Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2718(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

B7-0120/2009

Razprave :

PV 20/10/2009 - 13
CRE 20/10/2009 - 13

Glasovanja :

PV 22/10/2009 - 8.7

Sprejeta besedila :

P7_TA(2009)0056

Sprejeta besedila
PDF 106kDOC 75k
Četrtek, 22. oktober 2009 - Strasbourg Končna izdaja
Okrepitev demokracije v zunanjih odnosih
P7_TA(2009)0056B7-0118, 0119, 0120, 0121 in 0122/2009

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2009 o krepitvi demokracije v zunanjih odnosih EU

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah, zlasti člena 21 deklaracije, ter mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–   ob upoštevanju členov 3, 6, 11 in 19 Pogodbe o EU ter členov 177, 300 in 310 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju vseh sporazumov med Evropsko unijo in tretjimi državami ter klavzul o človekovih pravicah in demokraciji v teh sporazumih;

–   ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah(1) , ki je bila razglašena v Strasbourgu dne 12. decembra 2007,

–   ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 8. septembra 2000 z naslovom "Deklaracija tisočletja" (A/RES/55/2),

–   ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 4. decembra 2000 o spodbujanju in utrjevanju demokracije (A/RES/55/96),

–   ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 15. septembra 2005 o sklepih svetovnega vrha 2005 (A/RES/60/1),

–   ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 20. decembra 2004 o krepitvi vloge regionalnih, podregionalnih in drugih organizacij in ureditev pri uveljavljanju in utrjevanju demokracije (A/RES/59/201),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. aprila 2000o pomoči in opazovanju EU na volitvah (KOM(2000)0191),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2001 o sporočilu Komisije o pomoči in opazovanju EU na volitvah(2) ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. maja 2001 o vlogi EU pri spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije v tretjih državah (KOM(2001)0252),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2002 o sporočilu Komisije o vlogi Evropske unije pri spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije v tretjih državah(3) ,

–   ob upoštevanju evropske varnostne strategije, sprejete dne 12. decembra 2003,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. oktobra 2003 o upravljanju in razvoju (KOM(2003)0615),

–   ob upoštevanju svoje Resolucije z dne 31. marca 2004 o upravljanju razvojne politike Evropske unije(4) ,

–   ob upoštevanju skupne deklaracije Sveta in predstavnikov vlad držav članic na zasedanju Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom "Evropsko soglasje"(5) ,

–   ob upoštevanju pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči iz leta 2005 in načrta ukrepov iz Akre iz leta 2008 Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. avgusta 2006 z naslovom "Upravljanje v evropskem soglasju o razvojni politiki – usklajenemu pristopu v okviru Evropske unije naproti usklajenemu pristopu znotraj Evropske unije" (KOM(2006)0421),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (EIDHR)(6) ,

–   ob upoštevanju sklepa svojega predsedstva z dne 18. junija 2007 o ustanovitvi urada za spodbujanje parlamentarne demokracije,

–   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 8. maja 2008 o misijah EU za spremljanje volitev: cilji, postopki delovanja in prihodnji izzivi(7) ,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. maja 2009 o podpori demokratičnemu upravljanju na poti k okrepljenemu okviru EU,

–   ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Komisiji z dne 30. septembra 2009 o krepitvi demokracije v zunanjih odnosih (O-0093/2009 – B7-0213/2009),

–   ob upoštevanju člena 115(5) in 110(2) svojega Poslovnika,

A.   ker so demokracija in človekove pravice temeljne vrednote Evropske unije in držav članic ter od samega začetka sestavni del procesa evropskega združevanja,

B.   ker je v temeljnih pogodbah Evropske unije poudarjena trdna zavezanost demokraciji in človekovim pravicah, köbenhavnska politična merila – stabilnost institucij za zagotavljanje demokracije, pravna država, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo pravic manjšin – pa so odločilna sestavina širitvenega procesa,

C.   ker vizija EU o krepitvi demokracije in njeni podpori še ni bila predstavljena v skupnem dokumentu,

D.   ker širše razumevanje demokracije prispeva k uspešnemu vključevanju političnih, socialnih in ekonomskih pravic povsod v EU ter je poglavitno pri zagotavljanju stabilnosti in blaginje, kot se v svetovni zgodovini prej še ni zgodilo,

E.   ker je v členu 11 Pogodbe o EU določeno, da je eden od osrednjih ciljev skupne zunanje in varnostne politike razvijati in utrjevati demokracijo in pravno državo ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

F.   ker člen 21 Pogodbe o EU, kot je bila spremenjena zLizbonsko pogodbo, določa, da "Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve" ter da "Unija skrbi za usklajenost različnih področij svojega zunanjega delovanja in usklajenost teh s svojimi drugimi politikami",

G.   ker sta uveljavljanje in varstvo vseh človekovih pravic temeljni pogoj za demokratično družbo, kot to ponovno potrjuje resolucija generalne skupščine Združenih narodov št. 59/201, in ker imajo lahko demokratični sistemi različne oblike, kar velja tudi za EU, demokracija pa je univerzalna vrednota in so njena temeljna načela oziroma elementi zapisani v številnih mednarodnih deklaracijah in konvencijah; ker so ti elementi, opredeljeni v prej nevedenih resolucijah generalne skupščine Združenih narodov iz let 2000 in 2004 (A/RES/55/96 in A/RES/59/201), med drugim:

   spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med drugim svobodo združevanja in mirnega zbiranja, svobodo izražanja in svobodo mnenja;
   pravica do sodelovanja pri vodenju javnih zadev, neposredno ali prek svobodno izvoljenih predstavnikov, ter pravico do glasovanja in izvolitve na poštenih in rednih svobodnih volitvah, ki potekajo na osnovi splošne in enake volilne pravice in tajno, kar zagotavlja svobodno izražanje volje volivcev,
   pluralistični sistem političnih strank in organizacij;
   spoštovanje pravne države;
   ločitev zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti ter neodvisnost sodstva;
   preglednost in odgovornost javne uprave ter
   svobodni, neodvisni in pluralni mediji,

H.   ker je v Deklaraciji tisočletja OZN iz leta 2000 zapisano, da je demokratično in reprezentativno upravljanje, ki izvira iz volje ljudi, najboljši način za to, da moški in ženske uživajo pravico do dostojnega življenja in vzgoje otrok brez pomanjkanja ter strahu pred nasiljem, zatiranjem in krivico,

I.   ker je možnost, da moški in ženske enakopravno sodelujejo v političnem življenju in odločanju, pogoj za resnično demokracijo,

J.   ker so demokracija, razvoj in spoštovanje človekovih pravic, vključno z gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi, soodvisni in se vzajemno krepijo,

K.   ker je demokracija nedvoumno povezana z varnostjo, kar potrjuje tudi evropska varnostna strategija, v kateri je zapisano, da so "širjenje dobrega vodenja, podpora družbenim in političnim reformam, boj proti korupciji in zlorabi moči, vzpostavitev pravne države in varstvo človekovih pravic najboljša sredstva krepitve mednarodnega reda",

L.   ker ima Evropska unija na voljo številne instrumente in orodja za podporo demokracije po vsem svetu, od političnega dialoga in diplomatskih pobud do posebnih instrumentov finančnega in tehničnega sodelovanja,

M.   ker vsi zunanji finančni instrumenti Evropske unije, na primer instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski in partnerski instrument ter instrument za stabilnost, ponujajo precejšnje možnosti za demokratično upravljanje ter krepitev institucij in zmogljivosti,

N.   ker je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) eden ključnih instrumentov finančne pomoči na področju človekovih pravic in demokracije, saj je svetovnega obsega in lahko deluje brez privolitve države gostiteljice, prav tako pa neposredno podpira organizacije civilne družbe; ker so misije EU za opazovanje volitev, ki se financirajo iz instrumenta EIDHR, bistven del prispevka EU h krepitvi demokratičnih institucij, kar zlasti vključuje tudi nadaljnje ukrepe glede priporočil misij EU za opazovanje volitev,

O.   ker ima lahko civilna družba pomembno vlogo pri prizadevanjih Evropske unije za krepitev zunanje demokracije, kakor dokazujejo prispevki prostovoljcev k programom za krepitev miru in demokracije,

P.   ker je potreben boljši pregled nad podporo demokraciji, ki jo trenutno nudi EU, nad tem, kako je množica orodij in instrumentov EU za podporo svetovni demokraciji sprejeta v državah partnericah, ter nad delovanjem, dopolnjevanjem in povezovanjem različnih instrumentov in akterjev,

Q.   ker prej navedena resolucija z dne 31. marca 2004 v zvezi s sporočilom Komisije o upravljanju in razvoju poudarja, "kako pomembno si je prizadevati za volilne in parlamentarne reforme, ki bi presegle zgolj vzpostavljanje večstrankarskih volilnih sistemov, da bi zagotovili obsežnejšo in učinkovitejšo politično dejavnost prebivalstva",

1.   se strinja, da nujno potrebujemo doslednejši in enotnejši okvir, s katerim bi zagotovili učinkovitejšo podporo Evropske unije krepitvi demokracije, zlasti ko gre za spodbujanje demokratičnih vrednot in spoštovanje človekovih pravic po vsem svetu;

2.   pozdravlja prizadevanja prejšnjega in sedanjega predsedstva EU v zvezi z več področij zajemajočo pobudo o krepitvi demokracije v okviru zunanjega delovanja EU, katere cilj je natančneje opredeliti politiko EU, okrepiti njeno delovanje in bolj uskladiti prizadevanja, ter poudarja, da je treba v sklepe Sveta, ki naj bi jih sprejeli novembra 2009, vključiti trajno delovanje na tem področju; v zvezi s tem poudarja, da mora Svet pri obravnavanju tega vprašanja ustrezno upoštevati nekatera ključna načela, kot so preglednost, dostopnost dokumentov, posvetovanje in odgovornost;

3.   priporoča, naj sklepi prihodnjega Sveta vključujejo konkretne in praktične predloge za bolj usklajeno podporo demokraciji v instrumentih Unije s področja zunanje politike, človekovih pravic in razvojne politike; ponovno poudarja, da je treba sprejete državne strategije za človekove pravice in demokracijo obravnavati kot referenčne dokumente za opredelitev prednostnih nalog na tem področju po posameznih državah in jih vključiti v vse ustrezne zunanje politike EU, ter poudarja, da bi lahko instrumenti EU z zadevnimi tretjimi državami izrazito okrepili skladnost, usklajenost in učinkovitost zunanjega delovanja EU;

4.   znova poudarja, da demokratizacija in dobro upravljanje nista zgolj sama sebi namen, pač pa sta bistvenega pomena za zmanjšanje revščine, trajnostni razvoj, mir in stabilnost; demokracija, kakor dokazujejo notranji integracijski procesi EU, ne spodbuja zgolj širjenja političnih in civilnih, ampak tudi gospodarskih, kulturnih in socialnih pravic, tudi solidarnosti;

5.   poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju nove službe za zunanjepolitično delovanje človekove pravice in krepitev demokracije z institucionalnimi sredstvi učinkovito vključijo v vsa področja politike ter naj se učijo iz sedanjih procesov in izkušenj, da bi s tem dosegle napredek pri uveljavljanju demokratičnih vrednot v praksi;

6.   meni, da uveljavljanje demokracije in demokratičnih procesov v tretjih državah ponuja najboljše možnosti za oblikovanje učinkovitih politik v zvezi s svetovnimi vprašanji, ki zadevajo tudi državljane EU; demokratični sistemi se na primer uspešneje borijo proti mednarodnemu kriminalu, nezakonitemu priseljevanju in nezakoniti trgovini; varujejo okolje, vzdržujejo odprt svetovni trgovinski sistem ter zagotavljajo trajnostno in konkurenčno oskrbo z energijo;

7.   priporoča EU, naj javno potrdi opredelitev demokracije, ki jo je oblikovala generalna skupščina Združenih narodov leta 2005, kot referenčno točko za lastno demokratizacijo, da bo lahko okrepila usklajene ukrepe za spodbujanje demokracije po vsem svetu;

8.   poudarja, da demokracije ni mogoče izvažati ali vsiljevati od zunaj; uspešna strategija za uveljavljanje demokracije mora temeljiti na dialogu ter zajemati široko zastavljeno prizadevanje za krepitev civilne družbe in osveščanje v državah v razvoju; poudarja nadaljnjo zavezanost EU načelom odgovornosti, ki jo glede razvojnih strategij in programov nosijo partnerske države same; kljub temu meni, da je mogoče te procese podpreti z različnimi instrumenti EU, prilagojenimi razmeram v posameznih državah;

9.   poudarja, da mora EU razviti strategije za podporo razvoju civilne družbe in demokratičnih struktur; v tem smislu imajo pomembno vlogo politične ustanove, nevladne organizacije in visokošolske ustanove in jih je torej treba podpirati;

10.  Svetu in Komisiji predlaga, naj na vzorcu partnerskih držav opravita celovito in podrobno analizo vseh podpornih ukrepov EU, kar bo pripomoglo k pripravi praktičnih priporočil;

11.   priporoča, da Svet in Komisija pri izvajanju podpornih dejavnosti izvajata pariško deklaracijo OECD za učinkovitost pomoči in načrt ukrepov iz Akre; zlasti predlaga skupne ocene EU o demokratičnih razmerah, skupne programe EU in porazdelitev bremen, da bosta učinek in prepoznavnost dejavnosti EU v podporo demokraciji večja;

12.   poudarja pomen klavzul o človekovih pravicah, ki so že del sporazumov Evropske unije; v zvezi s tem ponovno opozarja, da je treba najprej dosledno izvajati klavzule iz obstoječih sporazumov, ne pa sestavljati novih sporazumov z dodatnimi pogoji;

13.   predlaga, naj Komisija v nacionalne strateške dokumente sistematično vključi poglavje o demokratičnih razmerah in stanju človekovih pravic, kjer bodo zbrana in predstavljena priporočila pristojnih misij EU za opazovanje volitev, po potrebi pa tudi usmeritev za podporo demokraciji v programih sodelovanja z državami partnericami;

14.   poudarja, je treba bolje usklajevati dejavnosti, ki se izvajajo v okviru različnih zunanjih finančnih instrumentov, da bo mogoče v celoti raziskati, kako se geografski in tematski instrumenti dopolnjujejo;

15.   poziva Svet in Komisijo, naj organizirata obširno in izčrpno posvetovanje z vsemi interesnimi skupinami v EU in tretjih državah, vključno z institucionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji, zagovorniki človekovih pravic in neodvisnimi skupinami civilne družbe, preden sprožita nove pobude za krepitev demokracije;

16.   spodbuja Komisijo, naj k pripravi in izvajanju državam prilagojenih instrumentov, kot so sporazumi med Evropsko unijo in posameznimi državami ali nacionalni strateški dokumenti, bolj sistematično pritegne različne demokratične institucije, zlasti parlamente, pa regionalne in lokalne organe;

17.   zahteva, naj Komisija preuči možnosti za oblikovanje prostovoljnih evropskih mirovnih enot, pri tem pa upošteva pozitivne izkušnje evropske prostovoljne službe;

18.  poudarja, da mora biti podpora EU za krepitev demokracije vsestranska in mora zajemati vsa področja iz prej navedene resolucije generalne skupščine Združenih narodov o rezultatu svetovnega vrha 2005, k njenemu izvajanju pa je treba pristopiti dolgoročno; v zvezi s tem meni, da je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) ključni finančni instrument, zato poziva, naj se podpora ohrani in okrepi;

19.   pozdravlja koristni prispevek misij EU za opazovanje volitev h krepitvi demokratičnih procesov, večjemu spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, boljšemu upravljanju in pravni državi, zlasti pa k izboljšanju volilnih postopkov po svetu, toda poudarja, da je treba poskrbeti za jasno povolilno politiko, ki bo posebno pozornost namenjala konvergenci tehničnih in političnih povolilnih ukrepov in prispevku civilne družbe ter s katero bo razvojna podpora sledila demokratičnim načelom in vrednotam demokratičnega upravljanja;

20.   poziva Komisijo, naj nadgradi uspešno sodelovanje z ZN v zvezi z misijami za opazovanje volitev ter zaradi spodbujanja demokracije in človekovih pravic okrepi oblikovanje skupne strategije in načrtovanje projektov z Združenimi narodi ter drugimi regionalnimi organizacijami, kot sta Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Afriška unija, v povezavi s spodbujanjem demokracije in človekovih pravic;

21.   poudarja, da bi se morala prizadevanja Evropske unije za krepitev demokracije sistematično osredotočati na vlogo izvoljenih predstavnikov in političnih strank, na neodvisne medije, pa tudi na večjo vlogo žensk v političnem in javnem življenju; opozarja še na pomembno vlogo podpornih političnih ustanov, nevladnih organizacij in akademskih institucij;

22.   priporoča pripravo posebne strategije za podporo novo in demokratično izvoljenim parlamentom, da bi se demokracija, pravna država in dobro upravljanje trajno utrdili; izraža podporo pripravi instrumenta za medsebojno sodelovanje med poslanci različnih narodnosti o tem, kako učinkovito zastopati interese volilnega telesa ter učinkovito in resnično spremljati izvajanje, ter o načinih in sredstvih za ohranjanje pretoka informacij med vsemi segmenti upravljalnega sistema;

23.   potrjuje odločenost, da bo prispeval h krepitvi demokratičnih procesov in povečal svojo udeležbo pri opazovanju volitev, nadaljnjem ukrepanju po misijah EU za opazovanje volitev in vzpostavljanju parlamentarnih zmogljivosti; v zvezi s tem poziva svoj urad za spodbujanje parlamentarne demokracije, naj ustreznim parlamentarnim odborom predstavi celovit akcijski načrt, ki mora obvezno vsebovati jasen mehanizem za sodelovanje z medparlamentarnimi delegacijami in skupnimi parlamentarnimi odbori; poudarja tudi, kako pomembno je vključevanje parlamentarnih skupščin, kot so AKP-EU, Eurolat, Euromed in Euronest;

24.   spodbuja delegacije Komisije, naj se z uradom za spodbujanje parlamentarne demokracije partnersko povežejo, kadar pripravljajo ali začenjajo programe za parlamentarno podporo;

25.   priporoča, naj se med sklepe Sveta na novembrskem zasedanju uvrstita tudi akcijski načrt ter pregled predvidenega napredka do konca leta 2010; poziva sedanje in prihodnje predsedstvo EU, naj zaključke Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose predstavita ustreznim parlamentarnim odborom;

26.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 364, 18.12.2000, str. 1.
(2) UL C 343, 5.12.2001, str. 270.
(3) UL C 131 E, 5.6.2003, str. 147.
(4) UL C 103 E, 29.4.2004, str. 550.
(5) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
(6) UL L 386, 29.12.2006, str. 1.
(7) Sprejeto besedilo, P6_TA(2008)0194

Zadnja posodobitev: 1. oktober 2010Pravno obvestilo