Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2591(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

B7-0348/2010

Razprave :

PV 16/06/2010 - 4
CRE 16/06/2010 - 4

Glasovanja :

PV 16/06/2010 - 8.12
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0223

Sprejeta besedila
PDF 147kDOC 101k
Sreda, 16. junij 2010 - Strasbourg Končna izdaja
EU 2020
P7_TA(2010)0223B7-0348, 0351 in 0353/2010

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. junija 2010 o EU 2020

Evropski parlament ,

–  ob upoštevanju neuradnega srečanja Evropskega sveta 11. februarja 2010,

–  ob upoštevanju javnega posvetovanja na pobudo Komisije o EU 2020 ter njegovih izidov (SEK(2010)0116),

–  ob upoštevanju ocene Komisije o lizbonski strategiji (SEK(2010)0114),

–  ob upoštevanju dokumenta Evropskega sveta ’Sedem korakov za evropsko strategijo za rast in delovna mesta’,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o EU 2020(1) ,

–  ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.  ker so zaradi še vedno trajajoče resne finančne, gospodarske in družbene krize pričakovanja v zvezi z novo strategijo EU 2020, ki jo bo Svet sprejel v juniju 2010, zelo visoka,

B.  ker se več držav članic še vedno sooča z naraščanjem nezaposlenosti, ki bi v EU lahko prizadela do 28 milijonov ljudi, primanjkuje pa ustreznega srednjeročnega političnega odgovora, kar povzroča ogromne težave v življenju družbe in ljudi; ker je bilo zaradi krize ukinjenih na milijone delovnih mest in se je poglobila negotovost zaposlitve,

C.  ker je trajnostnejši vzorec proizvodnje, distribucije in potrošnje temeljnega pomena za spopadanje s podnebnimi spremembami, izgubo biotske raznovrstnosti in izčrpavanjem naravnih virov,

D.  ker so bili v sporočilu Komisije in izjavah Sveta o strategiji EU 2020 različni deli njene vsebine, kot so krovni cilji, vodilne pobude, vrzeli in kazalniki, le na splošno opredeljeni in ker mora zato Komisija nujno oblikovati podrobnejše načrte, v katerih pojasni, kako bodo te pobude uspešno uresničene, ter te načrte predstaviti Parlamentu,

E.  ker je treba za doseganje rezultatov evropske naloge in dolžnosti dobro in usklajeno razdeliti med evropsko, nacionalno, regionalno in lokalno raven upravljanja, vsaka izmed njih pa mora biti kar najbolj kakovostna in odgovorna, ter ker morajo imeti vsi pomembni pobudniki sprememb – podjetja in univerze, ki delajo v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter civilno družbo – bistveno vlogo v novem sistemu delovanja,

F.  ker treba upoštevati tudi demografsko krizo in njene posledice, prihodnjih generacij pa se ne sme žrtvovati za ohranjanje uveljavljenih ugodnosti prejšnje generacije,

Splošne opombe

1.  izraža razočaranje nad glavnimi elementi nove strategije EU 2020, o kateri se je Evropski svet dogovoril 26. marca 2010; poziva Evropski svet, naj iz sedanje krize potegne vse potrebne zaključke in določi resnično daljnovidno, ambiciozno in skladno strategijo;

2.  poziva, naj strategija EU 2020 obravnava širok politični koncept za prihodnost EU kot konkurenčne, socialne in trajnostne Unije, kjer bosta skrb za ljudi in varstvo okolja v središču političnega delovanja;

3.  meni, da bi morale države članice povečati svoj gospodarski učinek z uvedbo strukturnih reform, da bi optimizirale javno porabo, zmanjšale birokracijo, okrepile vlogo državljanov, spodbudile podjetništvo in inovacije, prilagodile zakonodajo malim in srednje velikim podjetjem ter omogočile ljudem, da čim bolje izkoristijo svoj potencial;

4.  priznava, da mora Unija, če želi preprečiti, da bi ukrepanje ob krizi eura povzročilo dolgo obdobje gospodarske stagnacije, hkrati z reformami za obnovo in izboljšanje konkurenčnosti izvajati tudi strategijo, usmerjeno v pospeševanje trajnostne gospodarske rasti;

5.  obžaluje, da sklepi Evropskega sveta ne upoštevajo, da mora nova strategija 2020 v celoti odsevati trenutni krhki postopek okrevanja, to pa je treba storiti z oblikovanjem usklajenega političnega programa in popolno vključitvijo makroekonomske politike v strategijo, s čimer se zagotovi, da nujna proračunska konsolidacija strategije ne bo ogrozila;

6.  obžaluje, da Parlament kot institucija, ki predstavlja državljane Evrope, ni bil vključen v posvetovanje o kazalnikih, ki so osnova za nacionalni program reform EU 2020; poziva Svet, naj na svojem junijskem zasedanju podpre bistvene elemente strategije EU 2020, vendar vztraja, da Svet ne bi smel sprejeti končne odločitve o glavnih instrumentih, ciljih in kazalnikih strategije EU 2020, ne da bi se o tem čim prej ustrezno posvetoval s Parlamentom; podobno meni, da bi morali biti nacionalni parlamenti, regije, občine, socialni partnerji in nevladne organizacije dejavno vključeni v opredeljevanje in izvajanje strategije;

Vrzeli in krovni cilji

7.  je seznanjen s petimi krovnimi cilji glede stopnje zaposlenosti, raziskav in razvoja, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, stopnje izobrazbe in socialne vključenosti; poudarja, da bi morali biti ti krovni cilji izraženi v okviru skladne in dosledne trajnostne razvojne strategije, ki bi združevala programe gospodarske, socialne in okoljske politike;

Ponovni zagon enotnega trga

8.  poudarja, da je enotni trg ena izmed glavnih gonilnih sil evropske rasti in da ga je še vedno treba v celoti vzpostaviti; zaradi vztrajnega obstoja nekaterih ovir za prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala si morajo vse evropske institucije še dodatno prizadevati za oblikovanje pravičnega, boljšega, konkurenčnejšega in učinkovitejšega enotnega trga;

9.  poudarja, da je pomembno, da prosta trgovina in dostop do globalnega trga ostaneta glavni dejavnik in da se ne zatekamo k protekcionizmu, saj lahko inovativni podjetniki in podjetja uspevajo v prostem in globalnem trgu;

10.  opozarja, da so potrebne odločnejše pobude za dokončanje enotnega trga in za njegovo preoblikovanje, da ga bodo državljani lažje sprejeli; zato pozdravlja poročilo, ki ga je pripravil Mario Monti, in resolucijo Parlamenta z dne 20. maja 2010(2) , ki vsebujeta zanimive predloge za doseganje soglasja in zagotavljanje močnejšega enotnega trga;

11.  meni, da bi morala Komisija, če želi vzpostaviti učinkovit enotni trg, oblikovati jasne politične prednostne naloge s sprejetjem ’akta o enotnem trgu’, ki bo zajemal tako zakonodajne kot nezakonodajne pobude, njegov namen pa bo oblikovanje zelo konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva;

Mala in srednja podjetja v socialnem tržnem gospodarstvu

12.  poudarja, da bi morala EU spodbujati mala in srednja podjetja ter podjetništvo, ki so bistveni za obnovitev in ustvarjanje delovnih mest, da bi morala zmanjšati upravne in regulativne obremenitve ter poenostaviti predpise, s čimer bi malim in srednjim podjetjem omogočila hitrejšo rast s prosto prodajo njihovih izdelkov/storitev 500 milijonom potrošnikov, ki predstavljajo enotni trg EU, ter da je treba še bolj poenostaviti upravne postopke; nadalje poudarja, da je pomembno s političnimi prizadevanji na vseh ravneh doseči popolno izvajanje Akta za mala podjetja;

13.  poudarja, da so mala in srednja podjetja hrbtenica našega socialnega tržnega gospodarstva, da ustvarjajo nova delovna mesta in da imajo pomembno vlogo pri oživljanju gospodarske in trajnostne rasti, zato je treba dati prednost nadaljnjim prizadevanjem na področju reforme, kot so malim in srednjim podjetjem prijazna zakonodaja, ki ustvarja živahno okolje za novoustanovljena podjetja in izboljšuje dostop do finančnih sredstev; meni tudi, da mora strategija EU 2020 vključevati cilje in pobude, ki bi spodbujali povečanje povprečnega lastniškega kapitala in deleža tveganega kapitala v podjetjih;

14.  poudarja, da so mikro podjetja pogost način za reševanje pomanjkanja delovnih mest in da je ustanovitev podjetja kljub odporu do sprememb pogosto recept za uspeh, da je osnovni pogoj za razvoj malih in srednjih podjetij sposobnost zbrati ustrezna sredstva za svoje dejavnosti, ohranjanje jamstvenih mehanizmov za mala in srednja podjetja, dinamični drugi trgi in bančni sektor, ki spodbuja gospodarsko dejavnost v Evropi, pa so temeljni pogoji za razvoj malih in srednjih podjetij;

Cilji na področju zaposlovanja

15.  ponovno poudarja, da mora biti visoka kakovost delovnih mest osrednja prednostna naloga strategije 2020 in da je večja osredotočenost na dobro delujoče trge dela ter na socialne razmere bistvena za boljše stopnje zaposlitve; zato poziva k oblikovanju novega programa za spodbujanje dostojnega dela, zagotavljanje pravic delavcev po vsej Evropi ter izboljšanje delovnih pogojev;

16.  meni, da mora nova strategija bolj poudariti dostojno delo, vključno z bojem proti delu na črno in zagotavljanjem, da se ljudem, ki so trenutno izključeni iz trga dela, omogoči ponovni dostop do njega;

17.  meni, da mora nova strategija spodbujati trge dela, ki hkrati povečujejo spodbude in izboljšujejo pogoje pri delu ter dodatno spodbujajo delodajalce, da zaposlijo nove in ohranijo obstoječe delavce;

Cilji v raziskavah

18.  poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo sedanji cilj namenjanja 3% skupnega BDP za raziskave in razvoj; poziva države članice, naj bolje izkoristijo sinergijski potencial sredstev iz kohezijske politike in sredstev za raziskave in razvoj ter zagotovijo, da se ti instrumenti preslikajo v inovacije, ki prinašajo dejanske koristi za družbo;

19.  poudarja, da je za večje projekte raziskav in razvoja, bistvene naložbe v energetsko infrastrukturo, nove pristojnosti EU na področju vesoljske politike in tudi za politiko inovacij EU potrebna trdna, verodostojna in trajnostna finančna podpora EU, da se uresničijo bistveni cilji EU za leto 2020;

20.  poudarja, da mora Evropa mora še naprej krepiti svoj potencial na področju kvalificirane delovne sile, znanosti, raziskav in tehnologije ter s tem tudi svojo zmogljivosti za inovacije kot temeljni element konkurenčnosti, in da mora trikotnik znanja ostati v osredju strategije EU 2020;

21.  meni, da je za povečanje učinkovitosti evropskih raziskav bistveno dodatno racionalizirati obstoječe strukture ter ustvariti prijazno okolje za naložbe v raziskave v javnem in zasebnem sektorju; poziva Komisijo, naj predloži konkretne ukrepe za boljši dostop do financiranja, zlasti v smeri boljše dostopnosti tveganega kapitala;

Podnebni/energetski cilji

22.  obžaluje, da krovni cilji Evropskega sveta o emisijah toplogrednih plinov, obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti niso dovolj ambiciozni in da v zvezi s tem niso usmerjeni v prevzem vodilne vloge v svetu, ki se sooča s podnebnimi spremembami in skrb vzbujajočim izčrpavanjem naravnih virov, ter v katerem so globalni ekosistemi na robu propada; zato poziva k takojšnjemu in hkratnemu sprejetju naslednjih zavezujočih ciljev za EU:

   (a) zmanjšanje emisij domačih toplogrednih plinov za 30 % do leta 2020 in znatno dolgoročno zmanjševanje tudi v prihodnje, če so se tudi druge države pripravljene zavezati k sprejetju ustreznih ukrepov;
   (b) izboljšanje učinkovitosti virov;
   (c) zmanjšanje porabe energije za 20 % in povečanje deleža obnovljivih virov energije za vsaj 20 % do leta 2020, ob hkratni odpravi tehničnih in netehničnih ovir za nadaljnji razvoj trajnostnih obnovljivih virov energije kot prvega koraka proti visoko učinkovitem gospodarstvu brez emisij CO2 do leta 2050, ki temelji predvsem na obnovljivih virih energije;
   (d) sprejetje izmerljivih ciljev, usmerjenih v zaustavitev izginevanja biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter njihovo ponovno vzpostavitev, kjer je to mogoče, do leta 2020;

Cilj za izobraževanje

23.  je seznanjen s krovnim ciljem o izboljšanju izobraževanja; obžaluje, da ni numeričnih ciljev, in poziva Evropski svet, naj določi 100 % cilj za srednješolsko izobraževanje, pa tudi jasne kakovostne cilje in kazalnike za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje;

24.  poziva države članice, naj sprejmejo ambiciozne cilje, navedene v sporočilu Komisije o strategiji EU 2020, da bodo do leta 2020 stopnje osipa pod 10 % starostne skupine in da bo vsaj 40 % prebivalstva končalo terciarno ali enakovredno izobraževanje.

25.  poudarja, da so potrebne močne politike vseživljenjskega učenja in da bi bilo treba spodbujati možnosti usposabljanja, ki bi bile posameznikom na voljo skozi vse poklicno življenje. poudarja, da bo treba ohraniti število aktivnih oseb na trgu dela in okrepiti socialno vključenost;

Cilj za revščino

26.  vztraja, da mora strategija EU 2020 vključevati cilj zmanjšanja revščine v EU za polovico, in poudarja, da je večina Evropejcev, ki sedaj živi v revščini ali jim ta grozi, žensk, zlasti starejših, priseljenk, mater samohranilk in skrbnic;

27.  pozdravlja, da Evropski svet predlaga socialno vključenost, zlasti kot prednostno nalogo z zmanjševanjem revščine, in poudarja, da so potrebni jasni cilji in jasne pobude; meni, da je ta cilj eden od glavnih ciljev strategije EU 2020; poziva k oblikovanju ambiciozne dolgoročne strategije za boj proti revščini z daljnosežnimi cilji za zmanjšanje revščine, socialno vključenost, tudi pri ženskah, otrocih in starejših, ter za boj proti revščini pri zaposlenih; poudarja, da je potreben cilj za zmanjšanje števila gospodinjstev s člani brez zaposlitve;

Enakost spolov

28.  obžaluje, da krovni cilji, ki jih je opredelil Evropski svet, ne vključujejo enakosti med spoloma; poziva k programu za enakost spolov za odpravo obstoječe vrzeli v plačah med moškimi in ženskami ter za zagotovitev polne udeležbe žensk na trgu dela in v politiki, ob hkratnem spodbujanju poklicnih možnosti za ženske; poudarja, da so potrebni boljši pogoji za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

Vodilne pobude
Vodilna pobuda: ’Unija za inovacije’

29.  meni, da je uspešno izvajanje nove vodilne pobude ’Unija za inovacije’ bistveno, da bi spodbudili gospodarstvo, ki bo temeljilo na znanju; poziva Komisijo, naj poveča skupna finančna sredstva, namenjena raziskavam in inovacijam v proračunu Skupnosti;

30.  poudarja pomembnost poenostavitve financiranja raziskav in razvoja ter zmanjšanja birokracije za izboljšanje učinkovitosti za na znanju temelječa podjetja in za spodbujanje novih zaposlitvenih možnosti;

31.  poziva Komisijo, naj izboljša pogoje za inovacije, na primer z uvedbo enotnega patenta EU; meni, da dobronamerni programi za spodbujanje konkurenčnosti in oblikovanje trajnostnega gospodarstva ne delujejo pravilno ter da je treba mala in srednje velika podjetja ter univerze in gospodarske enote spodbuditi k sodelovanju v evropskih programih;

32.  meni, da je treba določiti jasne cilje glede primernih instrumentov financiranja malih in srednje velikih podjetij, da se zagotovita digitalna interoperabilnost in dostopnost, in da morajo jasno vključevati cilje EU za ekoinovacije;

33.  meni, da obstaja pomemben neizkoriščen potencial za spodbujanje inovacij z javnimi naročili; zato poziva Komisijo in države članice, naj poudarijo pomembnost inovativnih javnih naročil pri doseganju ciljev glede raziskav in razvoja, vlogo, ki jo imajo pri spodbujanju malih in srednje velikih podjetij, ki temeljijo na raziskavah, in potencial, ki ga imajo pri ponujanju visoko kakovostnih javnih storitev in uresničevanju ciljev glede podnebnih sprememb;

Vodilna pobuda: ’Mladi in mobilnost’

34.  poudarja, da je Parlament tudi opredelil mlade kot osrednjo prednostno nalogo za proračun 2011 in je jasno izrazil svojo namero za dodatno finančno podporo za vse pomembne programe na tem področju;

35.  poudarja, da je za obravnavo vprašanja visoke brezposelnosti med mladimi potreben večji poudarek na zagotovitvi usposabljanja in zaposlitvenih možnosti za vsako mlado osebo, na znižanju pragov za mlade pri začetku prve zaposlitve in na pripravi programov EU, ki bodo spodbujali podjetništvo med mladimi na vseh stopnjah izobraževanja;

36.  meni, da je višja izobrazba pomembna gonilna sila za gospodarski in družbeni razvoj, inovacije in rast ter da se je treba zato bolj osredotočiti na nadaljnje ukrepe pri bolonjskem procesu in izvajanje načel, o katerih so se dogovorile države članice, glede evropskega visokošolskega prostora;

Vodilna pobuda: ’Digitalna agenda za Evropo’

37.  pozdravlja nedavne ambiciozne predloge Evropske komisije o digitalni agendi in poziva države članice, naj v celoti izvedejo te pobude;

38.  opozarja na ogromne zaposlitvene možnosti, ki jih ponuja sektor IKT, in njegovo osrednjo vlogo pri preoblikovanju Evrope v gospodarstvo, ki bo učinkovito na področju virov in energije; poudarja, da konkurenčnost v sektorju pospešuje inovacije, in potrebo po konkurenčnih trgih, odprtih novim akterjem, ki omogočajo lažjo uporabo novih, inovativnih tehnologij; poudarja, da je pomembno, da se nadaljujejo prizadevanja, da bi imeli vsi državljani in potrošniki povsod visoko hitrostni dostop do stacionarnih in mobilnih širokopasovnih povezav, po pravičnih pogojih in konkurenčnih cenah, ne glede na njihovo lokacijo; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vse razpoložljive politične instrumente, da se doseže širokopasovna povezava za vse evropske državljane, vključno z nacionalnimi cilji za pokritost s hitrim širokopasovnim dostopom in posebnimi programi za izboljšanje računalniške pismenosti otrok z uporabo računalnikov v šolah;

39.  opaža, da bo Evropska digitalna agenda pomembno vplivala na področje kulture, medijev in izobraževanja ter da je zato k temu treba pristopiti celovito, ne pa posamezno; meni, da je bistveno nameniti pozornost učinku novih medijev, na primer pri zavezanosti k spodbujanju e-znanja, in vprašanju spletnih vsebin ter notranjemu trgu, gospodarskim in tehničnim vidikom v vseh političnih pobudah v zvezi z digitalno agendo;

40.  vendar meni, da prosti pretok digitalnih storitev danes močno ovirajo razdrobljena pravila na nacionalni ravni;

41.  meni, da ima ustvarjalna industrija tudi pomembno vlogo v digitalnem okolju pri spodbujanju kulturne raznolikosti v EU;

Vodilna pobuda: ’Evropa, gospodarna z viri’

42.  meni, da so okoljski vidiki strategije EU 2020 splošno prešibki, zato jih je treba okrepiti; poziva, naj se v glavne cilje strategije vključi jasne in izmerljive okoljske cilje, usmerjene v omejitev izgube biotske raznovrstnosti;

43.  meni, da mora biti strategija 2020 usmerjena k uresničevanju dolgoročnih ciljev Unije za 80% zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050, zlasti z večjo energetsko učinkovitostjo in manjšimi izgubami, da bi izboljšali konkurenčni položaj Evrope in zmanjšali stroške;

44.  meni, da mora biti večja učinkovitost virov prednostna naloga celotne strategije in da je treba posebno pozornost nameniti učinkom vse višjih cen nafte in omejene oskrbe s plemenitimi kovinami, ki so bistveni za elektroniko na splošno ter zlasti za proizvodnjo akumulatorjev za električne avtomobile;

45.  meni, da je treba inovacije močno spodbujati, da bi dosegli cilje izboljšanja okolja, učinkovite uporabe virov in manjših stroškov, ter da sta določitev pravnih ciljev in uvedba regulativnih ukrepov najučinkovitejša načina za spodbujanje takih inovacij;

46.  meni, da je treba prilagoditi pravila o razporeditvi strukturnih skladov EU, da bo upoštevana potreba po spodbujanju inovacij, ki omogočajo manjše stroške in boljšo uporabo virov;

Vodilna pobuda: ’Čista in učinkovita energija’

47.  poudarja, da procesi trajnostne proizvodnje skupaj z učinkovito uporabo virov in integrirano energetsko politiko ter dodatni razvoj obnovljivih virov energije ne le omogočajo EU, da bo uresničila svoje podnebne in energetske cilje, temveč tudi da bo ohranila močno proizvodno osnovo v Evropi in povečala konkurenčnost, rast in zaposlovanje;

48.  obžaluje, ker v strategiji za leto 2020 ni želje, da bi razvili resnično skupno evropsko energetsko politiko; poudarja, da je delujoči notranji trg sicer eden od osrednjih ciljev za Evropo in da je treba hitro izvesti tretji energetski sveženj, vendar pretirano poudarjanje tega vidika evropske energetske politike škodi drugima ciljema trajnostnega razvoja in zanesljivosti oskrbe; opozarja, da notranjega trga ni mogoče obravnavati ločeno od zunanje razsežnosti in da Evropa potrebuje skupno evropsko energetsko politiko, da bo dejansko vplivala na zanesljivost oskrbe z energijo, podnebne spremembe in cenovno dostopnost energije;

49.  poudarja dejstvo, da energetska učinkovitost ni le stroškovno najučinkovitejši način za zmanjšanje toplogrednih plinov in zanesljivejšo oskrbo z energijo, temveč bi lahko do leta 2020 ustvarila številna nova delovna mesta; zato poziva Komisijo in države članice, naj uvrstijo energetsko učinkovitost na vrh programa za EU, kar naj velja tudi za proračun; natančneje, poziva k pospešenemu izvajanju obstoječe zakonodaje ter k pravočasnemu in ambicioznemu predlogu za nov evropski akcijski načrt za učinkovitost, vključno z revizijo direktive o energetskih storitvah in zavezujočim ciljem za energetsko učinkovitost;

50.  ugotavlja, da bodo v obdobju do leta 2020 in tudi pozneje potrebne precejšnje naložbe v energetsko infrastrukturo, ki bodo omogočile obvladovanje podnebnih sprememb. Te vključujejo nadgradnjo evropskih energetskih omrežij, kot so resnično evropsko energetsko nadomrežje in pametno omrežje, zeleni koridorji, dokončanje projekta Galileo, zelena tehnologija, e-zdravje, vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) ter brezplačen in enakopraven dostop do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter širokopasovnega interneta; poleg tega je pomembna dokončna vzpostavitev notranjega trga z energijo in spodbujanje držav članic, naj pohitijo z izvajanjem tretjega energetskega paketa, da se spodbudi gospodarska rast, odprtje trga, izboljšajo pravice potrošnikov ter da se okrepi zanesljivost oskrbe z energijo; te pobude so nujne za oživitev notranjega trga z energijo in uporabo vse večjih deležev obnovljivih virov energije, pa tudi za razvoj novih obsežnejših infrastrukturnih projektov v tretjih državah, predvsem v sredozemski in evrazijski regiji; meni, da so obnovljivi viri energije najboljši avtohtoni energetski viri na naši celini, zato poziva k odločnemu uresničevanju zavez, ki so jih države članice dale glede energije iz obnovljivih virov;

51.  poudarja, da mora Evropska unija učinkoviteje investirati v obstoječo prometno infrastrukturo, kot so vseevropska prometna omrežja (TEN-T), da bi povečala ustvarjanje delovnih mest, izboljšala socialno in ozemeljsko kohezijo ter oblikovala trajnosten in interoperabilen prometni sistem; poziva k medsebojnemu povezovanju načinov prevoza in pametni uporabo logistike, saj bodo potrebne inovacije, nove tehnologije in finančna sredstva, da se prometni sektor dekarbonizira in postane trajnosten;

Vodilna pobuda: ’Industrijska politika za dobo globalizacije’

52.  močno podpira oblikovanje industrijske politike, ki bo ustvarila najboljše pogoje za ohranjanje in razvoj močne, konkurenčne in razgibane industrijske osnove v Evropi; pozdravlja in poudarja dejstvo, da takšna politika pokriva ves industrijski sektor in ima za glavni cilj določiti prave okvirne pogoje;

53.  poziva k preoblikovanju evropske industrije z evropsko trajnostno industrijsko politiko, ki bo usmerjena k ustvarjanju zelenih delovnih mest ter izboljšanju učinkovitosti in uporabe virov; verjame, da je za trajnostni razvoj evropske industrije potreben intenziven dialog z zaposlenimi in delavci; obenem pa so za to potrebni tudi ukrepi za pomoč delavcem pri prehodu v novo, okoljsko trajnostno gospodarstvo;

54.  opozarja, da mora EU 2020 razkriti prednosti in pomanjkljivosti preusmerjanja na trajnostno, energetsko učinkovito gospodarstvo in opozarja, da je spodbujanje prilagajanja industrije strukturnim spremembam cilj Unije in držav članic;

55.  opozarja na svojo zahtevo, da se zagotovi ustrezno financiranje v podporo čistim, trajnostnim in učinkovitim energetskim tehnologijam z nizkimi emisijami ogljika, ki naj bi po letu 2010 znašalo najmanj dodatni 2 milijardi EUR letno v proračunu EU, poleg sredstev za sedmi okvirni program ter okvirni program za konkurenčnost in inovativnost; v zvezi s tem poziva, da Komisija in države članice nemudoma sestavijo časovni načrt financiranja za zneske, za katere bodo prevzele obveznosti, da se od leta 2010 zagotovi dotok sredstev za različne pobude strateškega načrta za energetsko tehnologijo (SET), pa tudi za dopolnilne pobude;

Vodilna pobuda: ’Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta’

56.  meni, da je treba obravnavati vse manjšo konkurenčnost Evrope na svetovni ravni, ob upoštevanju predvidenega dolgoročnega pomanjkanja delovne sile, da je treba načrtovati tudi po času krize in iskati evropske programe, ki bodo omogočili migracije znanja in preprečili beg evropskih možganov;

57.  meni, da bi morali biti osrednji točki odpravljanje brezposelnosti mladih in učinkovito usklajevanje znanja in veščin ter potreb na trgu in v ta namen je treba spodbujati čezmejno mobilnost študentov in znanstvenikov v obliki izmenjav in prakse za krepitev mednarodne privlačnosti evropskih visokošolskih institucij; meni, da bi morala evropska zaveza izobraževanju v strategiji EU 2020 dobiti konkretno podobo in pozdravlja pobudo Komisije, da se v strategijo EU 2020 vključijo ciljni zneski za izobraževanje;

58.  poziva države članice, Svet, Komisijo in Parlament, naj do konca leta sprejmejo ambiciozno strategijo za zelena delovna mesta, ki bo določila okvirne pogoje za uporabo zaposlitvenih možnosti bolj trajnostnega gospodarstva, ki temelji na sposobnostih in inovacijah, ter zagotovila, da bo prehod k takšnemu gospodarstvu podprt z usposabljanjem, vseživljenjskim učenjem ter da bo socialno varen za vse;

Vodilna pobuda: ’Evropska platforma za boj proti revščini’

59.  pozdravlja predlog Komisije, naj predstavi platformo za boj proti revščini, vendar poudarja, da je treba okrepiti boj proti revščini; glede na to meni, da bi morala strategija EU 2020 izrecno navajati tudi ambiciozne cilje za zmanjšanje neenakosti, zlasti prepada med bogatimi in revnimi; zato meni, da je treba revščino meriti kot ’relativno revščino’, da bi lahko zajeli tudi tiste, ki jim grozi izključenost;

60.  zato meni, da bi morala izbira kazalnikov za revščino in socialno vključenost odražati potrebo po zmanjšanju revščine z vključevanjem posameznikov, zlasti žensk, na trg dela; zato poziva k razvoju novih instrumentov za merjenje povezave med izključitvijo iz trga dela in revščino na ravni posameznika; poudarja, da so socialne storitve bistveni element za uresničevanje socialne vključenosti;

Kohezijska politika

61.  meni, da bi morala biti močna in dobro finančno podprta kohezijska politika, ki vključuje vse evropske regije, v celoti skladna s strategijo EU 2020 ter da je ta politika, skupaj s svojim horizontalnim pristopom, pogoj za uspešno doseganje ciljev EU 2020 ter doseganje socialne, gospodarske in teritorialne kohezije; zato poziva k poenostavitvi pravil za izvajanje kohezijske politike v prid prijaznosti do uporabnika, odgovornosti in boljšemu odzivanju na prihodnje izzive in tveganje gospodarske krize;

62.  je prepričan, da bi morala biti svetovna kriza uporabljena kot priložnost za postavitev novih temeljev v evropskem socialnem tržnem gospodarstvu, ki temelji na trajnosti, solidarnosti, znanju, odločnem zmanjšanju revščine in ustvarjanju delovnih mest ter da bi morala strategija EU 2020 razviti zaposlitvene možnosti prehoda k trajnostnem gospodarstvu;

Skupna kmetijska politika

63.  opozarja, da bi bilo treba reformo skupne kmetijske politike do leta 2013 in trajnostno gozdarsko strategijo obravnavati v okviru strategije EU 2020; je prepričan, da lahko kmetijstvo in gozdarstvo s pravim političnim okvirom in ustreznimi proračunskimi sredstvi igrata pomembno vlogo v celoviti evropski strategiji za zagotavljanje varnega gospodarskega okrevanja, hkrati pa pomembno prispevata k zanesljivi preskrbi s hrano v EU in na splošno v svetu, ohranjanju podeželske krajine, ki zajema 90 % ozemlja EU, zagotavljanju varovanju delovnih mest na podeželju in zagotavljanju koristi za okolje ter iskanju alternativnih virov energije;

Zunanji ukrepi Evropske unije

64.  meni, da bi bilo treba več pozornosti nameniti zunanji razsežnosti strategije EU 2020; poziva Komisijo k širšemu in celovitejšemu pristopu pri svojem zunanjem delovanju, v skladu s pojmom EU o usklajenosti politik za razvoj; poziva Komisijo, naj uporabi svojo trgovinsko strategijo za EU 2020 za spodbujanje osrednjih vrednot Unije, kot so spodbujanje človekovih pravic, demokracije, pravne država, temeljnih svoboščin in varstva okolja;

65.  ponovno poziva Komisijo, naj oblikuje svojo ’trgovinsko strategijo za EU 2020’, da se trgovinska politika preoblikuje v resnično sredstvo za ustvarjanje delovnih mest in trajnostnega razvoja v svetu ter naj čim prej predvidi odprt dialog z Evropskim parlamentom in civilno družbo glede prednostnih nalog EU za obdobje po krogu iz Dohe, zlasti o socialnih in okoljskih standardih ter reformi Svetovne trgovinske organizacije;

o
o   o

66.  naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0053.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0186.

Zadnja posodobitev: 14. junij 2011Pravno obvestilo