Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2335(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0263/2009

Predložena besedila :

A6-0263/2009

Razprave :

PV 05/05/2009 - 10
CRE 05/05/2009 - 10

Glasovanja :

PV 06/05/2009 - 6.13
CRE 06/05/2009 - 6.13
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0371

Sprejeta besedila
PDF 239kWORD 100k
Sreda, 6. maj 2009 - Strasbourg
Dejavno vključevanje oseb, izključenih s trga dela
P6_TA(2009)0371A6-0263/2009

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (2008/2335(INI)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o priporočilu Komisije o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (KOM(2008)0639),

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 99, 137 in 141,

–   ob upoštevanju Priporočila Komisije 2008/867/ES z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(1),

–   ob upoštevanju Priporočila Sveta 92/441/EGS z dne 24. junija 1992 o skupnih merilih v zvezi z zadostnimi sredstvi in socialno pomočjo v sistemih socialnega varstva(2),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta na zasedanju v Bruslju 11. in 12. decembra 2008,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2009 o predlogu za skupno poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti za leto 2009 (KOM(2009)0058) in delovnem dokumentu služb Komisije z dne 24. februarja 2009 z naslovom "Skupno poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti za leto 2008; profili držav" (SEK(2009)0255),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. novembra 2006 o položaju invalidov v razširjeni Evropski uniji: evropski akcijski načrt 2006-2007(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2006 o izboljšanju duševnega zdravja prebivalstva: pot k strategiji na področju duševnega zdravja za Evropsko unijo(4),

–   ob upoštevanju napredka v EU na področju enakih možnosti in nediskriminacije v zvezi s prenosom direktiv 2000/43/ES in 2000/78/ES,

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o statusu beguncev,

–   ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi,

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(5),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. marca 2002 v Barceloni,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2007 z naslovom "Posodabljanje socialnega varstva za večjo socialno pravičnost in gospodarsko kohezijo: spodbujanje dejavne vključitve oseb, najbolj oddaljenih od trga dela" (KOM(2007)0620), in resolucije Parlamenta z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU(6),

–   ob upoštevanju priporočil evropskih socialnih partnerjev v poročilu z dne 18. oktobra 2007 z naslovom "Ključni izzivi za evropski trg dela: skupna analiza evropskih socialnih partnerjev",

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2007 z naslovom "Pregled stanja družbene realnosti – vmesno poročilo spomladanskemu Evropskemu svetu 2007" (KOM(2007)0063) in resolucije Parlamenta z dne 15. novembra 2007 o tem(7),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 z naslovom "Prenovljena socialna agenda: priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja" (KOM(2008)0412) in resolucije Parlamenta z dne 6. maja 2009 o tem(8),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2006 z naslovom "Dolgoročna vzdržnost javnih financ v EU" (KOM(2006)0574) in resolucije Parlamenta z dne 20. novembra 2008 o prihodnosti sistemov socialne varnosti in pokojninskih sistemov ter njihovem financiranju in vedno večji individualizaciji(9),

–   ob upoštevanju svoje izjave z dne 22. aprila 2008 o odpravi uličnega brezdomstva(10),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse(11),

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1098/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010)(12),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji(13),

–   ob upoštevanju Priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(14),

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja(15),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2008 o izobraževanju odraslih: Za učenje ni nikoli prepozno(16),

–   ob upoštevanju protokola o storitvah splošnega pomena, ki je priložen Lizbonski pogodbi(17),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0263/2009),

A.   ker dejavno vključevanje ne sme nadomestiti socialnega vključevanja, saj imajo tudi prikrajšane skupine, ki ne morejo biti udeležene na trgu dela, pravico do dostojnega življenja in polno udeležbo v družbi, zato jim je treba omogočiti minimalen dohodek ter dostopne in cenovno ugodne visokokakovostne socialne storitve, ne glede na posameznikovo zmožnost za udeležbo na trgu dela,

B.   ker dejavno vključevanje ni povezano zgolj s posameznikovo zmožnostjo, pač pa tudi s tem, kako je organizirana družba; ker je treba zato obravnavati strukturne vzroke izključenosti, tudi diskriminacijo in nezadostno zagotavljanje storitev,

C.   ker je lahko očitno izključevanje s trga dela posledica pomanjkanja ustreznega števila dostojnih zaposlitvenih možnosti, ne pa premajhnega posameznikovega prizadevanja,

D.   ker vključitev na trg dela ne sme biti pogoj za dodelitev minimalnega dohodka in dostop do visokokakovostnih storitev; ker sta minimalni dohodek in dostop do visokokakovostnih socialnih storitev nujna pogoja za vključitev na trg dela,

E.   ker imajo osebe, ki so najbolj oddaljene od trga dela, pogosto večplastne in zahtevne potrebe oziroma doživljajo večplastne in zapletene težave ali ovire, kot so dolgotrajna odvisnost od nizkega ali nezadostnega dohodka, dolgotrajna brezposelnost, nizka raven izobrazbe in nepismenost, odraščanje v občutljivih družinskih razmerah, invalidnost, zdravstvene težave, življenje v večkratno prikrajšanih območjih, neustrezna stanovanjske razmere in brezdomstvo ter rasizem in diskriminacija, zato morajo strategije za njihovo vključevanje odsevati raznolikost izključenih oseb,

F.   ker socialna izključenost in izključenost s trga dela močno vplivata na duševno zdravje izključenih oseb in ker so dolgotrajno brezposelni ljudje bolj dovzetni za depresijo in druge motnje v duševnem zdravju,

G.   ker je ljudem, ki so oddaljeni od trga dela, zelo potrebno poklicno usposabljanje zaradi neustreznega šolanja ali zaradi daljše odsotnosti s trga dela, saj ne morejo več izkoristiti svoje izobrazbe,

H.   ker so najbolj ranljivi pogosto prikrajšani zaradi pogojevanja v aktivacijskih politikah in ker je treba te učinke spremljati ter preprečevati njihove negativne posledice za ranljive skupine,

I.   ker morajo biti ukrepi za dejavno vključevanje povezani z razvojnimi cilji EU in nacionalnimi cilji za boj proti revščini in socialni izključenosti,

J.   ker gospodinjstva večinoma vodijo ženske in ker je večina staršev samohranilcev in večina skrbnikov žensk; ker je zato za politike dejavnega vključevanja potreben splošen sklop ukrepov, ki bi ženskam, najbolj oddaljenim s trga dela, omogočil dejansko korist od strategij za dejavno vključevanje; ker je položaj žensk na trgu dela neposredno povezan z revščino starejših, ki najpogosteje prizadene prav ženske,

K.   ker v času gospodarske recesije in naraščajoče brezposelnosti grozi, da bodo številni odpuščeni, zaradi česar se bosta revščina in izključenost s trga dela še povečali, zlasti za najbolj ranljive socialne skupine, kot so ženske, starejši in invalidi; ker je bistveno prizadevanje za socialno vključevanje in z njim povezano politiko trga dela s celostnim in skladnim pristopom v sklopu evropskega načrta za oživitev gospodarstva; ker bi bilo treba del javnih sredstev uporabiti za ohranitev in izboljšanje naložb na socialnem, zdravstvenem in izobraževalnem področju ter na področju drugih osnovnih socialnih storitev in storitev splošnega pomena,

L.   ker je lahko stališče, da je najboljša pot iz izključenosti delo, dejansko učinkovito le, če je to delo trajnostno, visokokakovostno in ustrezno plačano; ker se slabo spoštuje tudi načelo enakega plačila za enako delo,

M.   ker skrbniki družin zagotavljajo osnovne storitve oskrbe, izobraževanja in podpore zunaj sistema zaposlovanja, brez dohodka ali socialnih pravic, nimajo pa pravice do ponovnega vstopa na trg dela in do priznanja pridobljenega znanja ali razvoja tega znanja v času oskrbe družine,

1.   pozdravlja dejstvo, da je osnova za Priporočilo Komisije 2008/867/ES Priporočilo 92/441/EGS, v katerem je priznana posameznikova temeljna pravica do zadostnih sredstev in pomoči za človeka dostojno življenje, opredeljena pa so tudi temeljna načela za uresničevanje te pravice; odobrava splošna načela in praktične smernice iz Priporočila 2008/867/ES o strategiji dejavnega vključevanja, ki temelji na treh stebrih, in sicer ustrezni dohodkovni podpori, vključujočih trgih dela in dostopu do kakovostnih storitev, zlasti pa poudarja, da mora strategija za dejavno vključevanje temeljiti na pravicah posameznika na načelih spoštovanja človekovega dostojanstva, nediskriminacije, enakih možnostih in enakosti spolov, na spodbujanju vključevanja na trg dela v kombinaciji s polno udeležbo v družbi ter na udejanjanju načel kakovosti, ustreznosti in dostopnosti v vseh treh stebrih;

2.   soglaša s Svetom, da je treba izboljšati izvajanje Priporočila 92/441/EGS glede minimalnega dohodka in socialnih transferjev ter da bi morala biti socialna pomoč ustrezen minimalen dohodek za dostojno življenje, vsaj nad ravnijo "tveganje revščine", in zadostovati, da bi ljudem pomagala iz revščine, in da bi bilo treba izboljšati uporabo ugodnosti;

3.   pozdravlja sodbo Sodišča Evropskih skupnosti z dne 17. julija 2008 v zadevi C-303/06 o skrbnikih, ki so žrtve diskriminacije prek povezave; poziva Komisijo in države članice, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zaščite skrbnikov pred takšno diskriminacijo pri dostopu na trg dela, in spodbuja države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile upoštevanje sodbe Sodišča;

4.   poziva države članice, naj izvajajo ustrezno dohodkovno podporo in se s tem bojujejo proti revščini in socialni izključenosti; opozarja na potrebo po ustreznem znesku minimalnega dohodka na podlagi priporočil 92/441/EGS in 2008/867/ES, ki mora biti pregleden, dostopen vsem in dolgoročen;

5.   meni, da je bistveno, da Evropska komisija in države članice učinkovito izvajajo Direktivo 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu za boj proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

6.   poudarja svoj poziv Svetu, naj sprejme cilj EU o shemah minimalnega dohodka in shemah dohodkov, ki bi se zagotovili s prispevki za socialno varnost, vsaj na ravni 60 % nacionalnega povprečja ekvivalentnega dohodka, razen tega pa doseže dogovor glede časovnega razporeda za izpolnitev tega cilja v vseh državah članicah;

7.   priznava, da je součinkovanje socialne pomoči in dejavnosti na trgu dela zapleteno: zlasti, če gre za kratkoročno, sezonsko, nestalno delo ali delo s krajšim delovnim časom in kadar pogoji za upravičenost in socialnovarstveni sistemi ali marginalne davčne stopnje odvračilno učinkujejo na sprejemanje zaposlitve, sistem socialne pomoči pa zaradi okornosti ne omogoča ustreznega odziva; zato poziva k razvoju sistemov, ki bi učinkovito podpirali posameznike v prehodnem obdobju, ne pa jih kaznovali ali odvračali od tega ali v primeru zaposlitve prehitro ustavili pomoč;

8.   opozarja na pomembnost zagotavljanja socialne podpore za ranljive osebe, ki lahko delajo; vendar poudarja, da je v skladu z načelom subsidiarnosti takšna podpora v pristojnosti držav članic;

9.   poudarja, da bodo imeli prejemniki ustrezne dohodkovne podpore in njihovi družinski člani možnost, da preprečijo grozečo revščino in postanejo dejavni državljani, ki bodo prispevali k družbenemu in gospodarskemu življenju ter medgeneracijski solidarnosti;

10.   predlaga, naj države članice poglobljeno razmislijo o politiki minimalne plače ter se spoprimejo z vse večjim številom "revnih zaposlenih", za tiste, ki so oddaljeni od trga dela, pa naj delo postane uresničljiva možnost;

11.   meni, da dejavno vključevanje zahteva zmanjševanje neenakosti med regijami in območji v Skupnosti s pospešeno obnovo območij, ki jih je prizadela gospodarska kriza, in z razvojem podeželskih regij;

12.   poziva države članice, da se bojujejo proti nezakonitemu zaposlovanju, ki izključuje te osebe iz socialnega varstva in socialnih storitev;

13.   poziva, naj bodo politike dejavnega vključevanja:

   skladne z vseživljenjskim pristopom v izobraževalni, socialni in zaposlovalni politiki ter politiki vseživljenjskega učenja,
   ustrezno prikrojene, namenske in prilagojene potrebam,
   naj temeljijo na celovitem pristopu in bodo participativne ter
   spoštujejo pogoje za omogočanje soudeležbe, ne da bi ustvarjale razmere, v katerih bi bil ogrožen minimalni vir preživetja;

14.   poziva Komisijo, naj na področju dejavnega in socialnega vključevanja preuči skupne stroške, saj so izkušnje pokazale, da lahko zgodnje naložbe in preventivni ukrepi dolgoročno zmanjšajo skupne stroške; pozdravlja, da je v Priporočilu 2008/867/ES predlagano ustrezno večje vlaganje v socialno vključevanje;

15.   meni, da morajo države članice zagotoviti ciljno usmerjene dodatne prejemke za prikrajšane skupine (na primer za invalide ali osebe s kroničnimi boleznimi, starše samohranilce ali gospodinjstva z veliko otroki), ki bodo krili dodatne stroške, med drugim za osebno podporo, uporabo posebnih zmogljivosti, zdravstveno in socialno varstvo, ter med drugim vzpostaviti raven dostopnih cen zdravil za prikrajšane družbene skupine; poudarja, da je treba zagotoviti dostojne invalidske in starostne pokojnine;

16.   zlasti glede na to, da imajo ljudje pogosto zelo kompleksne potrebe, se strinja, da je potrebno oblikovanje in izvajanje ustrezno prikrojenih ukrepov za dejavno vključevanje, ki bi združevali minimalni dohodek, vključevanje na trg dela in socialne storitve, da se je treba osrediniti na zgodnje prepoznavanje in preventivno delovanje ter da bi bilo treba ukrepe nameniti ranljivim osebam;

17.   meni, da je treba pri oblikovanju in izvajanju tovrstnih ukrepov upoštevati stališča tistih, ki so jim ti ukrepi namenjeni; poziva države članice, naj podprejo okrepitev socialnih nevladnih organizacij, da se spodbudi njihovo sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju politik vključevanja;

18.   poziva države članice, naj razvijejo konstruktivnejši pristop k politiki na področju drog s poudarkom na preprečevanju, izobraževanju in zdravljenju odvisnosti, ne pa na kazenskih sankcijah;

19.   poziva k destigmatizaciji oseb s težavami v duševnem zdravju in z učnimi težavami, k spodbujanju duševnega zdravja in dobrega počutja, preprečevanju motenj v duševnem zdravju ter povečanju sredstev za zdravljenje in oskrbo;

20.   meni, da je preventivno ukrepanje odločilno, saj se težave zaradi izključenosti pogosto pojavljajo od najzgodnejših let, zato je treba otroke in mlade, ki so najbolj ogroženi, odkriti že v zgodnji dobi, preden opustijo šolanje in usposabljanje; poudarja, da mladi, ki jih izključijo iz šole, pogosteje začnejo ravnati antisocialno in kriminalno, kar še bolj zaplete izzive pri kasnejšem vstopanju na trg dela; meni, da sta obsežen dialog med zainteresiranimi stranmi ter podpora pri preventivnem ukrepanju in socialnih storitvah za omogočanje ustreznih priložnosti ranljivim otrokom in mladim odraslim odločilna za uspešnost politik vključevanja; poudarja tudi pomembnost težav zaradi izključenosti, ki prizadenejo starejše osebe, ki ostanejo brez dela in se ne morejo ponovno vrniti na trg dela;

21.   meni, da je treba skrbno preučiti potrebe mladih, ki iščejo prvo zaposlitev, ter da je treba na nacionalni ravni sprejeti politike in ukrepe, ki bodo spodbujali prehod iz izobraževanja na trg delovne sile; meni tudi, da je treba trajno povezati strukturiran dialog z mladinskimi organizacijami ter delo institucij EU in držav članic;

22.   poziva države članice, naj več storijo za obravnavanje težav, s katerimi se srečujejo skrbniki, zlasti pa omogočijo pravico, da se svobodno odločijo, ali to želijo, in določijo obseg oskrbe, ki jo želijo nuditi, možnosti, da združijo oskrbo s plačanim delom in zaposlitvijo, ter dostopa do sistemov socialne varnosti in starostnih pokojnin, da bi preprečili revščino, ki jo lahko povzroči to delo;

23.   pozdravlja priznanje, da je potreben dostop do cenovno ugodnih in visokokakovostnih socialnih storitev kot temeljna pravica in bistven element evropskega socialnega modela, pa tudi da bi ohranili zaposlenost in podprli načela iz Priporočila 2008/867/ES; meni, da tovrstne socialne storitve zajemajo tudi stalno in cenovno ugodno nastanitev, javni promet, izobraževanje, zagotovljeno zdravstveno varstvo, pa tudi dostop do cenovno ugodne energije in drugih omrežnih storitev; ugotavlja, da je treba pri storitvah splošnega pomena doseči napredek pri izpolnjevanju obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve; meni, da je treba razviti akcijski načrt za vzpostavitev okvirne direktive EU o storitvah splošnega pomena, zato da bi zagotovili izpolnjevanje te obveznosti; ugotavlja, da je napredek pri doseganju zastavljenih barcelonskih ciljev glede zagotavljanja cenovno ugodnega, visokokakovostnega otroškega varstva nezadosten, te cilje pa bi bilo treba okrepiti, da bi zajeli vse osnovnošolske otroke; ugotavlja tudi, da tovrstne potrebe drugih odvisnih družinskih članov niso ustrezno izpolnjene in bi moral o tem potekati podoben proces;

24.   je prepričan, da je v boju proti diskriminaciji, s katero se ljudje spopadajo pri dostopu do blaga, storitev in objektov, bistveno, da se doseže vključenost, in zato pozdravlja predlog o obsežnejši direktivi za boj proti diskriminaciji na podlagi starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti, vere ali prepričanja zunaj področja zaposlovanja;

25.   spodbuja države članice, naj preučijo socialne tarife za ranljive skupine, na primer na področju energetike in javnega prevoza, ter možnosti za pridobitev mikrokreditov, da bi se spodbujalo dejavno vključevanje, pa tudi brezplačno zdravstveno varstvo in izobraževanje za ljudi, ki živijo v pomanjkanju;

26.   poziva države članice, naj povečajo profil kreditnih zadrug, da bodo lahko posameznikom ponudile varno in urejeno okolje za varčevanje in izposojanje denarja ter preprečile vedno večjo težavo osebne zadolženosti; poziva države članice, naj posameznikom zagotovijo pravico do odprtja bančnega računa po ugodnih pogojih, kar je bistveno sredstvo za udeležbo v gospodarskih dejavnostih in v družbenem življenju;

27.   poziva države članice, naj invalidnim osebam zagotovijo potrebno dodatno podporo, tako pri dostopanju na trg dela kot med delom; poziva države članice, ki še niso podpisale in ratificirale Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in njenega izbirnega protokola, naj to storijo; ugotavlja, da bi morale države članice na svojem ozemlju vzpostaviti ustrezne postopke in strukture za njeno učinkovito izvajanje;

28.   je prepričan, da se mladi pri dejavnem vključevanju spopadajo s posebnimi ovirami, vključno z neutemeljeno diskriminacijo na podlagi starosti in težavami v zvezi s cenovno dostopnimi programi poklicnega usposabljanja;

29.   pozdravlja deinstitucionalizacijo invalidov, vendar ugotavlja, da to zahteva zadostno stopnjo storitev v skupnosti, ki v državah članicah omogočajo samostojno življenje, pravico do osebne pomoči, pravico do finančne neodvisnosti in popolne udeležbe v družbi;

30.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezna sredstva za lažji dostop do programov vseživljenjskega učenja, da se zmanjša izključenost starejših oseb, med drugim pri zaposlovanju, ter spodbudi njihova stalna udeležba v socialnem, kulturnem in državljanskem življenju;

31.   je prepričan, da je treba sprejeti več ukrepov za preprečevanje nasilja v družini ter zlorabe otrok in starejših oseb;

32.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bo obstoječa zakonodaja Skupnosti o enakosti spolov, enakosti na splošno in nediskriminaciji v celoti, ustrezno in učinkovito izvajala; poziva k njeni razširitvi in uveljavljanju za odpravo strukturnih ovir pri zaposlovanju in strokovni izobrazbi in usposabljanju;

33.   je prepričan, da je kakovostno izobraževanje nujno potrebno za uspešno prihodnje zaposlovanje in vključevanje; poziva države članice, naj razširijo zakonodajo o javnem izobraževanju, da se odpravijo ovire za izobraževanje, zagotovi integrirano izobraževanje in dostop za vse; meni, da morajo biti tisti, ki so dalj časa izključeni s trga delovne sile, bolj upravičeni do financiranja vseživljenjskega učenja in dostopa do njega, še posebej glede ključnih kompetenc;

34.   poziva Komisijo in države članice, naj v strategiji za dejavno vključevanje uporabijo načelo enakosti spolov;

35.   meni, da je treba pri ponujenem usposabljanju upoštevati potrebe posameznikov in z njimi ustrezno ravnati; poziva k namenskim, ne standardiziranim, ukrepom za usposabljanje in vključevanje, saj so pogosto prezrte potrebe invalidnih oseb, tistih, ki zanje skrbijo, in oseb z zdravstvenimi težavami; opozarja na najboljše prakse iz Evropskega socialnega sklada in programa Equal glede ciljnih in potrebam prilagojenih pristopov usposabljanja za tiste, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, pri čemer se priznajo tudi znanja brez dokazil in znanja, pridobljena z neformalnim izobraževanjem;

36.   priporoča izboljšanje kakovosti izobraževanja in vključitev izobraževalnih sistemov v trg dela in med merila vključenosti v družbo, pa tudi zmanjšanje neenakosti pri dostopu do vseh oblik izobraževanja in pri kakovosti ponudbe izobraževanja;

37.   meni, da bi moralo usposabljanje zagotoviti tudi, da bi se posamezniki zavedali svojih pravic in dolžnosti pri delu, med drugim tudi razumno pripravo v smislu zdravja in varnosti ter pravic glede članstva v sindikatih, pa tudi pravic do obveščanja in posvetovanja ter vseživljenjskega učenja in usposabljanja;

38.   ugotavlja, da obstaja nevarnost, da bi bili bolj ustvarjalni pristopi za pripravo oseb, ki so najbolj oddaljene od trga dela, za morebiten vstop nanj, prikrajšani za financiranje zaradi ožje usmerjenega pristopa z lažje merljivimi izidi; poziva Komisijo, naj izboljša financiranje iz strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada, za pristope od spodaj navzgor, in razvoj kazalnikov, s katerimi se bo meril napredek socialnega in dejavnega vključevanja, da bi financirali inovativne lokalne pobude za spodbujanje dejavnega vključevanja v sklopu ciljev socialnega vključevanja, poudarjenih kot del strukturnih skladov, namenjen za lizbonske cilje, pa tudi predlagano financiranje za socialne inovacije in prek drugih kanalov financiranja;

39.   opaža, da se na podlagi demografskih sprememb ocenjuje, da bo do leta 2030 razmerje med aktivnimi in neaktivnimi osebami 2:1; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo politike dejavnega vključevanja, s katerimi bo zagotovljeno, da mnogi negovalci, ki bodo zaradi obveznosti oskrbe prisiljeni zapustiti trg dela, v poznejših letih ne bodo oškodovani;

40.   poudarja, da je treba kot jedro strategije za dejavno vključevanje ustvariti vključujoč trg dela z dostojnimi delovnimi razmerami in raznolikimi delovnimi mesti za vse, pri čemer bi bile upoštevane različne potrebe na delovnem mestu, potrebe posameznih delavcev, različni delovni in časovni vzorci, različne ravni znanja ter različne potrebe v zvezi z usklajevanjem družinskega, zasebnega in poklicnega življenja; ugotavlja, da je kakovostna zaposlitev bistvenega pomena za ohranjanje zaposlitve;

41.   poziva države članice, naj spodbujajo konkurenčen trg dela, ki bo dajal prednost razvijanju javnih in zasebnih sistemov socialne varnosti za sprejemljivo ceno in tistim, ki jih to zadeva, vključno s pripadniki etničnih manjšin, omogočal zmanjšanje tveganja za izključenost s trga dela;

42.   poziva države članice, naj uporabijo orodja in instrumente, s katerimi bodo spodbudile vse akterje k ustvarjanju vključujočih trgov dela in k boljši udeležbi tistih, ki so najbolj oddaljeni od trga dela; opozarja na instrumente v kontekstu lokaliziranega socialnega dialoga, finančnih spodbud, davčnih ugodnosti ter razvoja socialne ekonomije; pozdravlja priporočilo Komisije, naj se zagotovi podpora socialni ekonomiji in zaščitenim delovnim mestom kot ključnima viroma začetnih delovnih mest za prikrajšane osebe;

43.   poudarja trojno vlogo lokalnih in regionalnih organov pri spodbujanju dejavnega vključevanja: kot delodajalci, spodbujevalci gospodarskega razvoja in zaposlitve ter kot ponudniki javnih storitev, vključno s storitvami za najbolj ranljive skupine; poziva države članice, naj na regionalni in lokalni ravni ustanovijo mreže, ki bi ljudem svetovale in jih napotile, kje pri vključevanju na trg dela lahko prejmejo pomoč in posebne socialne storitve (npr. sistema socialnega varstva, zdravstvene storitve, storitve duševnega zdravja in socialnega varstva ter poklicno usposabljanje) glede na svoj položaj;

44.   je trdno prepričan, da je treba storiti več za odpravo ovir pri vključevanju, s katerimi se spopadajo prosilci za azil; poziva države članice, naj odpravijo odvisnost prosilcev za azil od podpore ter jim dovolijo delati in preučijo razvoj bolj zakonitih načinov priseljevanja;

45.   poziva vse države članice, naj zavarujejo na človekovih pravicah temelječe azilne politike v skladu s konvencijo o statusu beguncev in drugo zakonodajo s področja človekovih pravic;

46.   ugotavlja, da trgovina z ljudmi povzroča hudo trpljenje, in poziva države članice, naj izvajajo zakonodajo proti trgovini z ljudmi in diskriminaciji, ponovno vključijo žrtve trgovine z ljudmi v družbo ter zlasti podpišejo, ratificirajo in izvajajo Konvencijo o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi;

47.   poziva Komisijo in države članice, naj zavrnejo zavajajoče prekrivanje gospodarske migracije s prošnjami za azil in prekrivanje obojega z nezakonitim priseljevanjem;

48.   meni, da zaporna kazen brez ustrezne rehabilitacije in izobraževanja ustvarja ovire za vključevanje in pogosto vodi le do dodatne socialne izključenosti, brezposelnosti in kriminala;

49.   je trdno prepričan, da je ohranjanje obvezne upokojitvene starosti ovira za dejavno vključevanje in prisili mnogo oseb, ki želijo nadaljevati delo, v odhod s trga dela;

50.   poziva Komisijo, naj podrobno spremlja proces ustvarjanja politike v razmerju do dejavnega vključevanja, zlasti glede visokokakovostnih socialnih storitev, pa tudi razvijajočega se prostovoljnega okvira za visokokakovostne socialne storitve splošnega pomena ter naj nemudoma preuči vse možnosti za pojasnitev pravnega okvira, v katerem delujejo socialne storitve splošnega pomena, in zanje zagotovi referenčni pravni okvir, zlasti s sprejetjem pravnih instrumentov, po možnosti tudi okvirne direktive;

51.   poudarja svoj nedavni poziv Komisiji in Svetu k določitvi ciljev za zmanjšanje revščine (revščine na splošno, revščine otrok, revščine med zaposlenimi ter dolgotrajne revščine), glede minimalnega dohodka iz pokojnin in dostopnosti ter kakovosti zdravstvenega varstva (za zmanjšanje umrljivosti otrok, splošno izboljšanje zdravja in podaljšanje pričakovane življenjske dobe itd.); ponovno poziva k določitvi ciljev EU za zmanjšanje revščine otrok za 50 % do leta 2012 in za odpravo uličnega brezdomstva otrok, mladih in odraslih do leta 2015;

52.   poziva k oblikovanju oprijemljivega načrta za izvajanje dejavnega vključevanja na podlagi sodelovanja civilne družbe in drugih zainteresiranih strani, vključno z osebami, ki trpijo revščino; meni, da bi morali biti v tem načrtu opredeljeni časovni načrti ter uresničljivi kakovostni in količinski cilji na podlagi posebnih kazalnikov in poglobljenega dialoga z zainteresiranimi stranmi; meni tudi, da bi moralo biti v načrtu opredeljeno, kako naj se dejavno vključevanje izvaja in spremlja po odprti metodi usklajevanja za socialno varstvo in socialno vključevanje, zlasti na lokalni in regionalni ravni; zato pozdravlja pobudo Komisije, da se v spremljanje izvajanja strategij za dejavno vključevanje vključi lokalne organe, tako da bi program Progress financiral mreže opazovalnih skupin lokalnih organov za dejavno vključevanje; poziva Komisijo in države članice, naj tem opazovalnim skupinam namenijo pomembno vlogo v prihodnjem procesu oblikovanja politike in programov dejavnega vključevanja prek nacionalnih programov reform v okviru prenovljene lizbonske strategije, še posebej pa v okviru evropske strategije zaposlovanja;

53.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, pa tudi vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 307, 18.11.2008, str. 11.
(2) UL L 245, 26.8.1992, str. 46.
(3) UL C 316 E, 22.12.2006, str. 370.
(4) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 148.
(5) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0467.
(7) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 463.
(8) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0370.
(9) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0556.
(10) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0163.
(11) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 321.
(12) UL L 298, 7.11.2008, str. 20.
(13) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0062.
(14) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.
(15) UL L 327, 24.11.2006, str. 45.
(16) UL C 41 E, 19.2.2009, str. 46.
(17) UL C 306, 17.12.2007, str. 158.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov