(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament ,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2009)0189),

–  ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0010/2009),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (KOM(2009)0665),

–  ob upoštevanju členov 294(3) in 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. marca 2010(1) ,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A7-0296/2010),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1) ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2) ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Na podlagi načrta za izvajanje, sprejetega na svetovnem vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002, je Evropska unija med drugim zavezana, da bo vzdrževala ali obnavljala staleže rib na ravneh, ki lahko zagotovijo največji trajnostni donos, z namenom, da bi za izčrpane staleže navedena cilja uresničila čim prej in, kjer je to mogoče, najpozneje do leta 2015. Namen skupne ribiške politike v skladu s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike(3) je zagotoviti izkoriščanje živih vodnih virov, ki ustvarja trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje.

(2)  ▌Biološke informacije o zahodnem staležu niso zadostne za njegovo popolno oceno, ki bi omogočila postavitev cilja za ribolovno smrtnost v zvezi z največjim trajnostnim donosom ter vzpostavila povezavo med celotnimi dovoljenimi ulovi in znanstvenimi napovedmi ulova. Vendar se lahko kot biološki kazalnik razvoja velikosti staleža uporabi indeks številčnosti iker, ki se od leta 1977 računa v mednarodnih raziskavah, ki se opravljajo vsake tri leta.

(3)  Glede na mnenje Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) bi pravila za nadzor ulova, ki temeljijo na gibanju številčnosti iker iz zadnjih treh raziskav iker, omogočila trajnostno upravljanje staleža.

(4)  Po znanstvenem mnenju, ki temelji na načelu previdnosti, bi morali biti ulovi zahodnega šura po letu 2003, in sicer več let, manjši od 150 000 ton na leto, saj naj bi to omočilo trajnostno izkoriščanje tudi brez izredno močne obnovitve. Pravila za nadzor ulova bi morala v enaki meri temeljiti na tem previdnostnem mnenju kot na dolgoročno določenem TAC, prilagojenem za faktor, ki upošteva gibanja v proizvodnji iker.

(5)  Pravila za nadzor ulova morajo upoštevati zavržke, vključno s spuščenimi ribami, saj so pomembni vsi odvzemi rib iz staleža.

▌

(6)  Stalež je predvsem v vodah Unije in norveških vodah. Norveška ima interes za izkoriščanje zahodnega šura. Stalež zaenkrat še ni predmet skupnega upravljanja.

(7)  Stalež zahodnega šura je gospodarsko najpomembnejši stalež šura v vodah Unije. Lovijo ga različne flote – industrijske za predelavo in zunanjo trgovino ter obrtniške za oskrbo splošne javnosti z visoko kakovostnimi svežimi ribami.

(8)  Za zagotovitev skladnosti z ukrepi iz te uredbe je treba poleg ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (4) ter ukrepov iz Uredbe Komisije (ES) št. 1542/2007 z dne 20. decembra 2007 o postopkih iztovarjanja in tehtanja za sled, skušo in šura(5) sprejeti specifične kontrolne in nadzorne ukrepe. Ti ukrepi bi morali predvsem preprečevati napačno poročanje o območjih in vrstah.

(9)  Zagotoviti je treba redno ocenjevanje načrta in prilagoditev načrta, če bi ocena pokazala, da pravila za nadzor ulova ne zagotavljajo več previdnostnega pristopa k upravljanju staleža.

(10)  Za namene točk (i) in (iv) člena 21(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo(6) mora biti načrt načrt za obnovitev v smislu člena 5 Uredbe (ES) št. 2371/2002, kadar je velikost drstitvenega staleža ocenjena na manj kot 130 % velikosti iz leta 1982, ko je bila izredno velika obnovitev, v vseh ostalih primerih pa načrt za upravljanje. Drstitveni stalež v višini 130 % glede na velikost iz leta 1982 ustreza previdnostni ravni biomase.

(11)  Določitev in dodelitev ribolovnih možnosti ▌v skupni ribiški politiki ima neposreden vpliv na družbeno-gospodarski položaj ribolovnih flot držav članic, zato je treba zlasti upoštevati prodajo svežih rib za prehrano ljudi, ki jih ulovijo male priobalne flote, neposredno povezane z obalnimi ribolovnimi območji, ki so zelo odvisna od ribištva .

(12)  Biološke referenčne vrednosti in parametri, ki so del pravil o ulovu, bi morale temeljiti na najnovejših znanstvenih mnenjih. Komisijo bi bilo treba pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembami nekaterih bioloških referenčnih vrednosti in parametrov, ki jih vsebujejo pravila o ulovu v Prilogi, da bi se lahko hitro odzvala na spremembe znanstvenih mnenj zaradi izboljšanega znanja ali metod. Še zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa dolgoročni načrt za ohranjanje in upravljanje zahodnega staleža šura (v nadaljnjem besedilu: načrt).

Člen 2

Področje uporabe

Načrt se uporablja za staleže šura v vodah EU in mednarodnih vodah razdelkov ICES IIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIa, b, c, e, f, g, h, j, k, VIIIa, b, c, d in e.

Kar zadeva priobalni ribolov, se organizacija območij upravljanja v skladu s tem načrtom izvaja ob upoštevanju zgodovinskih pravic flot, ki opravljajo to dejavnost.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „ICES“ pomeni Mednarodni svet za raziskovanje morja, „razdelek ICES“ pa statistično ribolovno območje, kot ga je opredelila navedena organizacija;

CILJ ZA DOLGOROČNO UPRAVLJANJE

Člen 4

Cilj načrta

Cilj načrta je ohraniti biomaso zahodnega šura na ravni, ki zagotavlja trajnostno izkoriščanje, in zagotoviti največji dolgoročni donos. Zato morajo pravila za nadzor ulova temeljiti v enaki meri na previdnostih mnenjih za povprečne pogoje obnovitve kot na zadnjih celotnih dovoljenih ulovih, prilagojenih za faktor, ki upošteva zadnje gibanje številčnosti staleža, merjeno s proizvodnjo iker.

PRAVILA O RIBOLOVU

Člen 5

Postopek za določanje TAC

1.  Za uresničitev cilja iz člena 4 Svet vsako leto v skladu s postopkom iz člena 43(3) PDEU in po posvetovanju s STECF določi TAC za zahodnega šura za naslednje leto.

2.  Porazdelitev po območjih celotnega dovoljenega ulova (TAC-total allowable catches) za zahodnega šura, določena v tej uredbi, upošteva posebnosti in namene udeleženih industrijskih ali obrtniških flot za predelavo in zunanjo trgovino ter za oskrbo javnosti z visokokakovostnimi svežimi ribami.

3.  TAC se določi v skladu s tem poglavjem.

Člen 6

Izračun TAC

1.  TAC se izračuna tako, da se od celotnega ulova, izračunanega v skladu s členoma 7 in 8, odštejejo zavržki rib, vključno s spuščenimi ribami, ki jih oceni STECF, v letu pred letom, ko je bila opravljena zadnja znanstvena ocena.

2.  Kadar STECF ne more oceniti stopnje zavržkov, vključno s spuščenimi ribami, za leto pred letom, v katerem je bila opravljena zadnja znanstvena ocena, je odbitek enak povprečni relativni količini zavržkov, vključno s spuščenimi ribami, iz znanstvenih ocen za zadnjih 15 let ▌.

3.  Kadar se TAC izračuna na podlagi celotnega ulova, začasno izračunanega v skladu s členom 7(3), se v letu uporabe prilagodi končnemu izračunu ulova.

Člen 7

Izračun celotnega ulova za leto po raziskavi iker

1.  Kadar se TAC določa za leto, ki sledi letu, v katerem je bila opravljena raziskava iker, se celotni ulov izračuna na podlagi naslednjih elementov:

2.  Celotni ulov iz odstavka 1 se izračuna v skladu z naslednjo formulo:

1,07 * (najmanjša količina celotnega ulova + (referenčni TAC * utežni faktor) / 2)

3.  Kadar je na voljo samo začasni izračun zadnjega indeksa raziskave iker, se celotni ulov izračuna v skladu z odstavkoma 1 in 2 na podlagi začasnega indeksa, v letu uporabe zadevnega TAC pa se prilagodi končnemu rezultatu raziskave iker.

Člen 8

Izračun celotnega ulova za naslednja leta

1.  Kadar se TAC določa za leto, ki ne sledi letu, v katerem je bila opravljena raziskava iker, je celotni ulov enak celotnemu ulovu, izračunanemu za prejšnje leto.

2.  Če so od zadnje raziskave iker in letom, za katero je treba določiti TAC, minila več kot tri leta, se celotni ulov zmanjša za 15 %, razen če takšno zmanjšanje po mnenju STECF ni primerno; v tem primeru se celotni ulov določi v višini prejšnjega celotnega ulova ali pa se izračuna z nižjim zmanjšanjem na podlagi mnenja STECF.

Člen 9

Prehodna pravila za določitev TAC

Kadar se prvi TAC določa v skladu s členoma 6 in 7 za leto, ki ne sledi letu, v katerem je bila opravljena raziskava iker, se TAC izračuna v skladu z navedenima členoma tako, kot če je bila zadnja raziskava iker opravljena v prejšnjem letu.

▌

Člen 10

Prilagoditev ukrepov

Če STECF na podlagi novih ugotovitev o staležu ali boljše metode za ocenjevanje velikosti staleža meni, da bi se morala utežni faktor ali nagib, ki kaže na številčnost iker, kakor sta določena v Prilogi, določiti ali izračunati drugače, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 11 ter pogoji iz členov 12 in 13 sprejme spremembe Priloge, da bi ta parametra prilagodila novemu znanstvenemu mnenju .

Člen 11

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10 se Komisiji podeli za obdobje treh let od ... (7) . Komisija najkasneje šest mesecev pred koncem obdobja treh let pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu. Veljavnost prenesenega pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če ga Evropski parlament ali Svet prekliče v skladu s členom 12.

2.   Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz členov 12 in 13.

Člen 12

Preklic pooblastila

1.   Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče pooblastilo iz člena 10.

2.   Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede preneseno pooblastilo, ki bi se ga lahko preklicalo, in morebitne razloge za preklic pooblastila.

3.   S sklepom o preklicu se konča prenos pooblastila, navedenega v tej odločitvi. Sklep začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 13

Nasprotovanje delegiranim aktom

1.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila.

Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za dva meseca.

2.   Če do izteka roka iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom tega obdobja, če Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne nameravata nasprotovati.

3.   Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje delegiranemu aktu, svojo odločitev utemelji.

SPREMLJANJE IN NADZOR

Člen 14

Dovoljenje za ribolov

1.  Za ribolov na zahodnega šura morajo imeti plovila ▌dovoljenje za ribolov , izdano v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009 .

2.  Vsem ribiškim plovilom brez dovoljenja za ribolov je prepovedano loviti ali na krovu zadrževati kakšne koli količine šura, ko je plovilo na ribolovnem potovanju v enem od razdelkov ICES iz člena 2.

3.  Ne glede na odstavek 2 lahko kapitan ribiškega plovila, ki nima dovoljenja za ribolov, obdrži šura na krovu in zapluje v območje, navedeno v členu 2, če je oprema privezana in zložena v skladu z zahtevami iz člena 47 Uredbe (ES) št. 1224/2009 ter v skladu s pogoji iz odstavka 4 tega člena.

4.  Poleg zahtev iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1224/2009 kapitan ribiškega plovila, ki nima dovoljenja za ribolov, pred vplutjem v območje, navedeno v členu 2 te uredbe, v ladijskem dnevniku zabeleži datum in uro zaključka zadnje ribolovne dejavnosti ter navede izbrano pristanišče iztovora. Če za plovilo veljajo zahteve iz člena 15 Uredbe (ES) št. 1224/2009, se podatki pošljejo v skladu s tem členom. Šur, ki je na krovu plovila, a ni zabeležen v ladijskem dnevniku, se obravnava kot ulov znotraj tega območja.

5.  Vsaka država članica sestavi in vzdržuje seznam plovil, ki imajo ▌dovoljenje za ribolov , ter z objavo na svoji uradni spletni strani omogoči Komisiji in drugim državam članicam dostop do njega. Država članica ta seznam vključi v varni del uradnega spletnega mesta, vzpostavljenega v skladu s členom 114 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

6.  Ne glede na poglavje III Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 z dne 29. septembra 2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti (8) se odstavki 1 do 4 tega člena uporabljajo tudi pri ribiških plovilih tretjih držav, ki želijo loviti zahodnega šura v vodah Unije.

Člen 15

Navzkrižno preverjanje

1.  Pri potrjevanju podatkov o zahodnem šuru v skladu s členom 109 Uredbe (ES) št. 1224/2009 se posebna pozornost ▌nameni možnosti, da se majhne pelagične vrste, ki niso šuri, prijavijo kot šuri in obratno.

2.  ▌ Posebna pozornost se nameni tudi skladnosti prostorskih podatkov v zvezi z dejavnostmi na območjih, kjer se stikajo meje staležev šura, in sicer v razdelkih ICES VIIIc in IXa, IVa in IVb, VIIe in VIId.

▌

NADALJNJE UKREPANJE

Člen 16

Ocena načrta

Komisija na podlagi mnenja STECF in po posvetovanju z regionalnim svetovalnim svetom za pelagične vrste oceni vpliv načrta na zahodni šur in ribištvo, ki izkorišča ta stalež, najpozneje v šestem letu uporabe te uredbe in nato v vsakem šestem zaporednem letu uporabe te uredbe ter po potrebi predlaga ustrezne ukrepe za spremembo načrta.

KONČNE DOLOČBE

Člen 17

Pomoč iz Evropskega sklada za ribištvo

1.  Za leta, ko velikost drstitvenega staleža po znanstveni oceni znaša vsaj 130% velikosti iz leta 1982, se šteje, da je načrt načrt za upravljanje v smislu člena 6 Uredbe (ES) št. 2371/2002 in za namene člena 21(a)(iv) Uredbe (ES) št. 1198/2006.

2.  Za leta, ko velikost drstitvenega staleža po znanstveni oceni znaša manj kot 130% velikosti iz leta 1982, se šteje, da je načrt načrt obnovitve v smislu člena 5 Uredbe (ES) št. 2371/2002 in za namene člena 21(a)(i) Uredbe (ES) št. 1198/2006.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 14 se začne uporabljati na dan začetka uporabe členov 7 in 14 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 354, 28.12.2010, str. 68. (2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. novembra 2010. (3) UL L 358, 31.12.2002, str. 59. (4) UL L 343, 22.12.2009, str. 1. (5) UL L 337, 21.12.2007, str. 56. (6) UL L 223, 15.8.2006, str. 1. (7) * Datum začetka veljavnosti te uredbe. (8) UL L 286, 29.10.2008, str. 33.

Izračun utežnega faktorja iz člena 7(1)(c)

1.  Utežni faktor iz člena 7(1)(c) se določi na podlagi nagiba, izračunanega v skladu s točko 2 te priloge:

2.  Nagib zadnjih treh indeksov raziskave iker se izračuna v skladu z naslednjo formulo:

(indeks raziskave iker 3 – indeks raziskave iker 1) / (3 – 1),

pri čemer se zadnji trije indeksi raziskave iker postavijo eden za drugim kot točka 1, točka 2 in točka 3 na osi x koordinate; indeks raziskave iker 3 je zadnji indeks raziskave iker, indeks raziskave iker 1 pa je indeks raziskave iker, ocenjen pred šestimi leti.