za zdravje ljudi ali okolje in da upravljavec pristojnemu organu dokaže, da se uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ za površinsko zaščito iz točke 8 tabele iz dela 2 Priloge VII, ki se ne more izvesti v zaprtih pogojih, dovoli, da emisije iz obratov niso skladne z zahtevami iz navedenega odstavka, če upravljavec pristojnemu organu dokaže, da taka skladnost ni tehnično in ekonomsko izvedljiva ter da se uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije .

4.  Države članice poročajo Komisiji o odstopanjih iz odstavkov 2 in 3 skladno s členom 66(2) .

5.  Emisije hlapnih organskih spojin, za katere so predpisani stavki R40, R45, R46, R49, R60, R61 ali R68 ali morajo biti označeni s temi stavki, se nadzirajo v zaprtih pogojih, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, da se zavaruje zdravje ljudi in okolje, ter ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 4 Priloge VII.

6.  Obrati, v katerih se izvajata dve ali več dejavnosti, pri čemer vsaka presega pragove iz Priloge dela 2 Priloge VII:

   a) glede snovi, določenih v odstavku 5, izpolnjujejo zahteve tega odstavka za vsako dejavnost posebej;
  b) glede vseh drugih snovi:
   i) izpolnjujejo zahteve odstavka 1 za vsako dejavnost posebej; ali
   ii) njihove skupne emisije hlapnih organskih spojin ne presegajo emisij, ki bi nastale, če bi se uporabljala točka (i).

7.  Sprejmejo se vsi ustrezni varnostni ukrepi, da se čim bolj zmanjšajo emisije hlapnih organskih spojin med zagonom in ustavitvijo.

Člen 54

Spremljanje emisij

Države članice zagotovijo, da se meritve emisij izvajajo v skladu z delom 6 Priloge VII, in sicer z določitvijo pogojev za dovoljenje ali s splošnimi obvezujočimi pravili.

Člen 55

Usklajenost z mejnimi vrednostmi emisij

Šteje se, da so mejne vrednosti emisij v odpadnih plinih upoštevane, če so izpolnjeni pogoji iz dela 8 Priloge VII.

Člen 56

Poročanje o skladnosti

Poročilo o skladnosti iz člena 8(1) dokazuje skladnost z enim izmed naslednjega :

   a) z mejnimi vrednostmi emisij v odpadnih plinih, mejnimi vrednostmi nezajetih emisij in mejnimi vrednostmi skupnih emisij;
   b) z zahtevami programa zmanjševanja emisij iz dela 5 Priloge VII;
   c) z odstopanji, odobrenimi v skladu z odstavki 2 in 3 člena 53.

Poročilo o skladnosti lahko vključuje načrt ravnanja s topili, ki je pripravljen v skladu z delom 7 Priloge VII.

Člen 57

Znatna sprememba obstoječih obratov

1.  Sprememba največjega masnega vnosa organskih topil v obstoječi obrat, izraženega kot dnevno povprečje, če obrat deluje ob projektiranem obsegu proizvodnje v drugačnih pogojih, kot so tisti ob zagonu, ustavitvi in vzdrževanju naprav, velja za znatno, če se zaradi nje emisije hlapnih organskih spojin povečajo za več kot:

–  25 % pri obratih, katerih dejavnosti sodijo na spodnje območje pragov iz točk 1, 3, 4, 5, 8, 10, 13, 16 ali 17 dela 2 Priloge VII ali pri katerih je poraba topil manj kakor 10 ton na leto pri drugih dejavnostih iz dela 2 Priloge VII;

–  10 % pri vseh drugih obratih.

2.  Kadar se obstoječi obrat znatno spremeni║ ali kadar je obrat po znatni spremembi prvič vključen v področje te direktive, se del obrata, ki se znatno spremeni, obravnava kot nov obrat ali kot obstoječ obrat pod pogojem, da skupne emisije celega obrata ne presegajo emisij, ki bi nastale, če bi se znatno spremenjeni del obravnaval kot nov obrat.

3.  V primeru znatne spremembe pristojni organ preveri usklajenost obrata z zahtevami te direktive.

Člen 58

Izmenjava informacij o nadomestitvi organskih topil

Komisija organizira izmenjavo informacij z državami članicami, zadevnimi panogami in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, o uporabi organskih topil in njihovih možnih nadomestkih ter tehnikah z najmanjšim možnim učinkom na zrak, vodo, tla, ekosisteme in zdravje ljudi.

Organizira se izmenjava informacij o naslednjem:

   a) primernosti za uporabo;
   b) možnih učinkih na zdravje ljudi in zlasti poklicni izpostavljenosti;
   c) možnih učinkih na okolje;
   d) ekonomskih posledicah, zlasti stroških, in izrabi možnosti, ki so na voljo.

Člen 59

Dostop do informacij

1.  Tudi odločba pristojnega organa, ki vključuje vsaj kopijo dovoljenja, ter vse nadaljnje dopolnitve in popravki so dostopni javnosti.

Splošni obvezujoči predpisi, ki se uporabljajo za obrate, ter seznam obratov, za katere sta potrebna dovoljenje in registracija, so dostopni javnosti.

2.  Rezultati spremljanja emisij, ki jih zahteva člen 54 ter jih hrani pristojni organ, so dostopni javnosti.

3.  Odstavka 1 in 2 se uporabljata ob upoštevanju omejitev iz člena 4(1) in (2) Direktive 2003/4/ES.

Posebne določbe za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid

Člen 60

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid.

Člen 61

Prepoved odstranjevanja odpadkov

Države članice prepovedo odlaganje naslednjih odpadkov v katero koli vodno telo, morje ali ocean:

   1) trdnih odpadkov,
   2) matične lužine, ki nastaja pri fazi filtriranja, ki sledi hidrolizi raztopine titanoil sulfata pri obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek, vključno s kislimi odpadki, pomešanimi s temi lužinami, ki vsebujejo več kot 0,5 % proste žveplove kisline in različne težke kovine, vključno s kislimi odpadki, ki so bili razredčeni, tako da vsebujejo 0,5 % ali manj proste žveplove║kisline;
   3) odpadki iz obratov, ki uporabljajo kloridov postopek z vsebnostjo več kot 0,5 % proste klorovodikove kisline in različnih težkih kovin, vključno z odpadki, ki so bili razredčeni, tako da vsebujejo 0,5 % ali manj proste žveplove kisline;
   4) filtrirne soli, mulji in tekoči odpadki, ki nastajajo pri obdelavi (koncentriranju ali nevtralizaciji) odpadkov iz odstavkov (2) in (3) in vsebujejo različne težke kovine, razen nevtralizirani in filtrirani ali dekantirani odpadki, ki vsebujejo sledove težkih kovin in katerih pH-vrednost je pred razredčenjem večja od 5,5.

Člen 62

Nadzor emisij v vodo

1.  Emisije iz obratov v vodo ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge VIII.

2.  Zadevne države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se preskusi akutne toksičnosti izvajajo v skladu s točko 1 dela 2 Priloge VIII in da so rezultati teh testov skladni z vrednostmi iz točke 2 dela 2 Priloge VIII.

Člen 63

Preprečevanje in nadzor emisij v zrak

1.  Emisije kapljic kisline iz obratov se preprečijo.

2.  Emisije iz obratov v zrak ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VIII.

Člen 64

Spremljanje emisij in okolja

1.  Države članice zagotovijo spremljanje emisij v vodo, da se pristojnemu organu omogoči, da lahko preveri skladnost s pogoji iz dovoljenja in členom 62 .

2.  Države članice zagotovijo spremljanje emisij v zrak, da se pristojnemu organu omogoči, da lahko preveri skladnost s pogoji iz dovoljenja in členom 63 .

Tako spremljanje obsega vsaj spremljanje emisij, kot ga določa del 5 Priloge VII.

3.  Države članice zagotovijo spremljanje stanja okolja, prizadetega zaradi izpustov odpadkov iz obratov, ki proizvajajo titanov dioksid, v vodo v skladu z delom 4 Priloge VIII.

4.  Spremljanje se izvaja v skladu s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO, nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

Odbor, prehodne in končne določbe

Člen 65

Pristojni organi

Države članice določijo pristojne organe in telesa, odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive.

Člen 66

Poročanje držav članic

1.  Države članice zagotovijo, da so Komisiji na voljo podatki o izvajanju te Direktive, reprezentativni podatki o emisijah in drugih učinkih na okolje, podatki o mejnih vrednostih emisij, o uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij v skladu s členoma 15 in 16 ter o odstopanjih, odobrenih v skladu s členom 16(3) .

Države članice razvijejo in redno nadgrajujejo nacionalne informacijske sisteme, da Komisiji omogočijo dostop do informacij iz prvega pododstavka v elektronski obliki. Države članice dajo povzetek informacij na voljo javnosti.

2.  Komisija določi vrsto in obliko informacij, ki jih dajo na voljo države članice v skladu z odstavkom 1.

Navedeni ukrepi,║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem , se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

3.  V treh letih po datumu iz člena 71(1) in zatem vsaka tri leta Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive na podlagi informacij iz odstavka 1, po potrebi pa poročilu priloži zakonodajni predlog.

Člen 67

Spremembe prilog

1.  Na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij, kot so opisane v zadevnih referenčnih dokumentih NRT, Komisija v 12 mesecih od objave referenčnega dokumenta NRT v skladu s členom 14 na podlagi zaključkov NRT v referenčnem dokumentu NRT prilagodi priloge V, VI, VII in VIII z določitvijo mejnih vrednosti emisij kot minimalnih zahtev . Mejne vrednosti emisij se lahko dopolnijo z enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi ter zahtevami po spremljanju in skladnosti, če se s tem lahko doseže enaka stopnja varstva okolja.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

2.  Komisija se pred sprejetjem ukrepov iz prvega odstavka posvetuje z ustreznim industrijskim sektorjem in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, ter poroča o rezultatih posvetovanja in o tem, kako ga je upoštevala.

Člen 68

Minimalne zahteve

1.  Komisija brez poseganja v člen 67 v 12 mesecih od objave referenčnega dokumenta NRT v skladu s členom 14 na podlagi zaključkov NRT v referenčnem dokumentu NRT določi mejne vrednosti emisij pa tudi zahteve po spremljanju in skladnosti kot minimalne zahteve. Mejne vrednosti emisij se lahko dopolnijo z enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, če se s temi parametri lahko doseže enaka stopnja varstva okolja.

Tovrstne minimalne zahteve so namenjene omejevanju velikih vplivov zadevnih dejavnosti ali obratov na okolje in temeljijo na vrednostih emisij, povezanih z NRT.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

2.  Komisija se pred sprejetjem izvedbenih ukrepov iz prvega odstavka posvetuje z ustreznim industrijskimi in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, ter poroča o rezultatih posvetovanja in o tem, kako ga je upoštevala.

3.  V skladu z odstavkoma 1 in 2 Komisija do 31. decembra 2011 določi mejne vrednosti emisij pa tudi zahteve po spremljanju in skladnosti zlasti za izpuste dioksinov in furanov iz obratov, ki izvajajo dejavnosti iz točk 2.1 in 2.2 Priloge I.

Države članice ali njihovi pristojni organi lahko določijo strožje mejne vrednosti emisij za emisije dioksinov in furanov.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

Člen 69

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 70

Kazni

Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. Tako predvidene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo uradno obvestijo o teh določbah najkasneje do ..., prav tako jo takoj uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki imajo vpliv na te določbe.

Člen 71

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 2, 3(4), 3(15) -(18), (20), 4(2), 5, 6, 8(1), 9(2)(b), 12(8), 13(1)(e), 14, 15(1)(d), 15(3)-(5), 16(2)-(5), 17, 18 (2)-(4), 22(2)-(3), 22(4)(b) in (d), 23, 24, 25, 26 (1)(d), 26(2) (c)-(g), 29, 31, 32(3), 34(2)-(4), 35, 36(2), 42(5), 64(2), 64(4), 65-66 in 70 ter točkami 1.1, 2.5(c), 3.5, 4.7, 5.2, 5.3, 6.1(c), 6.4(b), 6.6, 6.9, 6.10 Priloge I, točko 1(b) Priloge IV, deli 1-4 Priloge V, točko (b) dela 1, točkami 2.2, 3.1 in 3.2 dela 4, točkama 2.5 in 2.6 dela 6 Priloge VI, točko 3 dela 7 Priloge VII, točkama 1 in 2(c) dela 1 in točkama 2-3 dela 3 Priloge VIII, najpozneje do ...(41) . Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od ...*. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 72

Razveljavitev

1.  Direktive 78/176/EGS, 82/883/EGS, 92/112/EGS, 96/61/ES, 1999/13/ES in 2000/76/ES, kakor so bile spremenjene z akti, navedenimi v delu A Priloge IX, so z ...(42) * razveljavljene, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, ki so določeni v delu B Priloge IX.

2.  Direktiva 2001/80/ES, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge IX, je s 1. januarjem 2016 razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, ki so določeni v delu B Priloge IX.

3.  Sklicevanja na razveljavljene direktive se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge X.

Člen 73

Prehodne določbe

1.  V zvezi z obrati iz Priloge I iz točk 1.2, 1.3, 1.4, 2.1 do 2.4, točk (a) in (b) točke 2.5, točk 2.6, 3, 4.1 do 4.6, 5.1, 5.2, točk (a) in (b) točke 5.3, točke 5.4, točk (a) in (b) točke 6.1, točk 6.2 do 6.5, točk (b) in (c) točke 6.6, točk 6.7 in 6.8, obrati iz točke 1.1 z vhodno toplotno močjo 50 MW ali več ter obrati iz točke (a) točke 6.6 z več kot 40 000 mesti za perutnino, ki obratujejo ali imajo dovoljenje ali so predložili popolno vlogo za pridobitev dovoljenja pred datumom iz člena 71(1), če ti obrati začnejo obratovati najkasneje eno leto po tem datumu, države članice od ...(43) izvajajo zakone in druge predpise, sprejete v skladu s členom 71(1).

2.  V zvezi z obrati iz Priloge I iz točke (c) točke 2.5, točk (c), (d) in (e) točke 5.3, točke (c) točke 6.1, točk 6.9 in 6.10, obrati iz točke 1.1 z vhodno toplotno močjo manj kot 50 MW ter obrati iz točke (a) točke 6.6 z manj kot 40 000 mesti za perutnino, ki obratujejo pred datumom iz člena 71(1), države članice od ...(44) * izvajajo zakone in druge predpise, sprejete v skladu s členom 71(1).

3.  V zvezi s kurilnimi napravami iz Poglavja III države članice od 1. januarja 2016 izvajajo zakone in druge predpise, sprejete v skladu s členom 71(1).

4.  V zvezi s kurilnimi napravami, v katerih se sosežigajo odpadki, se do 31. decembra 2015 uporablja točka 3.1 dela 4 Priloge VI.

Vendar se od 1. januarja 2016 v zvezi s temi napravami uporablja točka 3.2 dela 4 Priloge VI.

Člen 74

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 75

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Mnenje z dne 14. januarja 2009.
(2) UL C 325, 19.12.2008, str. 60.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009.
(4) UL L 54, 25.2.1978, str. 19. ║
(5) UL L 378, 31.12.1982, str. 1. ║
(6) UL L 409, 31.12.1992, str. 11.
(7) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. ║
(8) UL L 85, 29.3.1999, str. 1. ║
(9) UL L 332, 28.12.2000, str. 91.
(10) UL L 309, 27.11.2001, str. 1. ║
(11) KOM(2005)0446 .
(12) KOM(2006)0231 .
(13) KOM(2005)0666 .
(14) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.
(15) UL L 275, 25.10.2003, str. 32. ║
(16) UL L 175, 5.7.1985, str. 40. ║
(17) UL L 10, 14.1.1997, str. 13. ║
(18) UL 196, 16.8.1967, str. 1.
(19) UL L 143, 30.4.2004, str. 56.
(20) Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah iz leta 1998.
(21) UL L 309, 27.11.2001, str. 22. ║
(22) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. ║
(23) UL L 159, 29.6.1996, str. 1.
(24) UL L 117, 8.5.1990, str. 1.
(25) UL L 106, 17.4.2001, str. 1.
(26) UL L 200, 30.7.1999, str. 1.
(27) UL L 312, 22.11.2008, str. 3.
(28) Odločba Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).
(29) UL L 143, 30.4.2004, str. 87.
(30) UL L 375, 31.12.1991, str. 1.
(31) UL L 372, 27.12.2006, str. 19.
(32) UL L 328, 6.12.2008, str. 28.
(33) UL L ...
(34)+ UL: Prosimo, vstavite številko, datum in sklicevanje na objavo v Uradnem listu.
(35) Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 114, 24.4.2001, str. 1).
(36) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.
(37) UL L 273, 10.10.2002, str. 1.
(38) UL L 74, 27.3.1993, str. 81.
(39) UL L 30, 6.2.1993, str. 1.
(40) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(41)* 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive.
(42)** Tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive.
(43)* Tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive.
(44)** 54 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive.


PRILOGA I

Vrste industrijskih dejavnosti po členu 11

V nadaljevanju navedene pragovne vrednosti se v splošnem nanašajo na proizvodne zmogljivosti ali obseg proizvodnje. Če se v istem obratu opravlja več dejavnosti, zajetih v isti točki, se proizvodne zmogljivosti teh dejavnosti seštevajo.

Pri izračunu skupne vhodne toplotne moči obratov iz točke 1.1 se pri kurilnih napravah, ki se uporabljajo v zdravstvenih ustanovah, v ta izračun vključi le njihova običajna zmogljivost delovanja.

Kurilne naprave z vhodno toplotno močjo manj kot 3 MW niso vključene v izračun skupne vhodne toplotne moči obratov iz točke 1.1.

Kurilne naprave z vhodno toplotno močjo manj kot 50 MW, ki ne obratujejo več kot 500 ur letno, niso vključene v izračun skupne vhodne toplotne moči obratov iz točke 1.1.

1.  Energetika

1.1  Izgorevanje goriv v napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 20 MW ali več

1.  2║ Rafiniranje nafte in plina

1.  3║ Proizvodnja koksa

1.  4║ Uplinjanje ali utekočinjanje goriv

2.  Proizvodnja in predelava kovin

2.  1║ Praženje ali sintranje kovinskih rud (vključno s sulfidnimi rudami)

2.  2║ Proizvodnja surovega železa ali jekla (primarno in sekundarno taljenje), vključno z neprekinjenim litjem, z zmogljivostjo nad 2,5 tone na uro

2.  3║ Predelava železa in jekla:

   a) obratovanje obratov za vroče valjanje z zmogljivostjo nad 20 ton surovega jekla na uro;
   b) obratovanje kovačnic s kladivi, katerih energija je večja od 50 kilojoulov na kladivo in v katerih uporabljena toplotna moč presega 20 MW;
   c) nanašanje zaščitnih prevlek iz staljenih kovin z vložkom nad 2 toni surovega jekla na uro.

2.  4║ Obratovanje livarn železa in jekla s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton dobrih odlitkov na dan

2.  5║ Predelava barvnih kovin:

   a) proizvodnja surovih barvnih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemijskimi ali elektrolitskimi postopki;
   b) taljenje in legiranje barvnih kovin, vključno z izrabljenimi izdelki za predelavo, s talilno zmogljivostjo nad 4 tone na dan za svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine, razen obratovanja livarn;
   c) obratovanje livarn barvnih kovin, ki ulivajo kovinske izdelke, s talilno zmogljivostjo ▌ nad 2,4 tone na dan za svinec in kadmij ali 12 ton na dan za vse druge kovine.

2.  6║ Površinska obdelava kovin ali plastičnih mas z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov v kadeh s prostornino nad 30 m3

3.  Nekovinska industrija

3.  1║ Proizvodnja cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 500 ton na dan ali apna v rotacijskih ali drugih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na dan

3.  2║ Proizvodnja azbesta ali izdelava azbestnih izdelkov

3.  3║ Proizvodnja stekla, vključno s steklenimi vlakni, s talilno zmogljivostjo nad 20 ton na dan

3.  4║ Taljenje mineralnih snovi, vključno s proizvodnjo mineralnih vlaken, s talilno zmogljivostjo nad 20 ton na dan

3.  5║ Izdelava keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opek, ognjevzdržnih opek, ploščic, lončevine ali porcelana, s proizvodno zmogljivostjo nad 75 ton na dan in z vložkom v posamezno peč nad 300 kg/m3

4.  Kemična industrija

Za namene tega oddelka, proizvodnja v smislu vrst dejavnosti iz tega oddelka pomeni proizvodnjo na industrijski ravni s kemično ali biološko predelavo snovi ali skupin snovi, naštetih v točkah 4.1. do 4.7.

4.  1║ Proizvodnja organskih kemikalij, kot so:

   a) enostavni ogljikovodiki (ciklični ali aciklični, nasičeni ali nenasičeni, alifatski ali aromatski);
   b) ogljikovodiki z vezanim kisikom, kot so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, estri, acetati, etri, peroksidi, epoksi smole;
   c) ogljikovodiki z vezanim žveplom;
   d) ogljikovodiki z vezanim dušikom, kot so amini, amidi, dušikove, nitro- ali nitratne spojine, nitrili, cianati, izocianati;
   e) ogljikovodiki z vezanim fosforjem;
   f) halogenirani ogljikovodiki;
   g) organokovinske spojine;
   h) osnovne plastične mase (polimeri, sintetična vlakna in vlakna na osnovi celuloze);
   i) sintetične gume;
   j) barve in pigmenti;
   k) površinsko aktivne snovi.

4.  2║ Proizvodnja anorganskih kemikalij, kot so:

   a) plini, kot so amoniak, klor ali vodikov klorid, fluor ali vodikov fluorid, ogljikovi oksidi, žveplove spojine, dušikovi oksidi, vodik, žveplov dioksid, karbonilklorid;
   b) kisline, kot so kromova kislina, fluorovodikova kislina, fosforjeva kislina, dušikova kislina, klorovodikova kislina, žveplova kislina, oleum, žveplasta kislina;
   c) lugi, kot so amonijev hidroksid, kalijev hidroksid, natrijev hidroksid;
   d) soli, kot so amonijev klorid, kalijev klorat, kalijev karbonat, natrijev karbonat, perborat, srebrov nitrat;
   e) nekovine, kovinski oksidi ali druge anorganske spojine, kot so kalcijev karbid, silicij in silicijev karbid.

4.  3║ Proizvodnja fosfornih, dušikovih in kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih)

4.  4║ Proizvodnja sredstev za varstvo rastlin ali biocidov

4.  5║ Proizvodnja farmacevtskih izdelkov, vključno s polizdelki

4.  6║ Proizvodnja eksplozivnih snovi

4.  7║ Proizvodnja kemikalij za uporabo kot goriva ali maziva

5.  Ravnanje z odpadki

5.  1║ Odstranjevanje ali predelava nevarnih odpadkov, z zmogljivostjo nad 10 ton na dan, ki obsega naslednje dejavnosti:

   a) biološko obdelavo;
   b) fizikalno-kemijsko obdelavo;
   c) sežig in sosežig;
   d) mešanje;
   e) prepakiranje;
   f) skladiščenje z zmogljivostjo več kot 10 ton;
   g) glavno uporabo kot gorivo ali drugo sredstvo za proizvodnjo energije;
   h) pridobivanje topil / regeneracijo;
   i) recikliranje / pridobivanje anorganskih snovi, razen kovin ali kovinskih spojin;
   j) regeneracijo kislin ali baz;
   k) predelavo sestavin, uporabljenih za zmanjšanje onesnaženosti;
   l) predelavo sestavin iz katalizatorjev;
   m) ponovno rafiniranje olja ali druge ponovne uporabe olja.

5.  2║ Sežiganje in sosežiganje nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo nad 3 tone na uro.

5.  3║ Odstranjevanje ali predelava nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo nad 50 ton na dan, ki obsega naslednje dejavnosti:

   a) biološko obdelavo;
   b) fizikalno-kemijsko obdelavo brez dejavnosti, zajetih v Direktivi Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (1) , katerih posledica je zgolj obdelano blato, kot je opredeljeno v Direktivi Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (2) . Ta izključitev se uporablja le v primerih, kadar bi se dosegla vsaj enaka stopnja varstva okolja kot po tej direktivi ;
   c) predhodna obdelava odpadkov za sosežig;
   d) obdelava žlindre in pepela, ki ni vključena v druge kategorije industrijskih dejavnosti ;
   e) obdelava odpadnih kovin z drobilniki .

5.4  Odlagališča odpadkov, ki sprejmejo več kot 10 ton na dan, ali s skupno zmogljivostjo nad 25 000 ton, razen odlagališč za inertne odpadke

6.  Druge dejavnosti

6.  1║ Proizvodnja v industrijskih obratih :

   a) papirne kaše iz lesa ali drugih vlaknatih materialov;
   b) papirja ali kartona, s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton na dan;

c)   plošč na lesni podlagi, razen vezanega lesa, s proizvodno zmogljivostjo nad 600 m³ na dan.

6.  2║ Predhodna obdelava (postopki, kot so pranje, beljenje, mercerizacija) ali barvanje tekstilnih vlaken ali tkanin, katerih zmogljivost obdelave presega 10 ton na dan

6.  3║ Strojenje kož, katerih zmogljivost obdelave presega 12 ton končnih izdelkov na dan

6.  4║ (a) Obratovanje klavnic z zmogljivostjo zakola več kot 50 ton na dan

(b)  Obdelava in predelava, razen pakiranja, naslednjih surovin, predhodno obdelanih ali neobdelanih, za proizvodnjo živil za ljudi in živali :

   i) živalskih surovin (razen mleka), s proizvodno zmogljivostjo več kot 75 ton končnih izdelkov na dan;
   ii) rastlinskih surovin, s proizvodno zmogljivostjo več kot 300 ton končnih izdelkov na dan;
   iii) mešanice živalskih in rastlinskih surovin s proizvodno zmogljivostjo končnih izdelkov, ki presega:

75 ton na dan, če je A enako 10 ali več ali

– [300- (22,5 x A)] ton na dan v vseh drugih primerih;

pri čemer je " A" odstotni delež živalskih surovin v proizvodni zmogljivosti končnih izdelkov.

Embalaža ni všteta v končno težo proizvoda.

Ta pododdelek se ne uporablja, če je surovina samo mleko.

(c)  Izključno obdelava in predelava mleka, če je količina zbranega mleka več kot 200 ton na dan (povprečna letna vrednost)

6.  5║ Odstranjevanje ali predelava živalskih trupel ali živalskih odpadkov z zmogljivostjo predelave več kot 10 ton na dan

6.6  Intenzivna reja perutnine ali prašičev z več kot:

(a)  40 000 mesti za perutnino ;

(b)  2 000 mesti za prašiče pitance (težje od 30 kg) ali

(c)  750 mesti za plemenske svinje.

Za druge perutninske vrste, ki niso zajete v točki (a), ali različne vrste iz točk (a), (b) in (c), ki se gojijo v istem obratu, se prag izračuna na podlagi enakovrednih faktorjev izločanja dušika v primerjavi z zgornjimi pragovi. Komisija pripravi smernice za izračun pragov in določitev enakovrednih faktorjev izločanja dušika.

6.7  Površinska obdelava snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil, zlasti za apreturo, tiskanje, premazovanje, razmaščevanje, impregniranje proti vlagi, lepljenje, barvanje, čiščenje ali impregniranje, s porabo več kot 150 kg organskih topil na uro ali več kot 200 ton na leto.

6.8  Proizvodnja ogljika (antracita) ali elektrografita s sežiganjem ali grafitizacijo.

6.9  Konzerviranje lesa in lesnih proizvodov s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 50 m 3 na dan.

6.10  Zunanja obdelava odpadne vode, ki je ne ureja Direktiva ║91/271/EGS ║, ki jo odvaja obrat iz poglavja I.

(1) UL L 135, 30.5.1991, str. 40.
(2) UL L 181, 4.7.1986, str. 6.


PRILOGA II

Seznam onesnaževal

ZRAK

1.  Žveplov dioksid in druge žveplove spojine

2.  Dušikovi oksidi in druge dušikove spojine

3.  Ogljikov monoksid

4.  Hlapne organske spojine

5.  Kovine in njihove spojine

6.  Prah, vključno z majhnimi trdnimi delci

7.  Azbest (suspendirani delci, vlakna)

8.  Klor in klorove spojine

9.  Fluor in fluorove spojine

10.  Arzen in arzenove spojine

11.  Cianidi

12.  Snovi in pripravki, za katere je bilo dokazano, da so karcinogene ali mutagene, ali da bi prek zraka lahko vplivale na razmnoževanje

13.  Poliklorirani dibenzodioksini in poliklorirani dibenzofurani

VODA

1.  Organohalogenske spojine in snovi, ki bi v vodnem okolju lahko tvorile take spojine

2.  Organofosforne spojine

3.  Organokositrne spojine

4.  Snovi in pripravki, za katere je bilo dokazano, da so karcinogeni ali mutageni, ali da bi v vodnem okolju ali prek vodnega okolja lahko vplivali na razmnoževanje

5.  Obstojni ogljikovodiki in obstojne strupene organske snovi, ki se kopičijo v organizmih

6.  Cianidi

7.  Kovine in njihove spojine

8.  Arzen in arzenove spojine

9.  Biocidi in sredstva za zaščito rastlin

10.  Suspendirane snovi

11.  Snovi, ki prispevajo k evtrofikaciji (posebno nitrati in fosfati)

12.  Snovi, ki neugodno vplivajo na kisikove razmere (in se lahko merijo s parametri, kot so BPK, KPK, itd.).

13.  Snovi iz Priloge X k Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(1) .

(1) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.


PRILOGA III

Merila za določanje najboljših razpoložljivih tehnologij

1.  Uporaba tehnologije, pri kateri nastaja malo odpadkov;

2.  Uporaba manj nevarnih snovi;

3.  Pospeševanje predelave in recikliranja snovi, ki nastajajo in se uporabljajo v procesu, in odpadkov, če je to primerno;

4.  Primerljivi procesi, naprave ali načini obratovanja, ki so bili v industriji uspešno preizkušeni;

5.  Tehnološki napredek in nova znanstvena spoznanja;

6.  Vrsta , učinek in obseg posameznih emisij;

7.  Začetek obratovanja novih ali obstoječih obratov;

8.  Čas , potreben za uvedbo najboljše razpoložljive tehnologije;

9.  Poraba in vrsta surovin (vključno z vodo), uporabljenih v procesu in njihovi energetski učinkovitosti;

10.  Potreba po preprečevanju ali zmanjšanju celotnega vpliva emisij na okolje in tveganja za okolje na najnižjo možno raven;

11.  Potreba po preprečevanju nesreč in zmanjšanju njihovih posledic za okolje na najnižjo možno raven;


PRILOGA IV

Sodelovanje javnosti pri odločanju

1.  Javnost se obvesti (prek javnih objav ali drugih primernih načinov, na primer razpoložljivih elektronskih medijev) o naslednjih zadevah varstva okolja že na začetni stopnji postopka sprejemanja odločitve in najpozneje takrat, ko║je informacije mogoče razumno posredovati:

   a) vloga za dovoljenje ali glede na primer predlog za obnovitev dovoljenja ali pogojev dovoljenja v skladu s členom 22, vključno z opisom elementov iz člena 13(1);
   b) določitev novih ali posodobitev starih splošnih zavezujočih pravil v skladu s členom 18, vključno s predlaganimi zahtevami pravil in poljudnim povzetkom pravnega in upravnega okvira, znotraj katerega se bodo pravila izvajala;
   c) kjer je primerno, dejstvo, da je odločitev predmet nacionalne ali čezmejne presoje vplivov na okolje ali posvetovanja med državami članicami v skladu s členom 28;
   d) podrobni podatki o pristojnih organih, odgovornih za odločanje, tistih, od katerih je mogoče pridobiti ustrezne podatke in tistih, ki jim je mogoče predložiti pripombe ali vprašanja, in podrobnosti časovnih rokov za posredovanje pripomb ali vprašanj;
   e) vrsta možnih odločitev ali osnutek odločitve, če obstaja;
   f) kjer je primerno, podrobnosti glede predloga za obnovitev dovoljenja ali pogojev dovoljenja;
   g) navedba rokov in krajev, kje in na kakšen način je ustrezen podatek dostopen;
   h) podatki o določbah za sodelovanje javnosti in posvetovanje v skladu s točko 5.

2.  Države članice zagotovijo, da se v okviru primernih rokov omogoči zadevni javnosti dostop do naslednjega:

   a) v skladu z nacionalno zakonodajo, glavna poročila in predlog, dan pristojnemu organu ali organom v času, ko je zadevna javnost obveščena v skladu s točko 1;
   b) v skladu z določbami Direktive 2003/4/ES, drugi podatki, kakor so navedeni v točki 1 , ki se nanašajo na odločitev v skladu s členom 6 , in ki postanejo dostopni šele potem, ko je zadevna javnost že obveščena v skladu s točko 1.

3.  Zadevna javnost je upravičena izraziti pripombe in mnenja pristojnemu organu pred sprejemom odločitve.

4.  Pri odločanju je treba ustrezno upoštevati rezultate posvetovanj, opravljenih v skladu s to prilogo.

5.  Države članice podrobno določijo določbe o obveščanju javnosti (na primer z letaki v določenem dosegu ali objavo v krajevnih časopisih) in o posvetovanju z zadevno javnostjo (na primer s pismenimi prispevki ali z javno anketo). Zagotovijo se razumni časovni okviri za različne stopnje, da je dovolj časa za obveščanje javnosti in omogočanje zadevni javnosti, da se pripravi in učinkovito sodeluje v postopku okoljskega odločanja ob upoštevanju določb te priloge.


PRILOGA V

Tehnične določbe za kurilne naprave

Del 1

Mejne vrednosti emisij za kurilne naprave iz člena 32(2)

1.  Vse mejne vrednosti emisij se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih ter pri standardizirani vsebnosti O2 6 % za trdna goriva, 3 % za kotle na tekoča in plinasta goriva ter 15 % za plinske turbine in plinske motorje.

Za plinske turbine s kombiniranim krožnim procesom z dodatnim kurjenjem lahko pristojni organ opredeli standardizirano vsebnost O2, pri čemer upošteva posebne značilnosti zadevnega obrata.

2.  Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kotle na trdna ali tekoča goriva

Vhodna toplotna moč (MWth)

Premog in lignit

Biomasa

Šota

Tekoča goriva

50-100

400

200

300

350

100-300

250

200

300

250

> 300

200

200

200

200

Za kurilne naprave na tekoča goriva z vhodno toplotno močjo, ki ne presega 500 MW , ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 in ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto kot povprečje v obdobju petih let, velja mejna vrednost za emisije žveplovega dioksida 800 mg/Nm3.

3.  Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kotle na plinasta goriva

Na splošno

35

Utekočinjen plin

5

Nizko kalorični plini iz koksarniške peči

400

Nizko kalorični plini iz plavžne peči

200

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za NOx za kotle na trdna ali tekoča goriva

Vhodna toplotna moč (MWth)

Premog in lignit

Biomasa in šota

Tekoča goriva

50–100

300

450 pri zgorevanju lignitnega prahu

300

450

100–300

200

250

200

> 300

200

200

150

║ Za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva in z vhodno toplotno močjo, ki ne presega 500 MW, ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 in ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto ( kot povprečje za obdobje petih let) , se uporablja mejna vrednost emisij za NOx v višini 450 mg/Nm3.

Za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva in z vhodno toplotno močjo 500 MW ali več, ki so pridobile dovoljenje pred 1. julijem 1987 in ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto ( kot povprečje za obdobje petih let) , se uporablja mejna vrednost emisij za NOx v višini 450 mg/Nm3.

5.  Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za NOx in CO za kurilne naprave na plin

NOx

CO

Kotli na plin

100(5)

100

Plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), ki kot gorivo uporabljajo zemeljski plin(1)

50(2)(3)

100

Plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), ki kot gorivo ne uporabljajo zemeljskega plina(4)

90

100

Plinski motorji

100

100

Opombe :

(1)  Zemeljski plin je naravni plin v obliki metana z manj kot 20 % (volumskih) nečistoč in drugih sestavin.

(2)  75 mg/Nm3 v primerih, kadar se izkoristek plinske turbine določi pri pogojih osnovne obremenitve po ISO:

   i) plinske turbine za soproizvodnjo toplotne in električne energije s skupnim izkoristkom večjim od 75 %;
   ii) plinske turbine, ki se uporabljajo v kombiniranem ciklu s povprečnim letnim izkoristkom pri proizvodnji električne energije večjim od 55 %;
   iii) plinske turbine za mehanske pogone.

(3)  Za enociklične turbine, ki ne sodijo v nobeno od kategorij iz opombe (2), vendar pa je njihov izkoristek večji od 35 % – določeno pri osnovni obremenitvi po ISO – je mejna vrednost emisije za NOx 50xη/35, kjer je η izkoristek plinske turbine pri osnovni obremenitvi po ISO, izražen kot odstotek.

(4)  Te mejne vrednosti emisij se uporabljajo tudi za plinske turbine, ki kot tekoča goriva uporabljajo lahke in srednje težke destilate.

Za plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), se mejne vrednosti emisij NOx in CO iz tabele v tej točki uporabljajo le pri več kot 70 % obremenitvi.

Za plinske turbine ali plinske motorje za nujne primere, ki obratujejo manj kot 500 ur na leto, se te mejne vrednosti emisij iz te točke ne uporabljajo. Upravljavec takih naprav beleži obratovalni čas.

(5)   Za naprave iz členov 4(1) in 4(3) Direktive 2001/80/ES za uporabo plavžnega plina in/ali plina iz koksarniške peči, za dušikov dioksid in dušikov monoksid, merjen kot dušikov dioksid, velja mejna vrednost emisij 135 mg/Nm³.

6.  Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kotle na trdna ali tekoča goriva

Vhodna toplotna moč (MWth)

Premog in lignit

Biomasa in šota

Tekoča goriva

50–100

30

30

30

100–300

25

20

25

> 300

20

20

20

7. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kotle na plinasta goriva

Na splošno

5

Plavžni plin

10

Plini iz jeklarske industrije, za nadaljnjo uporabo drugje

30

Del 2

Mejne vrednosti emisij za kurilne naprave iz člena 32(3)

1.  Vse mejne vrednosti emisij se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih ter pri standardizirani vsebnosti O2 6 % za trdna goriva, 3 % za kotle na tekoča in plinasta goriva ter 15 % za plinske turbine in plinske motorje.

Za plinske turbine s kombiniranim krožnim procesom z dodatnim kurjenjem lahko pristojni organ opredeli standardizirano vsebnost O2, pri čemer upošteva posebne značilnosti zadevnega obrata.

2.  Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kotle na trdna ali tekoča goriva

Vhodna toplotna moč (MWth)

Premog in lignit

Biomasa

Šota

Tekoča goriva

50–100

400

200

300

350

100–300

200

200

300

250 pri zgorevanju v zvrtinčeni plasti

200

> 300

150

200 pri krožnem zgorevanju ali zgorevanju pod tlakom v zvrtinčeni plasti

150

150

250 pri zgorevanju v zvrtinčeni plasti

150

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kotle na plinasta goriva

Na splošno

35

Utekočinjen plin

5

Nizko kalorični plini iz koksarniške peči

400

Nizko kalorični plini iz plavžne peči

200

4. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) zs NOx za kotle na trdna ali tekoča goriva

Vhodna toplotna moč (MWth)

Premog in lignit

Biomasa in šota

Tekoča goriva

50–100

300

400 pri zgorevanju lignitnega prahu

250

300

100–300

200

200

150

> 300

150

200 pri zgorevanju lignitnega prahu

150

100

5.  Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za NOx in CO za kurilne naprave na plin

NOx

CO

Kotli na plin

100

100

Plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom)(1)

50(2)

100

Plinski motorji

75

100

Opombe

(1)  Za plinske turbine, ki kot tekoča goriva uporabljajo lahke in srednje težke destilate, se uporabljajo tudi mejne vrednosti emisij za NOx in CO iz te točke.

(2)  Za enociklične turbine z izkoristkom, ki je večji od 35 % – določeno pri osnovni obremenitvi po ISO – je mejna vrednost emisij za NOx 50xη/35, pri čemer je η izkoristek plinske turbine pri osnovni obremenitvi po ISO, izražen kot odstotek.

Za plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), se mejne vrednosti emisij NOx in CO iz te točke uporabljajo le pri več kot 70 % obremenitvi.

Plinske turbine ali plinski motorji za nujne primere, ki obratujejo manj kot 500 ur na leto, so izvzeti iz teh mejnih vrednosti emisij iz te točke. Upravljavec takih naprav beleži obratovalni čas.

6.  Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kotle na trdna ali tekoča goriva

Vhodna toplotna moč (MWth)

50–300

20

> 300

10

20 za biomaso in šoto

7.  Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kotle na plinasta goriva

Na splošno

5

Plavžni plin

10

Plini iz jeklarske industrije, za nadaljnjo uporabo drugje

30

Del 3

Spremljanje emisij

1.  Koncentracije SO2, NOx, CO in prahu v odpadnih plinih iz vsake kurilne naprave z vhodno toplotno močjo 100 MW ali več se merijo neprekinjeno.

2.  Pristojni organ se lahko odloči, da v naslednjih primerih ne zahteva neprekinjenih meritev iz točke 1:

   a) za kurilne naprave z življenjsko dobo krajšo od 10 000 obratovalnih ur;
   b) za SO2 in prah iz kurilnih naprav, ki uporabljajo zemeljski plin;
   c) za SO2 iz kurilnih naprav, ki uporabljajo olje z znano vsebnostjo žvepla, kadar naprava za razžvepljanje odpadnih plinov ni na voljo;
   d) za SO2 iz kurilnih naprav, ki uporabljajo biomaso, če upravljavec lahko dokaže, da emisije SO2 v nobenem primeru ne morejo biti višje od predpisanih mejnih vrednosti emisij.

3.  Kadar neprekinjene meritve niso potrebne, je treba vsaj enkrat na šest mesecev izvesti meritve SO2, NOx in prahu, za naprave na plin pa tudi meritve CO.

4.  Pri kurilnih napravah na premog ali lignit se vsaj enkrat letno merijo skupne emisije živega srebra.

Kot nadomestna možnost meritvam SO2 in NOx iz točke 3 se lahko za določanje emisij SO2 in NOx uporabijo drugi postopki, ki jih preveri in odobri pristojni organ. Za take postopke se uporabijo ustrezni standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO ali nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

6.  Pristojni organ se mora obvestiti o pomembnih spremembah pri vrsti uporabljenega goriva ali načina obratovanja naprave. Pristojni organ odloči, ali zahteve za spremljanje stanja iz točk 1 do 4 zadoščajo, ali pa so potrebne prilagoditve.

7.  Neprekinjene meritve, ki se izvedejo v skladu s točko 1, morajo vključevati meritev deleža kisika, temperature, tlaka in deleža vodnih hlapov odpadnih plinov. Neprekinjene meritve vsebnosti vodnih hlapov v odpadnih plinih niso potrebne, pod pogojem, da se vzorec odpadnega plina pred analizo emisij posuši.

8.  Vzorčenje in analiza pomembnih onesnaževal in meritev parametrov postopka, pa tudi zagotavljanje kakovosti avtomatskih merilnih sistemov ter referenčne merilne metode za kalibracijo teh sistemov se izvedejo skladno s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO ali nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

Avtomatske merilne sisteme je treba kontrolirati z vzporednimi meritvami z referenčnimi metodami vsaj enkrat na leto.

Upravljavec pristojni organ obvešča o rezultatih preverjanja avtomatskih merilnih sistemov.

9.  Pri mejnih vrednostih emisij vrednosti 95 % intervala zaupanja enega rezultata meritve ne presegajo naslednjih odstotkov mejnih vrednosti emisij:

Ogljikov oksid

10 %

Žveplov dioksid

20 %

Dušikovi oksidi

20 %

Prah

30 %

10.  Validirane urne in dnevne povprečne vrednosti se določijo na podlagi izmerjenih veljavnih urnih povprečnih vrednosti, tako da se odšteje vrednost intervala zaupanja, določenega v točki 9.

Kateri koli dan, ko so več kot tri urne povprečne vrednosti neveljavne zaradi okvare ali vzdrževanja avtomatskega merilnega sistema se razveljavi. Če se zaradi takih razmer na leto razveljavi več kot deset dni, pristojni organ zahteva od upravljavca, da ustrezno ukrepa, da se izboljša zanesljivost avtomatskega merilnega sistema.

Del 4

Ocena skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij

1.  Pri neprekinjenih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij iz delov 1 in 2 dosežene, če vrednotenje rezultatov meritev za obratovalne ure v koledarskem letu kaže, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

   a) nobena validirana dnevna povprečna vrednost ne presega ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2;

(b)  95 % vseh validiranih urnih povprečnih vrednosti v letu ne presega 200 % ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2.

2.  Kadar se neprekinjene meritve ne zahtevajo, se šteje, da so mejne vrednosti emisij iz delov 1 in 2 dosežene, če rezultati vsake serije meritev ali drugih postopkov ki so jih v skladu s predpisi določili pristojni organi, ne presegajo mejnih vrednosti emisij.


PRILOGA VI

Tehnične določbe za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov

Del 1

Opredelitve

Za namene te Priloge se uporabljajo naslednje opredelitve:

  a) " obstoječa sežigalnica odpadkov" pomeni eno izmed naslednjih sežigalnic odpadkov:
   i) ki je obratovala in imela dovoljenje v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti pred 28. decembrom 2002,
   ii) ki je bila odobrena ali registrirana za sežiganje odpadkov in je imela dovoljenje, izdano pred 28. decembrom 2002 v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti, pod pogojem, da je naprava začela obratovati najkasneje 28. decembra 2003,
   iii) za katero je bila po mnenju pristojnega organa pred 28. decembrom 2002 vložena popolna vloga za dovoljenje, pod pogojem, da je naprava začela obratovati najkasneje 28. decembra 2004;
   b) " nova sežigalnica odpadkov" pomeni katero koli sežigalnico odpadkov, ki ni zajeta v točki (a).

Del 2

Ekvivalenčni faktorji za dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane

Za določanje skupne koncentracije dioksinov in furanov se masne koncentracije naslednjih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov, preden se seštejejo, pomnožijo z naslednjimi ekvivalenčnimi faktorji:

Ekvivalenčni faktorji toksičnosti

2,3,7,8 – tetraklordibenzodioksin (TCDD)

1

1,2,3,7,8 – pentaklordibenzodioksin (PeCDD)

0,5

1,2,3,4,7,8 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD)

0,1

1,2,3,6,7,8 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD)

0,1

1,2,3,7,8,9 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD)

0,1

1,2,3,4,6,7,8 – heptaklordibenzodioksin (HpCDD)

0,01

oktaklordibenzodioksin (OCDD)

0,001

2,3,7,8 – tetraklordibenzofuran (TCDF)

0,1

2,3,4,7,8 – pentaklordibenzofuran (PeCDF)

0,5

1,2,3,7,8 – pentaklordibenzofuran (PeCDF)

0,05

1,2,3,4,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF)

0,1

1,2,3,6,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF)

0,1

1,2,3,7,8,9 – heksaklordibenzofuran (HxCDF)

0,1

2,3,4,6,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF)

0,1

1,2,3,4,6,7,8 – heptaklordibenzofuran (HpCDF)

0,01

1,2,3,4,7,8,9 – heptaklordibenzofuran (HpCDF)

0,01

oktaklordibenzofuran (OCDF)

0,001

Del 3

Mejne vrednosti emisij v zrak za sežigalnice odpadkov

1.  Vse mejne vrednosti emisij se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih.

Standardizirajo se pri 11 % vsebnosti kisika v odpadnem plinu, razen pri sežiganju odpadnih mineralnih olj, kot določa člen 3(3) Direktive 2008/98/ES , ko se standardizirajo pri vsebnosti 3 % kisika, in v primerih iz točke 2.7 dela 6 .

1.1  Dnevne povprečne mejne vrednosti emisij za naslednja onesnaževala (mg/Nm³)

Celotni prah

10

Plinaste in hlapne organske snovi, izražene kot skupni organski ogljik (TOC)

10

Vodikov klorid (HCl)

10

Vodikov fluorid (HF)

1

Žveplov dioksid (SO2)

50

Dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO2 ), izražena kot NO2 za obstoječe sežigalnice odpadkov z nazivno zmogljivostjo več kot 6 ton na uro ali za nove sežigalnice odpadkov

200

Dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO2 ), izražena kot NO2 za obstoječe sežigalnice odpadkov z nazivno zmogljivostjo 6 ton na uro ali manj

400

1.2  Polurne povprečne mejne vrednosti emisij za naslednja onesnaževala (mg/Nm³)

(100 %) A

(97 %) B

Celotni prah

30

10

Plinaste in hlapne organske snovi, izražene kot skupni organski ogljik (TOC)

20

10

Vodikov klorid (HCl)

60

10

Vodikov fluorid (HF)

4

2

Žveplov dioksid (SO2)

200

50

Dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO2 ), izražena kot NO2 za obstoječe sežigalnice odpadkov z nazivno zmogljivostjo več kot 6 ton na uro ali za nove sežigalnice odpadkov

400

200

1.3  Povprečne mejne vrednosti emisij (mg/Nm³), izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur, za naslednje težke kovine

Kadmij in njegove spojine, izražene kot kadmij (Cd)

skupaj: 0,05

Talij in njegove spojine, izražene kot talij (Tl)

Živo srebro in njegove spojine, izražene kot živo srebro (Hg)

0,05

Antimon in njegove spojine, izražene kot antimon (Sb)

skupaj: 0,5

Arzen in njegove spojine, izražene kot arzen (AS)

Svinec in njegove spojine, izražene kot svinec (Pb)

Krom in njegove spojine, izražene kot krom (Cr)

Kobalt in njegove spojine, izražene kot skupni kobalt (Co)

Baker in njegove spojine, izražene kot baker (Cu)

Mangan in njegove spojine, izražene kot mangan (Mn)

Nikelj in njegove spojine, izražene kot nikelj (Ni)

Vanadij in njegove spojine, izražene kot vanadij (V)

Te povprečne vrednosti vključujejo tudi emisije ustreznih težkih kovin ter njihovih spojin v plinastem stanju in hlapni obliki.

1.4  Povprečne mejne vrednosti emisij (ng/Nm³) za dioksine in furane v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 in največ 8 ur. Mejna vrednost emisije se nanaša na skupno koncentracijo dioksinov in furanov, ki se izračuna skladno z delom 2.

Dioksini in furani

0,1

1.5  Mejne vrednosti emisij (mg/Nm³) za ogljikov oksid (CO) v odpadnih plinih:

(a)  50 kot dnevna povprečna vrednost;

(b)  100 kot polurna povprečna vrednost v katerem koli 24-urnem obdobju;

(c)  150 kot 10-minutne povprečna vrednost║.

Pristojni organ lahko odobri izjeme od mejnih vrednosti emisij iz te točke za sežigalnice odpadkov, ki uporabljajo tehnologijo zvrtinčene plasti, pod pogojem da je v dovoljenju določena mejna vrednost emisije za ogljikov oksid (CO) največ 100 mg/Nm3 kot urna povprečna vrednost.

2.  Mejne vrednosti emisij, ki se uporabljajo v okoliščinah iz členov 40(5) in 41 .

Koncentracija celotnega prahu v emisijah v zrak iz sežigalnic odpadkov ne sme v nobenih okoliščinah preseči 150 mg/Nm3, izraženo kot polurno povprečje. Mejne vrednosti emisij v zrak za TOC in CO iz točk 1.2 in 1.5(b) ne smejo biti presežene.

3.  Države članice lahko določijo pravila za izjeme, predvidene v tej prilogi.

Del 4

Določanje mejnih vrednosti emisij v zrak za sosežiganje odpadkov

1.  Naslednja enačba (pravilo mešanja) se uporablja, kadar posebna mejna vrednost skupnih emisij " C" ni določena v tabeli v tem delu.

Mejna vrednost emisij za vsako pomembno onesnaževalo in CO v odpadnem plinu, nastalem pri sosežigu odpadkov, se izračuna, kot sledi:

p0000001.fig

Vodpadki

:

volumen odpadnega plina, nastalega le zaradi sežiga odpadkov, ki se določi na podlagi odpadkov z najnižjo kurilno vrednostjo ter je opredeljen v dovoljenju in standardiziran pri pogojih iz te direktive.

Če je delež izpuščene toplote, nastale pri sežigu nevarnih odpadkov, manjši od 10 % skupne toplote, izpuščene iz naprave, je treba Vodpadki izračunati na podlagi (predvidene) količine odpadkov, ki bi ob sežigu ustrezali 10 % izpuščene toplote pri konstanti skupni izpuščeni toploti.

Codpadki

:

mejne vrednosti emisij, določene za sežigalnice odpadkov v delu 3.

Vproces

:

volumen odpadnega plina, nastalega med procesom v napravi, skupaj z zgorevanjem dovoljenih goriv, ki se običajno uporabljajo v napravi (razen odpadkov), določen na podlagi vsebnosti kisika, pri kateri je treba standardizirati emisije, kot je določeno v zakonodaji Skupnosti ali nacionalni zakonodaji. Če za to vrsto naprave ni zakonodaje, je treba uporabiti dejansko vsebnost kisika v odpadnem plinu, ki ni bil razredčen z dodatkom zraka, nepotrebnega za proces.

Cproces

:

mejne vrednosti emisij, kot so določene v tem delu za nekatere industrijske dejavnosti ali, če take vrednosti niso na voljo, mejne vrednosti emisij naprav, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo in drugimi predpisi za take naprave, ko uporabljajo običajno dovoljena goriva (razen odpadkov). Če taki ukrepi niso na voljo, se uporabljajo mejne vrednosti emisij, določene v dovoljenju. Če v dovoljenju teh vrednosti ni, se uporabijo dejanske masne koncentracije.

C

:

mejne vrednosti skupnih emisij pri vsebnostih kisika, kot so določene v tem delu za nekatere industrijske dejavnosti in nekatera onesnaževala, ali, če takih vrednosti ni, mejne vrednosti skupnih emisij, ki nadomestijo mejne vrednosti emisij, kot so določene v posameznih prilogah k tej direktivi. Skupna vsebnost kisika, ki naj nadomesti vsebnost kisika za standardizacijo, se izračuna na podlagi prej omenjene vsebnosti ob upoštevanju delnih volumnov.

Vse mejne vrednosti se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih.

Države članice lahko določijo pravila za izjeme, predvidene v tem delu.

2.  Posebne določbe za cementne peči, v katerih se sosežigajo odpadki

2.1  Mejne vrednosti emisij iz točk 2.2 in 2.3 se uporabljajo kot dnevne povprečne vrednosti za celoten prah, HCI, HF, NOx, SO2 in TOC (za neprekinjene meritve), kot povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur za težke kovine in kot povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 ur in največ 8 ur za dioksine in furane.

Vse vrednosti se standardizirajo pri║10 % kisika.

Polurne povprečne vrednosti so potrebne le za izračun dnevnih povprečnih vrednosti.

2.2  C – mejne vrednosti skupnih emisij (mg/Nm3, razen za dioksine in furane) za naslednja onesnaževala

Onesnaževalo

C

Celotni prah

30

HCl

10

HF

1

NOx

500

Cd + Tl

0,05

Hg

0,05

Sb + As + Pb + Cr + Co + Cu + Mn + Ni + V

0,5

Dioksini in furani (ng/Nm³)

0,1

2.3  C – mejne vrednosti skupnih emisij (mg/Nm³) za SO2 in TOC

Onesnaževalo

C

SO2

50

TOC

10

Pristojni organ lahko dovoli odstopanja za mejne vrednosti emisij iz te točke, kadar TOC in SO 2 ne nastaneta pri sežiganju odpadkov.

3.  Posebne določbe za kurilne naprave, v katerih se sosežigajo odpadki

3.1.  Cproces, izražen kot dnevne povprečne vrednosti (mg/Nm³), velja do 31. decembra 2015

Za določitev vhodne toplotne moči kurilnih naprav se uporabljajo agregacijska pravila, kot so določena v členu 31 .

Polurne povprečne vrednosti so potrebne le za izračun dnevnih povprečnih vrednosti.

Cproces za trdna goriva, razen biomase (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževala

< 50 MWth

50–100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

-

850

200

200

NOx

-

400

200

200

Prah

50

50

30

30

Cproces za biomaso (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževala

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

-

200

200

200

NOx

-

350

300

200

Prah

50

50

30

30

Cproces za tekoča goriva (vsebnost O2 je 3 %):

Onesnaževala

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

-

850

400 do 200

(linearno zmanjševanje od 100 do 300 MWth)

200

NOx

-

400

200

200

Prah

50

50

30

30

3.2  Cproces, izražen kot povprečne dnevne vrednosti (mg/Nm³), velja od 1. januarja 1016

Za določitev vhodne toplotne moči kurilnih naprav se uporabljajo agregacijska pravila, kot so določena v členu 31 . Polurne povprečne vrednosti so potrebne le za izračun dnevnih povprečnih vrednosti.

3.2.1  Cproces za kurilne naprave iz člena 32(2)

Cproces za trdna goriva, razen biomase (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalo

< 50 MWth

50–100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

-

400

za šoto: 300

200

200

NOx

-

300

za lignitni prah: 400

200

200

Dust

50

30

25

za šoto: 20

20

Cproces za biomaso (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalo

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

-

200

200

200

NOx

-

300

250

200

Prah

50

30

20

20

Cproces za tekoča goriva (vsebnost O2 je 3 %):

Onesnaževalo

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

-

350

250

200

NOx

-

400

200

150

Prah

50

30

25

20

3.2.2  Cproces za kurilne naprave iz člena 32(3)

Cproces za trdna goriva, razen biomase (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalo

< 50 MWth

50–100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

-

400

za šoto: 300

200

za šoto: 300, razen pri zgorevanju v zvrtinčeni plasti: 250

150

za krožno zgorevanje ali zgorevanje pod tlakom v zvrtinčeni plasti ali, pri kurjenju šote, za kakršno koli zgorevanje v zvrtinčeni plasti: 200

NOx

-

300

za šoto: 250

200

150

za lignitni prah: 200

Prah

50

20

20

10

za šoto: 20

Cproces za biomaso (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalo

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

-

200

200

150

za zgorevanje v zvrtinčeni plasti: 200

NOx

-

250

200

150

Prah

50

20

20

20

Cproces za tekoča goriva (vsebnost O2 je 3 %):

Onesnaževalo

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

-

350

200

150

NOx

-

300

150

100

Prah

50

30

25

20

3.  3║ C – mejne vrednosti skupnih emisij za težke kovine (mg/Nm3),

izražene kot povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur (vsebnost O2 je 6 % za trdna goriva in 3 % za tekoča goriva).

Onesnaževala

C

Cd + Tl

0,05

Hg

0,05

Sb + As + Pb + Cr + Co + Cu + Mn + Ni + V

0,5

3.4  C – mejne vrednosti skupnih emisij (ng/Nm3)

za dioskine in furane, izražene kot povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 ur in največ 8 ur (vsebnost O2 je 6 % za trdna goriva in 3 % za tekoča goriva).

Onesnaževalo

C

Dioksini in furani

0,1

4.  Posebne določbe za naprave za sosežig odpadkov v industrijskih sektorjih, ki niso vključeni v točki 2 in 3 tega dela

4.  1║ C – mejne vrednost skupnih emisij (ng/Nm3)

za dioksine in furane, izražena kot povprečna vrednost, izmerjena v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 in največ 8 ur:

Onesnaževalo

C

Dioksini in furani

0,1

4.2  C – mejne vrednosti skupnih emisij (mg/Nm3)

za težke kovine, izražene kot povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur:

Onesnaževala

C

Cd + Tl

0,05

Hg

0,05

Del 5

Mejne vrednosti emisij pri odvajanju odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov

Snovi, ki onesnažujejo okolje

Mejne vrednosti emisij za nefiltrirane vzorce (mg/l, razen dioksinov in furanov)

1. Skupne neraztopljene trdne snovi, kot so opredeljene v Prilogi I k Direktivi 91/271/EGS

(95 %)

30

(100 %)

45

2. Živo srebro in njegove spojine, izražene kot živo srebro (Hg)

0,03

3. Kadmij in njegove spojine, izražene kot kadmij (Cd)

0,05

4. Talij in njegove spojine, izražene kot talij (Tl)

0,05

5. Arzen in njegove spojine, izražene kot arzen (As )

0,15

6. Svinec in njegove spojine, izražene kot svinec (Pb)

0,2

7. Krom in njegove spojine, izražene kot krom (Cr)

0,5

8. Baker in njegove spojine, izražene kot baker (Cu)

0,5

9. Nikelj in njegove spojine, izražene kot nikelj (Ni)

0,5

10. Cink in njegove spojine, izražene kot cink (Zn)

1,5

11. Dioksini in furani

0,3 ng/l

Del 6

Spremljanje emisij

1.  Metode merjenja

1.1  Meritve za določanje koncentracij snovi, ki onesnažujejo zrak in vodo, so reprezentativno izvedene.

1.2  Vzorčenje in analiza vseh onesnaževal, skupaj z dioksini in furani, ter zagotavljanje kakovosti avtomatskih merilnih sistemov in referenčne merilne metode za njihovo kalibracijo se izvedejo v skladu s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO ali nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke. Avtomatski merilni sistemi se preverjajo vsaj enkrat letno z vzporednimi meritvami po referenčnih metodah.

1.3  Pri dnevnih mejnih vrednostih emisij vrednosti 95 % intervala zaupanja enega rezultata meritve ne presegajo naslednjih odstotkov mejnih vrednosti emisij: ║

Ogljikov monooksid

10 %

Žveplov dioksid:

20 %

Dušikov dioksid:

20 %

Celotni prah

30 %

Skupni organski ogljik:

30 %

Vodikov klorid:

40 %

Vodikov fluorid:

40 %.

Redne meritve emisij v zrak in vodo se opravijo v skladu s točkama 1.1 in 1.2.

2.  Meritve v zvezi z onesnaževali zraka

2.1  Opravljajo se naslednje meritve v zvezi z onesnaževali zraka:

   a) neprekinjene meritve naslednjih snovi: NOx, pod pogojem da so mejne vrednosti emisij določene, CO, celotni prah, TOC, HCl, HF, SO2;
   b) neprekinjene meritve naslednjih procesnih parametrov: temperatura blizu notranje stene ali na drugi reprezentativni točki sežigalne komore, kot to odobri pristojni organ, koncentracija kisika, tlak, temperatura odpadnega plina in vsebnost vodnih hlapov v odpadnem plinu;
   c) vsaj dve meritvi težkih kovin, dioksinov in furanov na leto; vendar pa se v prvih 12 mesecih obratovanja opravi vsaj ena meritev vsake tri mesece.

2.  2║ Zadrževalni čas ter najnižjo temperaturo odpadnih plinov in vsebnost kisika v odpadnih plinih je treba ustrezno preveriti vsaj enkrat ob začetku obratovanja sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov in v najbolj neugodnih pogojih obratovanja, ki se lahko pričakujejo.

2.  3║ Neprekinjene meritve HF se lahko opustijo, če je v obdelavo vključena faza odstranjevanja HCl, ki zagotavlja, da se mejna vrednost emisije HCl ne presega. V tem primeru je treba emisije HF meriti redno, kot je določeno v točki 2.1 (c).

2.  4║ Neprekinjene meritve vsebnosti vodnih hlapov niso potrebne, če je vzorec odpadnega plina pred analizo emisij posušen.

2.  5║ Pristojni organ se lahko odloči, da ne zahteva neprekinjenih meritev za HCI, HF in SO2 v sežigalnici odpadkov ali napravi za sosežig odpadkov, ter zahteva meritve v rednih časovnih presledkih, kot so določene v točki 2.1(c), ║ če upravljavec lahko dokaže, da emisije teh onesnaževal nikakor ne morejo biti večje od predpisanih mejnih vrednosti emisij. To odstopanje se ne uporablja za primere zažiganja mešanih odpadkov iz različnih virov.

2.  6║ Pristojni organ se lahko odloči, da za težke kovine, dioksine in furane zahteva le eno meritev letno ▌, in sicer v naslednjih primerih:

   a) emisije pri sosežiganju ali sežiganju odpadkov so v vseh okoliščinah manjše od 50 % mejnih vrednosti emisij;
   b) odpadke, ki se bodo sežigali ali sosežigali, sestavljajo le nekateri izločeni gorljivi deli nenevarnih odpadkov, ki niso primerni za recikliranje in kažejo določene lastnosti ter so nadalje opredeljeni na podlagi ocene iz točke (c);
   c) upravljavec lahko na podlagi podatkov o kakovosti zadevnih odpadkov in spremljanja emisij dokaže, da so emisije v vseh okoliščinah znatno pod mejnimi vrednostmi emisij za težke kovine, dioksine in furane;
   d) upravljavec lahko dokaže, da se električni ali elektronski odpadki ali odpadki, ki vsebujejo klorirane sestavine, ne obdelujejo.

2.  7║ Rezultati meritev se standardizirajo z uporabo standardnih koncentracij kisika iz dela 3 ali pa se izračunajo v skladu z delom 4 in po formuli iz dela 7.

Kadar se odpadki sežigajo ali sosežigajo v s kisikom obogateni atmosferi, se rezultati meritev lahko standardizirajo pri vsebnosti kisika, ki jo določi pristojni organ glede na posebne razmere v posameznem primeru.

Kadar se v sežigalnici odpadkov ali napravi za sosežig odpadkov, ki sežiga nevarne odpadke, emisije onesnaževal zmanjšajo s čiščenjem odpadnih plinov, se standardizacija glede na vsebnost kisika, predvideno v prvem pododstavku, opravi le, če vsebnost kisika, izmerjena v istem obdobju kot za zadevno onesnaževalo, presega ustrezno standardno vsebnost kisika.

3.  Meritve v zvezi z onesnaževali vode

3.1  Naslednje meritve se opravljajo na mestu odvajanja odpadne vode:

   a) neprekinjene meritve pH, temperature in pretoka;
   b) dnevne meritve skupnih neraztopljenih trdnih snovi v naključnem vzorcu ali meritve pretoku sorazmernega reprezentativnega vzorca v obdobju 24 ur;
   c) vsaj mesečne meritve Hg, Cd, TI, As, Pb, Cr, Ni in Zn║ v pretoku sorazmernem reprezentativnem vzorcu izpusta v obdobju 24 ur;
   d) meritve dioksinov in furanov vsaj vsakih šest mesecev; vendar pa se v prvih 12 mesecih obratovanja opravi vsaj ena meritev vsake tri mesece.

3.2  Kadar se odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov, čistijo na kraju samem skupaj z odpadno vodo iz drugih virov na kraju samem, upravljavec opravi meritve:

   a) po iztoku odpadne vode iz procesa čiščenja odpadnega plina in pred njenim vstopom v skupno čistilno napravo;
   b) na vsakem drugem iztoku odpadne vode pred vstopom v skupno čistilno napravo;
   c) na končnem iztoku odpadne vod iz sežigalnice ali naprave za sosežig po njenem čiščenju.

Del 7

Formula za izračun koncentracije emisije pri standardnem odstotku koncentracije kisika

p0000003.fig

ES

=

izračunana koncentracija emisije pri standardnem odstotku koncentracije kisika

EM

=

izmerjena koncentracija emisije

OS

=

standardna koncentracija kisika

OM

=

izmerjena koncentracija kisika

Del 8

Ocena skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij

1.  Mejne vrednosti emisij v zrak

1.  1║ Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za zrak izpolnjene, če:

   a) nobena od dnevnih povprečnih vrednosti ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz točke 1.1 dela 3 ali dela 4 ali izračunane v skladu z delom 4;
   b) nobena od polurnih povprečnih vrednosti ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca A v tabeli iz točke 1.2 dela 3 ali, kadar je to ustrezno, 97 % polurnih povprečnih vrednosti v letu ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca B v tabeli iz točke 1.2 dela 3;
   c) nobena od povprečnih vrednosti v vzorčevalnem obdobju, določenem za težke kovine ter dioksine in furane, ne presega mejnih vrednosti emisij iz točk 1.3 in 1.4 dela 3 ali dela 4 ali izračunanih v skladu z delom 4;
   d) za ogljikov monoksid (CO):
   i) v primeru sežigalnic odpadkov:
   vsaj 97 % dnevnih povprečnih vrednosti čez leto ne presega mejne vrednosti emisij iz točke 1.5(a) dela 3;
in
   vsaj 95 % vseh 10-minutnih povprečnih vrednosti v katerem koli 24-urnem obdobju ne presega mejne vrednosti emisij iz točk 1.5(b) in (c) dela 3 ali nobena od polurnih povprečnih vrednosti iz istega obdobja ne presega teh mejnih vrednosti;
   ii) v primeru naprav za sosežig odpadkov: izpolnjene so določbe dela 4.

1.  2║ Polurne in 10-minutne povprečne vrednosti se določijo v času dejanskega obratovanja (razen v obdobju zagona in ustavitve, če se odpadki ne sežigajo) na podlagi izmerjenih vrednosti, potem ko se odštejejo vrednosti intervala zaupanja iz točke 1.3 dela 6. Dnevne povprečne vrednosti se določijo na podlagi teh validiranih povprečnih vrednosti.

Za določitev veljavnih dnevnih povprečnih vrednosti se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževanja sistema neprekinjenih meritev v nobenem dnevu ne zavrže več kot pet polurnih vrednosti. V letu se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževanja sistema neprekinjenih meritev ne zavrže več kot deset dnevnih povprečnih vrednosti.

1.  3║ Povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju in povprečne vrednosti pri meritvah v rednih časovnih presledkih HF, HCl in SO2 se določijo v skladu z zahtevami členov 39(1)(e) in 42(3) ter točke 1 dela 6.

2.  ║ Mejne vrednosti emisij v vodo.

Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za vodo izpolnjene, če:

   a) za skupne neraztopljene trdne snovi 95 % in 100 % izmerjenih vrednosti ne presega mejnih vrednosti emisij, kot so določene v delu 5;
   b) za težke kovine (Hg, Cd, TI, As, Pb, Cr, Cu, Ni in Zn) največ ena meritev na leto presega mejne vrednosti emisij iz dela 5; ali, če država članica predvidi več kot 20 vzorcev na leto, največ 5 % teh vzorcev presega mejne vrednosti emisij iz dela 5;
   c) za dioksine in furane rezultati meritev ne presegajo mejne vrednosti emisij iz dela 5.


PRILOGA VII

Del 1

Dejavnosti

1.  Vse dejavnosti iz naslednjih točk vključujejo čiščenje opreme. Če ni določeno drugače, čiščenje izdelkov ni vključeno.

2.  Nanašanje lepil

Kakršna koli dejavnost, pri kateri se na površino nanaša lepilo, razen nanašanja lepila in laminacije v tiskarstvu.

3.  Površinska zaščita

Kakršna koli dejavnost, pri kateri se nanaša eno ali več zveznih prekrivnih plasti na:

  a) katero koli od naslednjih vozil :
   i) nove avtomobile, opredeljene kot vozila kategorije M1 v Direktivi 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) in kategorije N1, če se površinsko zaščitijo v istem obratu kakor vozila M1(1) ;
   ii) kabine tovornjakov, opredeljene kot prostor za voznika, in vsa povezana ohišja za tehnično opremo vozil kategorij N2 in N3 v Direktivi 2007/46/ES ;
   iii) poltovorni dostavni avtomobili in tovornjaki, opredeljeni kot vozila kategorij N1, N2 in N3 v Direktivi 2007/46/ES , vendar brez kabin tovornjakov;
   iv) avtobusi, opredeljeni kot vozila kategorij M2 in M3 v Direktivi 2007/46/ES ;
   v) prikolice, opredeljene v kategorijah O1, O2, O3 in O4 v Direktivi 2007/46/ES ;
   b) kovinske in plastične površine, skupaj s površinami letal, ladij, vlakov itn.;
   c) lesene površine;
   d) površine tekstilij, tkanin, folij in papirja;
   e) usnje.

Površinska zaščita ne vključuje površinske zaščite podlage s kovinskimi prevlekami z elektroforetskimi postopki in obrizgavanjem s kemikalijami. Če površinska zaščita vključuje fazo, v kateri se isti predmet tiska s kakršno koli tehniko, se šteje, da je tiskarska faza del površinske zaščite. Tiskanje, ki se izvaja kot ločena dejavnost, ni vključeno, vendar je lahko zajeto v poglavje V te direktive, če ta dejavnost sodi na njeno področje.

4.  Površinska zaščita kovinskih kolobarjev

Kakršna koli dejavnost, pri kateri se navito jeklo, nerjaveče jeklo, prevlečeno jeklo, bakrove zlitine ali aluminijasti trakovi prevlečejo z zaščitnim filmom ali laminatom v neprekinjenem postopku.

5.  Kemično čiščenje

Kakršna koli industrijska ali poslovna dejavnost, pri kateri se v obratu uporabljajo hlapne organske spojine za čiščenje oblačil, pohištva in podobnih izdelkov široke porabe, razen ročnega odstranjevanja madežev v tekstilni in oblačilni industriji.

6.  Proizvodnja obutve

Kakršna koli proizvodnja obutve ali njenih delov.

7.  Proizvodnja premaznih mešanic, lakov, barv in lepil

Proizvodnja zgoraj navedenih končnih izdelkov in polizdelkov, če se izdelujejo na isti lokaciji, z mešanjem pigmentov, smole in lepila z organskimi topili ali drugimi osnovami, skupaj z dispergiranjem in preddispergiranjem, uravnavanjem viskoznosti in odtenka ter polnjenjem končnega izdelka v posode.

8.  Proizvodnja farmacevtskih izdelkov

Kemična sinteza, fermentacija, ekstrakcija, formulacija in dodelava farmacevtskih izdelkov in proizvodnja polizdelkov, če poteka na isti lokaciji.

9.  Tiskanje

Kakršna koli reprodukcija besedila in/ali slik, pri kateri se črnilo prenese na kakršno koli površino z uporabo nosilca slike. Vključuje povezano lakiranje, premazovanje in laminiranje. Vendar pa Poglavje V velja le za naslednje podpostopke:

   a) fleksotisk – tiskanje, pri katerem se uporablja nosilec slike iz gume ali elastičnih fotopolimerov, na katerem so tiskovne površine nad netiskovnimi, in tekoče črnilo, ki se suši z izhlapevanjem;
   b) rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem – rotacijsko tiskanje, pri katerem se uporablja nosilec slike s tiskovno in netiskovno površino v isti ravnini, pri čemer rotacijsko pomeni, da se material, ki bo natisnjen, podaja v stroj s svitka in ne v posameznih polah. Netiskovna površina se obdela tako, da privlači vodo in odbija črnilo. Tiskovna površina se obdela tako, da sprejema črnilo in ga prenaša na površino, ki se tiska. Izhlapevanje poteka v peči, v kateri se natisnjeni material segreva z vročim zrakom;
   c) laminiranje, povezano s tiskanjem – lepljenje dveh ali več gibkih vrst materiala pri izdelovanju laminatov;
   d) rotacijski globoki tisk (bakrotisk) za publikacije – rotacijsko tiskanje, ki se uporablja za tiskanje papirja za revije, brošure, kataloge ali podobne izdelke z uporabo črnila na osnovi toluena;
   e) tisk – tiskanje, pri katerem se uporablja valjasti nosilec slike s tiskovno površino pod netiskovno površino in tekoče črnilo, ki se suši z izhlapevanjem. Vdolbine se polnijo s črnilom; odvečno črnilo se z netiskovnih površin očisti, preden površina, ki se tiska, pride v stik z valjem in dvigne črnilo iz vdolbin;

f)   rotacijski sitotistk – rotacijsko tiskanje, pri katerem se črnilo nanaša na površino, ki se tiska, tako da se potiska skozi porozen nosilec slike z odprto tiskovno površino in zatesnjeno netiskovno površino, in pri katerem se uporablja tekoče črnilo, ki se suši le z izhlapevanjem. Rotacijsko pomeni, da se material, ki bo natisnjen, podaja v stroj s svitka in ne v posameznih polah;

   g) lakiranje – dejavnost, pri kateri se na gibljiv material nanaša lak ali lepilo za poznejšo zatesnitev embalaže.

10.  Predelava kavčuka

Kakršno koli mešanje kavčukovih zmesi v mikserjih in dvovaljčnikih, blendiranje, kalandriranje, ekstrudiranje in vulkaniziranje naravnega in sintetičnega kavčuka ter pomožni postopki za pretvorbo kavčukovih zmesi v končni izdelek.

11.  Čiščenje površin

Kakršna koli dejavnost razen kemičnega čiščenja, pri kateri se uporabljajo organska topila za odstranjevanje nečistoč s površine materiala skupaj z razmaščevanjem. Če je čiščenje sestavljeno iz več faz pred kakršno koli drugo dejavnostjo ali po njej, se šteje, da gre za eno čiščenje površin. Ta dejavnost se ne nanaša na čiščenje opreme, ampak površine izdelkov.

12.  Ekstrahiranje rastlinskega olja in živalske maščobe ter rafiniranje rastlinskega olja

Kakršno koli ekstrahiranje rastlinskega olja iz semen in drugih delov rastlin, predelovanje suhih ostankov za proizvodnjo živalske krme, čiščenje masti in rastlinskega olja, pridobljenega iz semen in delov rastlin in/ali živali.

13.  Ličenje vozil

Kakršna koli površinska zaščita in z njo povezano razmaščevanje pri industrijskih ali poslovnih dejavnostih:

   a) prvo lakiranje cestnih vozil, kot so opredeljena v Direktivi 2007/46/ES , ali njihovih delov z materialom za končno obdelavo, če poteka ločeno od izvirne proizvodne linije;
   b) lakiranje prikolic (vključno s polprikolicami) (kategorija O v Direktivi 2007/46/ES ).

14.  Površinska zaščita žičnih navitij

Kakršna koli površinska zaščita kovinskih prevodnikov, ki se uporabljajo za navijanje tuljav v transformatorjih in motorjih itn.

15.  Impregnacija lesa

Kakršna koli impregnacija lesa z zaščitnimi sredstvi.

16.  Proizvodnja lesnih in plastičnih laminatov

Kakršno koli lepljenje lesa in/ali plastike za izdelavo laminatov.

Del 2

Pragovi in mejne vrednosti emisij

Mejne vrednosti emisij in odpadnih plinov se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih.

Dejavnost

(prag porabe topila v tonah na leto)

Prag

(prag porabe topila v tonah na leto)

Mejne vrednosti emisij v odpadnih plinih (mg C/Nm3)

Mejne vrednosti nezajetih emisij (odstotek vnosa topila)

Mejne vrednosti skupnih emisij

Posebne določbe

Novi obrati

Obstoječi obrati

Novi obrati

Obstoječi obrati

1

Rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem

(> 15)

15–25

> 25

100

20

30 (1)

30 (1)

(1) Ostanki topila v končnih izdelkih se ne štejejo kot del nezajetih emisij.

2

Rotacijski globoki tisk (bakrotisk) za publikacije

(> 25)

75

10

15

3

Druge enote za globoki tisk, fleksotisk, rotacijski sitotisk, laminiranje ali lakiranje (> 15)

rotacijski sitotisk na tekstilije/lepenko (> 30)

15–25

> 25

> 30 (1)

100

100

100

25

20

20

(1) Prag za rotacijski sitotisk na tekstilije in lepenko.

4

Čiščenje površin z uporabo spojin iz člena 53(5) .

(> 1)

1–5

> 5

20 (1)

20 (1)

15

10

(1) Mejna vrednost se nanaša na maso spojin v mg/Nm3 in ne na skupni ogljik.

5

Drugo čiščenje površin

(> 2)

2–10

> 10

75 (1)

75 (1)

20 (1)

15 (1)

(1) Za obrate, ki pristojnemu organu dokažejo, da povprečni delež organskih topil v vseh uporabljenih čistilnih sredstvih ne presega 30 % v teži, se te vrednosti ne uporabljajo.

6

Površinska zaščita vozil (< 15) in ličenje vozil

> 0,5

50 (1)

25

(1) Skladnost po točki 2 dela 8 se dokazuje na podlagi 15-minutnih povprečnih meritev.

7

Površinska zaščita kovinskih kolobarjev

(> 25)

50 (1)

5

10

(1) Za obrate, ki uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij 150.

8

Druga površinska zaščita, skupaj s premazovanjem kovin, plastike, tekstilij (5), tkanin, folij in papirja

(> 5)

5–15

> 15

100 (1) (4)

50/75 (2) (3) (4)

25 (4)

20 (4)

(1) Mejna vrednost emisij se uporablja za nanašanje premaznega sredstva in sušenje v zaprtih pogojih.

(2) Prva mejna vrednost emisij se uporablja za sušenje, druga pa za nanašanje premaznega sredstva.

(3) Pri obratih za barvanje in impregnacijo, ki uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij, ki se uporabljajo za nanašanje premaznega sredstva in sušenje skupaj, enaka 150.

(4) Teh vrednosti ni treba uporabljati za postopke, ki jih ni mogoče izvajati v zaprtih pogojih (denimo ladjedelništvo in barvanje letal), skladno s členom 53(3) .

(5) Rotacijski sitotisk na tekstilije je vključen v dejavnost št. 3.

9

Površinska zaščita žičnih navitij

(> 5)

10 g/kg (1)

5 g/kg (2)

(1) Se uporablja za obrate, v katerih je povprečni premer žice ≤ 0,1 mm.

(2) Se uporablja za vse druge obrate.

10

Površinska zaščita lesenih površin

(> 15)

15–25

> 25

100 (1)

50/75 (2)

25

20

(1) Mejna vrednost emisij se uporablja za nanašanje premaznega sredstva in sušenje v zaprtih pogojih.

(2) Prva mejna vrednost emisij se uporablja za sušenje, druga pa za nanašanje premaznega sredstva.

11

Kemično čiščenje

20 g/kg (1) (2)

(1) Izraženo kot masa izpuščenega topila na kilogram očiščenega in posušenega izdelka.

(2) Mejna vrednost emisij v točki 2 dela 4 se ne uporablja za to dejavnost.

12

Impregnacija lesa

(> 25)

100 (1)

45

11 kg/m3

(1) Mejna vrednost emisij se ne uporablja za impregnacijo s kreozotom.

13

Površinska zaščita usnja

(> 10)

10–25

> 25

> 10 (1)

85 g/m2

75 g/m2

150 g/m2

Mejne vrednosti emisij so izražene v gramih izpuščenega topila na m2 izdelka.

(1) Pri površinski zaščiti usnja v pohištveni industriji in posebnih usnjenih izdelkov široke porabe, kakršni so torbe, pasovi, denarnice itn.

14

Proizvodnja obutve

(> 5)

25 g na par

Mejna vrednost skupnih emisij je izražene v gramih izpuščenega topila na par dokončane obutve.

15

Proizvodnja lesnih in plastičnih laminatov

(> 5)

30 g/m2

16

Nanašanje lepil

(> 5)

5–15

> 15

50 (1)

50 (1)

25

20

(1) Če se uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij v odpadnih plinih enaka 150.

17

Proizvodnja premaznih mešanic, lakov, barv in lepil

(> 100)

100–1 000

> 1 000

150

150

5

3

5 % vnosa topil

3 % vnosa topil

Mejna vrednost nezajetih emisij ne vključuje topil, ki se prodajo kot del premaznih mešanic v zatesnjenih posodah.

18

Predelava kavčuka

(> 15)

20 (1)

25 (2)

25 % vnosa topil

(1) Če se uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij v odpadnih plinih enaka 150.

(2) Mejna vrednost nezajetih emisij ne vključuje topil, ki se prodajo kot del izdelkov ali mešanic v zatesnjenih posodah.

19

Ekstrahiranje rastlinskega olja in živalske maščobe ter rafiniranje rastlinskega olja

(> 10)

Živalska maščoba :

1,5 kg/tono

Ricinus:

3 kg/tono

Repično seme:

1 kg/tono

Sončnično seme:

1 kg/tono

Soja (normalni zdrob):

0,8 kg/tono

Soja (beli kosmiči): 1,2 kg/tono

Druga semena in deli rastlin:

3 kg/tono (1)

1,5 kg/tono (2)

4 kg/tono (3)

(1) Mejne vrednosti skupnih emisij za obrate, ki predelujejo posamezne serije semen in drugih delov rastlin, naj bi določil pristojni organ za vsak primer posebej z uporabo najboljših razpoložljivih postopkov.

(2) Se uporablja za vse postopke delovanja, razen odstranjevanje smole (odstranjevanje smole iz olja).

(3) Se uporablja za odstranjevanje smole.

20

Proizvodnja farmacevtskih izdelkov

(> 50)

20 (1)

5 (2)

15 (2)

5 % vnosa topil

15 % vnosa topil

(1) Če se uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij v odpadnih plinih enaka 150.

(2) Mejna vrednost nezajetih emisij ne vključuje topil, ki se prodajo kot del izdelkov ali mešanic v zatesnjenih posodah.

Del 3

Mejne vrednosti emisij za obrate za površinsko zaščito vozil

1.  Mejne vrednosti skupnih emisij so izražene v gramih izpuščenega organskega topila glede na površino izdelka v m2 in v kilogramih izpuščenega organskega topila glede na karoserijo.

2.  Površina katerega koli izdelka iz točke 3 spodnje tabele je opredeljena kot:

   površina, izračunana iz celotne površine elektroforeznega nanosa, in površine vseh delov, ki se lahko dodajo v nadaljnjih fazah površinske zaščite in se prekrijejo z istimi premaznimi sredstvi kakor omenjeni izdelek, ali skupna površina izdelka, prekritega v obratu.

Površina elektroforeznega nanosa se izračuna po naslednji enačbi:

2 × skupna teža školjke izdelka

povprečna debelina pločevine x gostota pločevine

Ta metoda se uporablja tudi za druge površinsko zaščitene dele iz pločevine.

Za izračunavanje površine drugih dodanih delov ali celotne površine, lakirane v obratu, se uporabljajo računalniško podprto oblikovanje in druge enakovredne metode.

3.  Mejne vrednosti skupne emisije iz spodnje tabele se nanašajo na vse faze procesa, izvedenega v istem obratu, in vključujejo elektroforezni nanos ali kakršen koli drug nanos, vosek in polirno sredstvo ter topilo, uporabljeno pri čiščenju opreme, skupaj z lakirnimi kabinami in drugo pritrjeno opremo v obratovalnem času in zunaj njega.

Dejavnost

(prag porabe topila v tonah na leto)

Prag proizvodnje

(se nanaša na letno proizvodnjo lakiranih izdelkov)

Mejna vrednost skupne emisije

Novi obrati

Obstoječi obrati

Lakiranje novih avtomobilov (> 15)

> 5 000

45 g/m2 ali 1,3 kg/karoserijo + 33 g/m2

60 g/m2 ali 1,9 kg/karoserijo + 41 g/m2

≤ 5000 izvedba monocoque ali >3500 šasijska izvedba

90 g/m2 ali 1,5 kg/karoserijo + 70 g/m2

90 g/m2 ali 1,5 kg/karoserijo + 70 g/m2

Mejna vrednost skupne emisije (g/m2)

Lakiranje novih kabin tovornjakov (> 15)

≤ 5 000

65

85

> 5 000

55

75

Lakiranje novih poltovornih dostavnih avtomobilov in tovornjakov (> 15)

≤ 2 500

90

120

> 2 500

70

90

Lakiranje novih avtobusov (> 15)

≤ 2 000

210

290

> 2 000

150

225

4.  Obrati za lakiranje vozil, v katerih je poraba topil manjša od pragov iz točke 3 tabele, izpolnjujejo zahteve za končno obdelavo vozil iz dela 2.

Del 4

Mejne vrednosti emisij za hlapne organske spojine s posebnimi standardnimi opozorili

1.  Pri emisijah hlapnih organskih spojin iz člena 52 se upošteva mejna vrednost emisij 2 mg/Nm3, če je masni pretok vsote spojin, zaradi katerih so potrebne oznake iz navedenega člena, večji ali enak 10 g/h. Mejna vrednost emisij se nanaša na vsoto mas posameznih spojin.

2.  Pri emisijah halogeniranih hlapnih organskih spojin, za katere je predpisan stavek R40 ali R68, se upošteva mejna vrednost emisij 20 mg/Nm3, če je masni pretok vsote spojin, zaradi katerih je potrebna oznaka R40 ali R68, večji ali enak 100 g/h. Mejna vrednost emisij se nanaša na vsoto mas posameznih spojin.

Del 5

Program zmanjševanja emisij

1.  Pri nanašanju premaznih sredstev, lakov, lepila ali črnila se lahko uporabi spodaj navedeni program. Če je spodaj navedena metoda neprimerna, lahko pristojni organ dovoli upravljavcu, da izvede kakršen koli nadomestni program, s katerim bodo dosežena zmanjšanja emisij, enakovredna tistim, ki bi se dosegla ob uporabi delov 2 in 3. Pri oblikovanju programa se upoštevajo naslednje točke:

   a) če se nadomestki, ki vsebujejo malo topil ali jih ne vsebujejo, še vedno razvijajo, se upravljavcu podaljša rok za izvedbo načrtov za zmanjševanje emisij;
   b) referenčna točka za zmanjševanje emisij naj bi bila čim bliže emisijam, ki bi nastale, če se ne bi izvajali nikakršni ukrepi za zmanjševanje emisij.

2.  Naslednji program se uporablja za obrate, za katere je mogoče oceniti stalen delež trdnih snovi v izdelku:

(a)  Referenčna letna emisija se izračuna na naslednji način:

(i)  Določi se skupna masa trdnih snovi v količini premaznega sredstva in/ali črnila, laka ali lepila, porabljenega v enem letu. Trdne snovi so vse snovi v premaznih sredstvih, črnilu, lakih in lepilih, ki se strdijo, ko izhlapi voda ali hlapne organske spojine.

(ii)  Referenčne letne emisije se izračunajo tako, da se masa, določena v točki (i), pomnoži z ustreznim faktorjem iz spodnje tabele. Pristojni organi lahko te faktorje prilagodijo, da lahko posamezni obrati prikažejo dokazano večjo učinkovitost pri uporabi trdnih snovi.

Dejavnost

Faktor iz (a)(ii)

Globoki tisk, fleksotisk; plastificiranje kot del tiskanja; lakiranje kot del tiskanja; premazovanje lesa; barvanje in impregniranje tekstilij, tkanin, folij ali papirja; nanašanje lepila

4

Površinska zaščita kovinskih kolobarjev; ličenje vozil

3

Premazovanje površin, ki so v stiku s hrano; površinska zaščita v letalstvu/aeronavtiki

2,33

Druga površinska zaščita in rotacijski sitotisk

1,5

(b)  Ciljna emisija je enaka zmnožku referenčne letne emisije in odstotka, ki je enak:

   1) (mejna vrednost nezajetih emisij + 15) za obrate iz točke 6 in na spodnje območje pragov iz točk 8 in 10 dela 2,
   2) (mejna vrednost nezajetih emisij + 5) za vse druge obrate.

(c)  Zahteve so izpolnjene, če je dejanska emisija topil, določena na podlagi načrta ravnanja s topili, manjša ali enaka ciljni emisiji.

Del 6

Spremljanje emisij

1.  Skladnost vodov, na katere so priključene naprave za zmanjševanje emisij in ki na zadnjem izpustu oddajajo več kakor povprečno 10 kg/h skupnega organskega ogljika se stalno spremlja.

2.  V drugih primerih države članice zagotovijo, da se izvaja trajno ali občasno merjenje. Pri občasnem merjenju se vsakokrat izvedejo vsaj tri meritve.

3.  Merjenje ni potrebno, če za usklajenost s to direktivo ni potrebna naprava za zmanjševanje končnih emisij.

Del 7

Načrt ravnanja s topili

1.  Načela

Načrt ravnanja s topili se uporablja za :

   a) preverjanje skladnosti, kot je določeno v členu 56 ;
   b) določanje možnosti zmanjševanja emisij v prihodnosti;
   c) omogočanje obveščanja javnosti o porabi topil, emisijah topil in skladnosti z zahtevami iz Poglavja V.

2.  Opredelitve

Naslednje opredelitve zagotavljajo okvir za določanje masne bilance.

Vnos organskih topil (I):

I1 Količina organskih topil ali njihova količina v kupljenih zmeseh, ki se uporabijo kot surovina v procesu v časovnem obdobju, za katero se računa masna bilanca.

I2 Količina organskih topil ali njihova količina v zmeseh, ki se regenerirajo in ponovno uporabijo v procesu kot topilo. Reciklirano topilo se šteje vsakokrat, ko je uporabljeno za izvajanje dejavnosti.

Količina izhajajočih organskih topil (O):

O1 Emisije v odpadnih plinih.

O2 Organska topila, izgubljena v vodi; pri izračunavanju se O5 upošteva čiščenje odpadne vode.

O3 Količina organskih topil, ki ostane v izdelkih kot nečistoča ali ostanek.

O4 Nezajete emisije organskih topil v zrak. To vključuje osnovno prezračevanje prostorov, kjer zrak izhaja v zunanje okolje skozi okna, vrata, zračnike in podobne odprtine.

O5 Organska topila in/ali organske spojine, izgubljene zaradi kemičnih ali fizikalnih reakcij (skupaj s tistimi, ki se uničijo s sežigom ali kakim drugim načinom obdelovanja odpadnih plinov ali odpadnih vod, ali zajamejo, če niso šteti pod O6, O7 ali O8).

O6 Organska topila v zbranih odpadkih.

O7 Organska topila ali organska topila v zmeseh, ki se prodajo ali so namenjene prodaji kot izdelek s tržno vrednostjo.

O8 Organska topila v zmeseh, regeneriranih za ponovno uporabo, vendar ne kot surovina v procesu, če niso šteta pod O7.

O9 Organska topila, izpuščena na druge načine.

3.  Uporaba načrta ravnanja s topili pri preverjanju skladnosti

Način uporabe načrta ravnanja s topili določa posamezna zahteva, ki se bo preverjala:

a)   preverjanje skladnosti s programom zmanjševanja iz dela 5, tako da se uporabi mejna vrednost skupne emisije, izražena kot emisija topil na enoto izdelka, ali kako drugače, kot je določeno v delih 2 in 3;

i)   za vse dejavnosti, ki uporabljajo program zmanjševanja emisij iz dela 5, se načrt ravnanja s topili pripravi vsako leto, da se določi poraba (C). Ta se izračuna po naslednji enačbi:

C = I1 − O8

Hkrati se bodo določile trdne snovi, uporabljene v premaznih sredstvih, da se vsako leto izračunata referenčna letna emisija in ciljna emisija;

ii)   za ocenjevanje skladnosti z uporabo mejne vrednosti skupne emisije, izražene kot emisija topil na enoto izdelka, ali kako drugače, kot je določeno v delih 2 in 3, se bo vsako leto pripravil načrt ravnanja s topili, da se določijo emisije (E). Te se izračunajo po naslednji enačbi:

E = F + O1

F pomeni nezajete emisije, kot so opredeljene v točki (b)(i). Vrednost emisije se nato deli z ustreznim parametrom izdelka;

iii)   za ocenjevanje skladnosti z zahtevami iz člena točke (b)(ii) odstavka 6 člena 53 , se vsako leto priprav načrt ravnanja s topili, da se določijo skupne emisije iz vseh omenjenih dejavnosti. Ta vrednost se nato primerja s skupnimi emisijami, ki nastanejo, če vsaka dejavnost posebej izpolnjuje zahteve iz delov 2, 3 in 5.

(b)  Določanje nezajetih emisij za primerjavo z mejnimi vrednostmi nezajetih emisij iz dela 2:

i)   emisije se izračunajo po eni od naslednjih enačb:

F = I1 − O1 − O5 − O6 − O7 − O8

ali

F = O2 + O3 + O4 + O9

F se določi z neposrednim merjenjem količin ali z enakovredno metodo ali izračunom, na primer z upoštevanjem učinkovitosti procesa pri zajemanju.

Mejna vrednost nezajetih emisij je izražena kot delež vnosa, ki se izračuna po naslednji enačbi:

I = I1 + I2

(ii)  Nezajete emisije se določijo s kratko, vendar obsežno vrsto meritev in jih ni treba ponovno določati, dokler se ne spremeni oprema.

Del 8

Ocena usklajenosti z mejnimi vrednostmi emisij v odpadnih plinih

1.  Pri trajnih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij upoštevane, če:

   a) nobena od aritmetičnih sredin vseh veljavnih odčitkov v 24-urnem obdobju delovanja obrata ali dejavnosti, razen zagona in ustavitve ter vzdrževanja naprav ne presega mejnih vrednosti emisij;
   b) nobeno enourno povprečje ne presega mejnih vrednosti emisij za več kakor 1,5-krat.

2.  Pri občasnih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij upoštevane, če pri enem merjenju:

   a) povprečje vseh vrednosti meritev ne presega mejnih vrednosti emisij;
   b) nobeno enourno povprečje ne presega mejne vrednosti emisije za več kakor 1,5-krat.

3.  Skladnost z določbami dela 4 se preveri na podlagi vsote masnih koncentracij posameznih obravnavanih hlapnih organskih spojin. V vseh drugih primerih se skladnost preveri na podlagi skupne mase izpuščenega organskega ogljika, če v delu 2 ni določeno drugače.

4.  Odpadnim plinom se lahko za hlajenje ali redčenje doda plin, če je to tehnično upravičeno, vendar se prostornina dodanega plina ne upošteva pri določanju masne koncentracije onesnaževala v odpadnih plinih.

(1) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.


PRILOGA VIII

Tehnične določbe za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid

Del 1

Mejne vrednosti emisij za emisije v vodo

1.  Pri obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek (kot letno povprečje) :

550 kg sulfata na tono proizvedenega titanovega dioksida;

2.  Pri obratih, ki uporabljajo kloridni postopek (kot letno povprečje) :

(a)  130 kg klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida pri uporabi naravnega rutila,

(b)  228 kg klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida pri uporabi sintetičnega rutila,

(c)  330 kg klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida pri uporabi žlindre.

3.  Za obrate, ki uporabljajo kloridni postopek in ki uporabljajo več kot eno od navedenih vrst rude, veljajo mejne vrednosti emisij iz točke 2, ki so sorazmerne uporabljenim količinam rude.

Del 2

Preskusi akutne strupenosti

1.  Preskušanje akutne strupenosti odpadkov se izvaja na določenih vrstah mehkužcev, rakov, rib in planktona, ki jih je mogoče najti na območjih izpuščanja odpadkov. Poleg tega je treba preskušanje opraviti na vzorcih vrst morskih rakcev (Artemia salina).

2.  Največja smrtnost, ki jo pokažejo preskusi iz točke 1 v obdobju 36 ur in pri razredčenju vzorca odpadnih snovi v razmerju 1/5 000:

   a) pri odraslih primerkih preskušenih vrst: 20 % smrtnost,
   b) pri ličinkah preskušenih vrst smrtnost večja od smrtnosti kontrolne skupine.

Del 3

Mejne vrednosti emisij v zrak

1.  Mejne vrednosti emisij, ki so izražene kot koncentracije v masni enoti na kubični meter (Nm3), se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih.

2.  Za prah 50 mg/Nm3, kot urno povprečje.

3.  Za plinasti žveplov dioksid in trioksid, vključno s kapljicami kisline, računano kot SO2,

(a)  6 kg na tono proizvedenega titanovega dioksida kot letno povprečje;

(b)  500 mg/Nm3 kot urno povprečje za naprave za koncentracijo kislih odpadkov.

4.  Za klor pri obratih, ki uporabljajo kloridni postopek:

(a)  5 mg/Nm3 kot dnevno povprečje

(b)  40 mg/Nm3 v katerem koli trenutku.

Del 4

Spremljanje okolja, prizadetega zaradi odvajanja odpadkov iz obratov, ki proizvajajo titanov dioksid, v vodo

1.  Vodni stolpec se spremlja vsaj trikrat letno s spremljanjem nefiltrirane ali filtrirane vode z določanjem naslednjih parametrov:

   a) v primeru spremljanja nefiltrirane vode: temperature, slanosti ali prevodnosti pri 20°C, pH, raztopljenega O2, motnosti ali suspendirane snovi, Fe (raztopljenega in v suspenziji), Ti;
   b) v primeru spremljanja filtrirane vode:
   i) v vodi, filtrirani skozi membranski filter z 0,45 μm porami: raztopljenega Fe;
   ii) v neraztopljenih trdnih snoveh, ki ostanejo na membranskem filtru z 0,45 μm porami: Fe, hidratiranih oksidov in hidroksidov železa.

2.  Usedline se spremljajo vsaj enkrat letno z odvzemom vzorcev v vrhnji plasti usedline, kar se da blizu površju, in z določanjem naslednjih parametrov v teh vzorcih: Ti, Fe, hidratiranih oksidov in hidroksidov železa.

3.  Živi organizmi se spremljajo vsaj enkrat letno z določanjem koncentracije naslednjih snovi v vrstah, ki so značilne za območje: Ti, Cr, Fe, Ni, Zn, Pb in z določanjem raznovrstnosti ter relativnega obilja bentoškega živalstva ter prisotnosti patoloških anatomskih poškodb pri ribah.

4.  V teku zaporednega vzorčenja se vzorci jemljejo na istem kraju in v isti globini ter pod enakimi pogoji.

Del 5

Spremljanje emisij

Spremljanje emisij v zrak vključuje najmanj stalno spremljanje:

(a)  SO2 iz naprav za koncentracijo kislih odpadkov v obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek;

   b) klora iz obratov, ki uporabljajo kloridni postopek;
   c) prahu iz večjih virov.


PRILOGA IX

Del A

Razveljavljene direktive z zaporednimi spremembami

(iz člena 72)

Direktiva Sveta 78/176/EGS

(UL L 54, 25.2.1978, str. 19)

Direktiva Sveta 83/29/EGS

(UL L 32, 3.2.1983, str. 28)

Direktiva Sveta 91/692/EGS

(UL L 377, 31.12.1991, str. 48)

samo točka (b) Priloge I

Direktiva Sveta 82/883/EGS

(UL L 378, 31.12.1982, str. 1)

Uredba Sveta (ES) št. 807/2003

(UL L 122, 16.5.2003, str. 36)

samo točka 34 Priloge III

Direktiva Sveta 92/112/EGS

(UL L 409, 31.12.1992, str. 11)

Direktiva Sveta 96/61/ES

(UL L 257, 10.10.1996, str. 26)

Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 156, 25.6.2003, str. 17)

samo člen 4 in Priloga II

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 275, 25.10.2003, str. 32)

samo člen 26

Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta.

(UL L 284, 31.10.2003, str. 1)

samo točka 61 Priloge III

Uredba (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta.

(UL L 33, 4.2.2006, str. 1)

samo člen 21(2)

Direktiva Sveta 1999/13/ES

(UL L 85, 29.3.1999, str. 1)

Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta.

(UL L 284, 31.10.2003, str. 1)

samo točka 17 Priloge I

Direktiva 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 143, 30.4.2004, str. 87)

samo člen 13(1)

Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 332, 28.12.2000, str. 91)

Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 309, 27.11.2001, str. 1)

Direktiva Sveta 2006/105/ES

(UL L 363, 20.12.2006, str. 368)

samo točka 2 dela B Priloge

Del B

Roki za prenos v nacionalno zakonodajo (kot navedeno v členu 72)

Direktiva

Rok za prenos

Rok za začetek uporabe

78/176/EGS

25. februar 1979

82/883/EGS

31. december 1984

92/112/EGS

15. junij 1993

96/61/ES

30. oktober 1999

1999/13/ES

1. april 2001

2000/76/ES

28. december 2000

28. december 2002

28. december 2005

2001/80/ES

27. november 2002

27. november 2004

2003/35/ES

25. junij 2005

2003/87/ES

31. december 2003


PRILOGA X

Korelacijska tabela

Direktiva 78/176/EGS

Direktiva 82/883/EGS

Direktiva 92/112/EGS

Direktiva 96/61/ES║

Direktiva 1999/13/ES║

Direktiva 2000/76/ES║

Direktiva 2001/80/ES║

Ta direktiva

člen 1(1)

člen 1

člen 1

člen 1

člen 1

člen 1, prvi odstavek

člen 1

člen 1(2), točka (a)

člen 2(2)

člen 3(2)

člen 1(2), točka (b)

člen 3(1)

člen 3(25)

člen 1(2), točke (c), (d) in (e)

---

člen 2

člen 61

člen 3

člen 12, točki (4) in (5)

člen 4

člen 4

člen 3, uvodno besedilo in (1)

člen 4(1)

člen 4(1), prvi pododstavek

---

---

---

---

---

---

---

člen 5

člen 5

člen 12, točki (4) in (5)

člen 6

člen 12, točki (4) in (5)

člen 7(1)

člen 64(1) in 64(2) , prvi pododstavek

člen 7(2) in (3)

---

---

---

---

---

---

---

---

člen 64(2) , drugi pododstavek

člen 8(1)

člen 62(2)

člen 8(2)

člen 28(1), drugi pododstavek

člen 9

---

člen 10

---

člen 11

člen 13

člen 12

---

člen 13(1)

člen 66

člen 13(2), (3) in (4)

---

člen 14

---

člen 15

člen 14

člen 12

člen 21

člen 15

člen 21

člen 18(1) in (3)

člen 71

člen 16

člen 15

člen 13

člen 23

člen 17

člen 23

člen 20

člen 75

Priloga I

---

Priloga IIA, uvodno besedilo in točka 1

---

Priloga IIA, točka 2

Priloga VIII, del 2

Priloga IIB

---

člen 2

---

člen 3

---

člen 4(1) in (2), prvi pododstavek

člen 64(3)

člen 4(2), drugi pododstavek

Priloga VIII, del 4

člen 4(3) in (4)

---

---

---

---

---

---

---

člen 64(4)

člen 5

---

člen 6

---

člen 7

---

člen 8

---

člen 9

---

člen 10

člen 69

člen 11(1)

člen 19(1)

člen 13(1)

člen 17(1)

člen 69(1)

---

---

---

---

---

---

---

člen 69(2)

člen 11(2) in (3)

---

člen 12

---

člen 13

---

Priloga I

---

Priloga II

Priloga VIII, del 4

Priloga III

Priloga VIII, del 4

Priloga IV

---

Priloga V

---

člen 2(1), uvodno besedilo

---

člen 2(1)(a), uvodno besedilo in prva alinea

---

člen 2(1)(a), druga alinea

člen 61(2)

člen 2(1)(a), tretja alinea in 2(1)(b), tretja alinea

člen 61(4)

člen 2(1)(a), četrta, peta, šesta in sedma alinea

---

člen 2(1)(b), uvodno besedilo in prva, četrta, peta, šesta in sedma alinea

---

člen 2(1)(b), druga alinea

člen 61(3)

člen 2(1)(c)

---

člen 2(2)

---

člen 3

člen 61

člen 4

člen 61

člen 5

---

člen 6, prvi odstavek, uvodno besedilo

člen 62(1)

člen 6, prvi odstavek, točka (a)

Priloga VIII, del 1, točka (1)

člen 6, prvi odstavek, točka (b)

Priloga VIII, del 1, točka (2)

člen 6, drugi odstavek

Priloga VIII, del 1, točka (3)

člen 7

---

člen 8

---

člen 9(1), uvodno besedilo

člen 63(2)

člen 9(1)(a), uvodno besedilo

---

člen 9(1)(a)(i)

Priloga VIII, del 3, točka (2)

člen 9(1)(a)(ii)

Priloga VIII, del 3, točka (3), uvodno besedilo in točka (3)(a)

člen 9(1)(a)(iii)

člen 63(1)

člen 9(1)(a)(iv)

Priloga VIII, del 3, točka (3)(b)

člen 9(1)(a)(v)

---

člen 9(1)(b)

Priloga VIII, del 3, točka (4)

člen 9(2) in (3)

---

člen 10

člen 64

člen 11

člen 12, točki (4) in (5)

Priloga

---

člen 2, uvodno besedilo

člen 3, uvodno besedilo

člen 2(1)

člen 2(14)

člen 3(1)

člen 2(3)

člen 2(1)

člen 3(3)

člen 2(4)

---

člen 2(5)

člen 2(9)

člen 3(8)

člen 2(1)

člen 3(4)

člen 2(6)

člen 2(13)

člen 3(9)

člen 2(3), prvi del

člen 3(5)

člen 2(7)

člen 3(6)

člen 2(8)

člen 2(5)

člen 65

člen 2(9), prvi stavek

člen 2(7)

člen 3(12)

člen 3(7)

člen 2(9), drugi stavek

člen 4(2), prvi pododstavek

---

---

---

---

---

---

---

člen 4(2), drugi pododstavek

člen 2(10)(a)

---

člen 2(10)(b), prvi pododstavek

člen 3(8)

člen 2(10)(b), drugi pododstavek

člen 21(3)

člen 2(11), prvi pododstavek ter prva, druga in tretja alinea

člen 3(9)

člen 2(11), drugi pododstavek

člena 14(2) in 15(4)

člen 2(12)

člen 2(6)

člen 3(11)

člen 2(5)

člen 3(11)

člen 2(13)

člen 3(12)

člen 2(14)

člen 3(13)

---

---

---

---

---

---

---

členi 3(14), (15), (16), (17) in (18)

člen 3(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo

člen 12, uvodno besedilo

člen 3, prvi pododstavek, točka (a)

člen 12(1) in (2)

člen 3, prvi pododstavek, točka (b)

člen 12(3)

člen 3, prvi pododstavek, točka (c)

člen 12(4) in (5)

člen 3, prvi pododstavek, točka (d)

člen 12(6)

člen 3, prvi pododstavek, točka (e)

člen 12(7)

člen 3, prvi pododstavek, točka (f)

člen 12(8)

člen 3, drugi pododstavek

---

člen 5(1)

člen 73(1) in (2)

---

---

---

---

---

---

---

člen 73(3) in (4)

člen 5(2)

člen 71(1), drugi pododstavek

člen 6(1), uvodno besedilo

člen 13(1), uvodno besedilo

člen 6(1), prvi pododstavek, prva alinea

člen 13(1)(a)

člen 6(1), prvi pododstavek, druga alinea

člen 13(1)(b)

člen 6(1), prvi pododstavek, tretja alinea

člen 13(1)(c)

člen 6(1), prvi pododstavek, četrta alinea

člen 13(1)(d)

---

---

---

---

---

---

---

člen 13(1)(e)

člen 6(1), prvi pododstavek, peta alinea

člen 13(1)(f)

člen 6(1), prvi pododstavek, šesta alinea

člen 13 (1)(g)

člen 6(1), prvi pododstavek, sedma alinea

člen 13(1)(h)

člen 6(1), prvi pododstavek, osma alinea

člen 13(1)(i)

člen 6(1), prvi pododstavek, deveta alinea

člen 13(1)(j)

člen 6(1), prvi pododstavek, deseta alinea

člen 13(1)(k)

člen 6(1), drugi pododstavek

člen 13(1), drugi pododstavek

člen 6(2)

člen 13(2)

---

---

---

---

---

---

---

člen 14

člen 7

člen 6(2)

člen 8, prvi odstavek

člen 4(3)

člen 6(1)

člen 8, drugi odstavek

---

člen 9(1), prvi del stavka

člen 15(1), prvi pododstavek

člen 9(1), drugi del stavka

---

člen 9(2)

člen 6(3)

člen 9(3), prvi pododstavek, prvi in drugi stavek

člen 15(1), drugi pododstavek, uvodno besedilo ter točki (a) in (b)

člen 9(3), prvi pododstavek, tretji stavek

člen 15(2)

---

---

---

---

---

---

---

člen 15(3), (4) in (5)

člen 9(3), drugi pododstavek

---

člen 9(3), tretji pododstavek

člen 10(1)

člen 9(3), četrti pododstavek

člen 10(2)

člen 9(3), peti pododstavek

člen 10(3)

člen 9(3), šesti pododstavek

člen 10(4)

člen 9(4), prvi del stavka

člen 16(2), prvi pododstavek

člen 9(4), drugi del prvega stavka

člen 16(3), prvi pododstavek

člen 9(4), drugi stavek

člen 15(1), drugi pododstavek, točka (f)

---

---

---

---

---

---

---

člen 16(2), drugi pododstavek

---

---

---

---

---

---

---

člen 16(3), drugi pododstavek, ter (4) in (5)

---

---

---

---

---

---

---

člen 17

člen 9(5), prvi pododstavek

člen 15(1), drugi pododstavek, točka (c)

---

---

---

---

---

---

---

člen 15(1), drugi pododstavek, točka (d)

člen 9(5), drugi pododstavek

---

člen 9(6), prvi pododstavek

člen 15(1), drugi pododstavek, točka (e)

člen 9(6), drugi pododstavek

---

člen 9(7)

---

člen 9(8)

člena 7 in 18(1)

---

---

---

---

---

---

---

člen 18(2), (3) in (4)

člen 10

člen 19

člen 11

člen 20

člen 12(1)

člen 21(1)

člen 12(2), prvi stavek

člen 21(2), prvi pododstavek

člen 12(2), drugi stavek

člen 21(2), drugi pododstavek

člen 12(2), tretji stavek

---

člen 13(1)

člen 22(1)

---

---

---

---

---

---

---

člen 22(2) in (3)

člen 13(2), uvodno besedilo

člen 22(4), uvodno besedilo

člen 13(2), prva alinea

člen 22(4)(a)

člen 13(2) druga alinea

člen 22(4)(b)

člen 13(2) tretja alinea

člen 22(4)(c)

člen 13(2), četrta alinea

---

---

---

---

---

---

---

---

člen 22(4)(d)

---

---

---

---

---

---

---

člen 23

---

---

---

---

---

---

---

člen 24

---

---

---

---

---

---

---

člen 25(1), pododstavka 1 in 2

člen 14, uvodno besedilo

člen 9(1), prvi del stavka in člen 25(1), tretji pododstavek, uvodno besedilo

člen 14, prva alinea

člen 9(1), drugi del stavka

člen 14, druga alinea

člen 8, točka (2) in člen 15(1), točka (c)

člen 14, tretja alinea

člen 25(1), tretji pododstavek

---

---

---

---

---

---

---

člen 25(2) do (7)

člen 15(1), uvodno besedilo ter prva in druga alinea

člen 12(1), prvi pododstavek

člen 26(1), prvi pododstavek ter točki (a) in (b)

člen 15(1) tretja alinea

člen 26(1), prvi pododstavek, točka (c)

---

---

---

---

---

---

---

člen 26(1)(d)

člen 15(1), drugi pododstavek

člen 26(1), drugi pododstavek

---

---

---

---

---

---

---

---

člen 15(2)

člen 26(2)(h)

člen 15(4)

člen 26(3)

člen 15(5)

člen 26(2) , uvodno besedilo ter točki (a) in (b)

---

---

---

---

---

---

---

člen 26(2), točke (c) do (g) ;

člen 15a, prvi odstavek

člen 27(1)

člen 15a, drugi odstavek

člen 27(2)

člen 15a, tretji odstavek

člen 27(3)

člen 15a, četrti in peti odstavek

člen 27(4)

člen 15a, šesti odstavek

člen 27(5)

člen 16(1)

člen 11(1), prvi stavek in 11(2)

člen 66(1) , prvi pododstavek

---

---

---

---

---

---

---

člen 66(1) , drugi pododstavek

člen 16(2), prvi stavek

člen 29, uvodno besedilo

člen 16(2), drugi stavek

---

člen 16(3), prvi stavek

člen 11(1), drugi stavek

člen 66(2)

člen 16(3), drugi stavek

---

člen 16(3), tretji stavek

člen 11(3)

člen 66(3)

člen 16(4)

---

---

---

---

---

---

---

---

člen 67

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

člen 29

člen 17

člen 11

člen 28

člen 18(1)

---

člen 18(2)

člen 16(3), drugi pododstavek

člen 19(2) in (3)

---

člen 20(1) in (2)

---

člen 20(3)

člen 18

člen 17

člen 72

člen 22

člen 16

člen 22

člen 19

člen 74

---

---

---

---

---

---

---

člen 2(1)

Priloga I, prvi odstavek uvodnega besedila

člen 2(2)

Priloga I, drugi odstavek uvodnega besedila

Priloga I, prvi pododstavek uvodnega besedila

---

---

---

---

---

---

---

Priloga I, drugi in tretji pododstavek uvodnega besedila

Priloga I, točka 1

Priloga I, točka 1

Priloga I, točke 2.1–2.5(b)

Priloga I, točke 2.1–2.5(b)

---

---

---

---

---

---

---

Priloga I, točka 2,5(c)

Priloga I, točka 2.6

Priloga I, točka 2.6

Priloga I, točka 3

Priloga I, točka 3

Priloga I, točke 4.1–4.6

Priloga I, točke 4.1–4.6

---

---

---

---

---

---

---

Priloga I, točka 4,7

Priloga I, točka 5, uvodno besedilo

---

Priloga I, točke 5.1–5.3(b)

Priloga I, točke 5.1–5.3(b)

---

---

---

---

---

---

---

Priloga I, točke 5.3(c) do (e)

Priloga I, točka 5,4

Priloga I, točka 5,4

Priloga I, točki 6.1(a) in (b)

Priloga I, točki 6.1(a) in (b)

---

---

---

---

---

---

---

Priloga I, točka 6,1(c)

Priloga I, točke 6.2–6.4(b)

Priloga I, točke 6.2–6.4(b)(ii)

---

---

---

---

---

---

---

Priloga I, točka 6.4(b)(iii)

Priloga I, točke 6.4(c)–6.6(e)

Priloga I, točke 6.4(c)–6.6(e)

---

---

---

---

---

---

---

Priloga I, točka 6,6(c), zadnji stavek

Priloga I, točke 6.7–6.8

Priloga I, točke 6.7–6.8

---

---

---

---

---

---

---

Priloga I, točki 6.9 in 6.10

Priloga II

---

Priloga III

Priloga II

---

---

---

---

---

---

---

Priloga II, točka 13

Priloga IV, uvodno besedilo

člen 3(9)

Priloga IV, točke 1 do 11

Priloga III

Priloga IV, točka 12

---

Priloga V 1(a)

Priloga IV 1(a)

---

---

---

---

---

---

---

Priloga IV, točka 1(b)

Priloga V 1(b)–(g)

Priloga IV, 1(c)–(h)

Priloga V, točke 2 do 5

Priloga IV, točke 2 do 5

člen 2(2)

člen 51(1)

člen 2(3)

---

člen 2(4)

člen 57(1)

člen 2(8)

člen 4(1), tretji pododstavek

člen 2(10)

člen 51(3)

člen 2(11)

člen 51(2)

člen 2(12)

člen 51(4)

člen 2(15)

člen 51(5)

člen 2(16)

člen 3(33)

člen 2(17)

člen 3(34)

člen 2(18)

člen 3(35)

člen 2(19)

---

člen 2(20)

člen 3(36)

člen 2(21)

člen 51(6)

člen 2(22)

člen 51(7)

člen 2(23)

člen 51(8)

člen 2(24)

člen 51(9)

člen 2(25)

člen 51(10)

člen 2(26)

člen 51(11)

člen 2(27)

---

člen 2(28)

člen 57(1)

člen 2(29)

---

člen 2(30)

člen 51(12)

člen 2(31)

Priloga VII, del 2, prvi stavek

Priloga VIII, del 3, točka (1)

člen 2(32)

---

člen 2(33)

člen 51(13)

člen 3(2)

člen 4(1), drugi pododstavek

člen 4(1) do (3)

člen 4(1), pododstavka 1 in 2

člen 4(4)

člen 57(2)

člen 5(1)

člen 53(1), prvi pododstavek

člen 5(2)

člen 53(1)(a) in (b)

člen 5(3)(a)

člen 53(2)

člen 5(3)(b)

člen 53(3)

člen 5(3), tretji pododstavek

člen 53(4)

člen 5(4)

---

člen 5(5)

člen 53(6)

člen 5(6)

člen 52

člen 5(7)

Priloga VII, del 4, točka (1)

člen 5(8), prvi pododstavek

Priloga VII, del 4, točka (2)

člen 5(8), drugi pododstavek

člen 53(5)

člen 5(9)

---

člen 5(10)

člen 53(7)

člen 5(11), (12) in (13)

---

člen 6

---

člen 7(1), uvodno besedilo ter prva, druga, tretja in četrta alinea

člen 58

člen 7(1), drugi del

---

člen 7(2)

---

člen 8(1)

člen 8, uvodno besedilo in točka (1)

člen 8(2)

Priloga VII, del 6, točka (1)

člen 8(3)

Priloga VII, del 6, točka (2)

člen 8(4)

Priloga VII, del 6, točka (3)

člen 8(5)

---

člen 9(1), uvodno besedilo

člen 56(1), uvodno besedilo

člen 9(1), prvi pododstavek, prva, druga in tretja alinea

člen 56, prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)

člen 9(1), drugi pododstavek

člen 56, drugi pododstavek

člen 9(1), tretji pododstavek

Priloga VII, del 8, točka (4)

člen 9(2)

člen 57(3)

člen 9(3)

Priloga VII, del 8, točka (1)

člen 9(4)

Priloga VII, del 8, točka (2)

člen 9(5)

Priloga VII, del 8, točka 3

člen 10

člen 4(9)

člen 9(2)

člen 11(1), tretji do šesti stavek

---

člen 12(1), drugi pododstavek

člen 59(1) , prvi pododstavek

člen 12(1), tretji pododstavek

člen 59(1) , drugi pododstavek

člen 12(2)

člen 59(2)

člen 12(3)

člen 59(3)

člen 13(2) in (3)

---

člen 14

člen 19

člen 16

člen 70

Priloga I, prvi in drugi stavek uvodnega besedila

člen 50

Priloga I, tretji stavek uvodnega besedila in seznam dejavnosti

Priloga VII, del 1

Priloga IIA, del I

Priloga VII, del 2

Priloga IIA, del 2

Priloga VII, del 3

Priloga IIA, del II, zadnji stavek odstavka 6

---

Priloga IIB, točka I, prvi in drugi stavek

člen 53(1)(b)

Priloga IIB, točka 1, tretji stavek

člen 53(1) , drugi pododstavek

Priloga IIB, točka 2

Priloga VII, del 5

Priloga IIB, točka 2, drugi pododstavek(i) in tabela

---

Priloga III, točka 1

---

Priloga III, točka 2

Priloga VII, del 7, točka (1)

Priloga III, točka 3

Priloga VII, del 7, točka (2)

Priloga III, točka 4

Priloga VII, del 7, točka 3

člen 1, drugi odstavek

---

člen 2(1)

člen 37(1) , prvi pododstavek

člen 2(2), uvodno besedilo

člen 37(2) , uvodno besedilo

člen 2(2)(a), uvodno besedilo

člen 37(2)(a) , uvodno besedilo

člen 2(2)(a), točke (i) do (v)

člen 37(2)(a) , točka (i)

člen 2(2)(a), točka (vi)

člen 37(2)(a) , točka (ii)

člen 2(2)(a), točka (vii)

člen 37(2)(a) , točka (iii)

člen 2(2)(a), točka (viii)

člen 37(2)(a) , točka (iv)

člen 2(2)(b)

člen 37(2)(b)

člen 3(2), prvi pododstavek

člen 3(26)

člen 3(2), drugi pododstavek

---

člen 3(3)

člen 3(27)

člen 3(4), prvi pododstavek

člen 3(28)

člen 3(4), drugi pododstavek

člen 37(1) , drugi pododstavek

člen 3(5), prvi pododstavek

člen 3(29)

člen 3(5), drugi pododstavek

člen 37(1) , tretji pododstavek

člen 3(5), tretji pododstavek

člen 37(1) , drugi pododstavek

člen 3(6)

Priloga VI, del 1, točka (a)

člen 3(7)

člen 3(30)

---

---

---

---

---

---

---

Priloga VI, del 1, točka (b)

člen 3(10)

člen 3(31)

člen 3(13)

člen 3(32)

člen 4(2)

člen 38

člen 4(4), uvodno besedilo ter točki (a) in (b)

člen 39(1) , uvodno besedilo ter točki (a) in (b)

člen 4(4), točka (c)

člen 39(1) , točka (e)

člen 4(5)

člen 39(2)

člen 4(6)

člen 39(3)

člen 4(7)

člen 39(4)

člen 4(8)

člen 48

člen 5

člen 46

člen 6(1), prvi pododstavek

člen 44(1)

člen 6(1), drugi pododstavek in člen 6(2)

člen 44(2)

člen 6(1), tretji pododstavek

člen 44(3) , prvi pododstavek

člen 6(1), četrti pododstavek

člen 44(3) , drugi pododstavek

člen 6(3)

člen 44(4)

člen 6(4), prvi in drugi stavek prvega pododstavka in člen 6(4), drugi pododstavek

člen 45(1)

člen 6(4), tretji stavek prvega pododstavka

člen 45(2)

člen 6(4), tretji pododstavek

člen 45(3) , drugi pododstavek

člen 6(4), četrti pododstavek

člen 45(4)

člen 6(5)

člen 40(1)

člen 6(6)

člen 44(5)

člen 6(7)

člen 44(6)

člen 6(8)

člen 44(7)

člen 7(1) in člen 7(2), prvi pododstavek

člen 40(2) , prvi pododstavek

člen 7(2), drugi pododstavek

člen 40(2) , drugi pododstavek

člen 7(3) in člen 11(8), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Priloga VI, del 6, prvi del točke 2.7

člen 7(4)

člen 40(2) , drugi pododstavek

člen 7(5)

---

člen 8(1)

člen 39(1) , točka (c)

člen 8(2)

člen 40(3)

člen 8(3)

---

člen 8(4), prvi pododstavek

člen 40(4) , prvi pododstavek

člen 8(4), drugi pododstavek

Priloga VI, del 6, prvi del točke 3.2

člen 8(4), tretji pododstavek

Priloga VI, del 6, drugi del točke 3.2

člen 8(4), četrti pododstavek

---

člen 8(5)

člen 40(4) , drugi in tretji pododstavek

člen 8(6)

člen 39(1) , točki (c) in (d)

člen 8(7)

člen 40(4)

člen 8(8)

---

člen 9, prvi pododstavek

člen 47(1)

člen 9, drugi pododstavek

člen 47(2)

člen 9, tretji pododstavek

člen 47(3)

člen 10(1) in (2)

---

člen 10(3), prvi stavek

člen 42(2)

člen 10(3), drugi stavek

---

člen 10(4)

člen 42(3)

člen 10(5)

Priloga VI, del 6, drugi del točke 1.3

člen 11(1)

člen 42(1)

člen 11(2)

Priloga VI, del 6, točka 2.1

člen 11(3)

Priloga VI, del 6, točka 2.2

člen 11(4)

Priloga VI, del 6, točka 2.3

člen 11(5)

Priloga VI, del 6, točka 2.4

člen 11(6)

Priloga VI, del 6, točka 2.5

člen 11(7), prvi del prvega stavka prvega pododstavka

Priloga VI, del 6, prvi del točke 2.6

člen 11(7), drugi del prvega stavka prvega pododstavka

Priloga VI, del 6, točka 2.6(a)

člen 11(7), drugi stavek prvega pododstavka

---

člen 11(7), drugi pododstavek

---

člen 11(7), točka (a)

Priloga VI, del 6, točka 2.6(b)

člen 11(7), točki (b) in (c)

---

člen 11(7), točka (d)

Priloga VI, del 6, točka 2.6(c)

člen 11(7), točki (e) in (f)

---

člen 11(8), prvi pododstavek, točki (a) in (b)

Priloga VI, del 3, točka 1, prvi in drugi pododstavek

člen 11(8)(c)

Priloga VI, del 6, drugi del točke 2.7

člen 11(8)(d)

Priloga VI, del 4, točka 2.1, drugi pododstavek

člen 11(8), drugi pododstavek

Priloga VI, del 6, tretji del točke 2.7

člen 11(9)

člen 42(4)

člen 11(10), točke (a), (b) in (c)

Priloga VI, del 8, točke (a), (b) in (c) točke 1.1

člen 11(10)(d)

Priloga VI, del 8, točka (d) točke 1.1

člen 11(11)

Priloga VI, del 8, točka 1.2

člen 11(12)

Priloga VI, del 8, točka 1.3

člen 11(13)

člen 42(5) , prvi pododstavek

---

---

---

---

---

---

---

člen 42(5) , drugi pododstavek

člen 11(14)

Priloga VI, del 6, točka 3.1

člen 11(15)

člen 39(1) , točka (e)

člen 11(16)

Priloga VI, del 8, točka (2)

člen 11(17)

člen 9(2), točka (a)

člen 12(1)

člen 49(1)

člen 12(2), prvi stavek

člen 49(2)

člen 12(2), drugi stavek

---

člen 12(2), tretji stavek

člen 49(3)

člen 13(1)

člen 39(1) , točka (f)

člen 13(2)

člen 41

člen 13(3)

člen 40(5)

člen 13(4)

Priloga VI, del 3, točka (2)

člen 14

---

člen 15

---

člen 16

---

člen 17(2) in (3)

---

člen 20

---

Priloga I

Priloga VI, del 2

Priloga II, prvi del (neoštevilčeno)

Priloga VI, del 4, točka (1)

Priloga II, točka 1, uvodno besedilo

Priloga VI, del 4, točka 2.1

Priloga II, točki 1.1–1.2

Priloga VI, del 4, točki 2.2–2.3

Priloga II, točka 1.3

---

Priloga II, točka 2.1

Priloga VI, del 4, točka 3.1

---

---

---

---

---

---

---

Priloga VI, del 4, točka 3.2

Priloga II, točka 2.2

Priloga VI, del 4, točka 3.3

Priloga II, točka 3

Priloga VI, del 4, točka (4)

Priloga III

Priloga VI, del 6, točka (1)

Priloga IV, tabela

Priloga VI, del 5

Priloga IV, zadnji stavek

---

Priloga V, točka (a), tabela

Priloga VI, del 3, točka (1.1)

Priloga V, točka (a), zadnji stavek

---

Priloga V, točka (b), tabela

Priloga VI, del 3, točka 1.2

Priloga V, točka (b), zadnji stavek

---

Priloga V, točka (c)

Priloga VI, del 3, točka 1.3

Priloga V, točka (d)

Priloga VI, del 3, točka 1.4

Priloga V, točka (e)

Priloga VI, del 3, točka 1.5

Priloga V, točka (f)

Priloga VI, del 3, točka 3

Priloga VI

Priloga VI, del 7

člen 1

člen 30

člen 2(2)

Priloga V, del 1, točka 1 in del 2, točka 1

člen 2(3), drugi del

Priloga V, del 1, točka 1 in del 2, točka 1

---

---

---

---

---

---

---

Priloga V, del 1, zadnji stavek točke 1

člen 2(4)

---

člen 2(6)

člen 3(20)

člen 2(7), prvi pododstavek

člen 3(21)

člen 2(7), drugi pododstavek in točki (a) do (i)

člen 30 , drugi pododstavek

člen 2(7), drugi pododstavek, točka (j)

---

člen 2(7), tretji pododstavek

---

---

---

---

---

---

---

---

člen 31(1)

člen 2(7), četrti pododstavek

člen 31(2)

člen 2(8)

člen 3(23)

člen 2(9)

člen 31(2)

člen 2(10)

---

člen 2(11)

člen 3(22)

člen 2(12)

člen 3(24)

člen 2(13)

---

člen 3

---

člen 4(1)

---

člen 4(2)

člen 32(2)

člen 4(3) do (8)

---

člen 5(1)

Priloga V, del 1, točka 2, zadnji stavek

člen 5(2)

---

člen 6

---

člen 7(1)

člen 33

člen 7(2)

člen 32(4)

člen 7(3)

člen 32(5)

člen 8(1)

člen 36(1)

člen 8(2), prvi del prvega pododstavka

člen 36(2) , prvi del prvega pododstavka

člen 8(2), drugi del prvega pododstavka

---

---

---

---

---

---

---

---

člen 36(2 ), drugi del prvega pododstavka

---

---

---

---

---

---

---

člen 36(2) , drugi pododstavek

člen 8(2), drugi pododstavek

---

člen 8(2), točke (a) do (d)

---

člen 8(3) in (4)

---

člen 9

člen 32(1)

člen 10(1), prvi stavek

člen 32(6)

člen 10(1), drugi stavek

---

člen 10(2)

---

člen 12

člen 34(1)

---

---

---

---

---

---

---

člen 34(2) , (3) in (4)

člen 13

Priloga V, del 3, tretji del točke 8

člen 14

Priloga V, del 4

člen 15

---

člen 18(2)

---

Priloga I

---

Priloga II

---

Prilogi III in IV

Priloga V, točka 2 dela 1 in dela 2

Priloga V A

Priloga V, del 1, točka 3

Priloga V B

Priloga V, del 2, točka 3

Priloga VI A

Priloga V, del 1, točki 4 in 5

Priloga VI B

Priloga V, del 2, točki 4 in 5

Priloga VII A

Priloga V, del 1, točki 6 in 7

Priloga VII B

Priloga V, del 2, točki 6 in 7

Priloga VIII A, točka 1

---

Priloga VIII A, točka 2

Priloga V, del 3, prvi del točke 1 in točke 2, 3 in 5

---

---

---

---

---

---

---

Priloga V, del 3, drugi del točke 1

---

---

---

---

---

---

---

Priloga V, del 3, točka 4

Priloga VIII A, točka 3

---

Priloga VIII A, točka 4

Priloga V, del 3, točka 6

Priloga VIII A, točka 5

Priloga V, del 3, točki 7 in 8

Priloga VIII A, točka 6

Priloga V, del 3, točki 9 in 10

---

---

---

---

---

---

---

Priloga V, del 4

Priloga VIII B

---

Priloga VIII C

---

Priloga IX

Priloga IX

Priloga X

Priloga X

Zadnja posodobitev: 20. november 2009Pravno obvestilo