Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2108(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0313/2010

Predložena besedila :

A7-0313/2010

Razprave :

PV 24/11/2010 - 13
CRE 24/11/2010 - 13

Glasovanja :

PV 25/11/2010 - 8.9
CRE 25/11/2010 - 8.9
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0441

Sprejeta besedila
PDF 184kDOC 153k
Četrtek, 25. november 2010 - Strasbourg Končna izdaja
Na poti k novi energetski strategiji za Evropo 2011–2020
P7_TA(2010)0441A7-0313/2010

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2010 o poti k novi energetski strategiji za Evropo 2011–2020 (2010/2108(INI))

Evropski parlament ,

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije, ki povzema obstoječe stanje, „Na poti do nove energetske strategije za Evropo 2011-2020“, objavljenega 7. maja 2010,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu z dne 10. januarja 2007 z naslovom „Energetska politika za Evropo“ (KOM(2007)0001), ki mu je sledilo sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 13. novembra 2008 z naslovom „Drugi strateški pregled energetske politike – akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo“ (KOM(2008)0781), skupaj s spremljajočimi dokumenti,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2009 o drugem strateškem pregledu energetske politike(1) ,

–  ob upoštevanju tretjega energetskega svežnja, ki zajema Uredbo (ES) št. 713/2009 z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev, Uredbo (ES) št. 714/2009 z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003, Uredbo (ES) št. 715/2009 z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005, Direktivo 2009/72/ES z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES („direktiva o električni energiji“) ter Direktivo 2009/73/ES z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES („direktiva o zemeljskem plinu“)(2) ,

–  ob upoštevanju svežnja ukrepov EU na področju energije in podnebnih sprememb, ki zajema Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO iz lahkih tovornih vozil, Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES, Direktivo 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, Direktivo 2009/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS, Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 in Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov(3) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2007 o skupni zunanji politiki na področju energetike(4) ,

–  ob upoštevanju Pogodbe o energetski listini z dne 17. decembra 1994, ki določa pravni okvir za mednarodno sodelovanje na področju energetike, in njenega osnutka tranzitnega protokola,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 663/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o oblikovanju programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti projektom na področju energetike (Evropski energetski program za oživitev)(5) ,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. maja 2010 z naslovom „Program za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom (ki spreminja uredbo (ES) št. 663/2009)“ (KOM(2010)0283),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. oktobra 2009 z naslovom Vlaganje v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET) (KOM(2009)0519)) in ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2010 o vlaganju v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET)(6) ,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 4. maja 2010 o izvajanju vseevropskih energetskih omrežij v obdobju 2007–2009 (KOM(2010)0203),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2004/67/ES (KOM(2009)0363) (poročilo Vidal-Quadras),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti“ (KOM(2006)0545),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 25. junija 2010 o napredku glede ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo (KOM(2010)0330),

–  ob upoštevanju osnutka sklepov Sveta z dne 21. maja 2010 z naslovom „Na poti do nove energetske strategije za Evropo 2011-2020“(7) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (direktiva o energetskih storitvah)(8) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/62/EGS („direktiva o soproizvodnji toplote in električne energije“)(9) ,

–  ob upoštevanju člena 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7-0313/2010),

A.  ker se z Lizbonsko pogodbo za Unijo začenja novo obdobje, v katerem bo treba za uresničitev pogodbe v celoti prilagoditi naše cilje in strategije ter proračun EU,

B.  ker vključitev posebnega poglavja o energiji v Lizbonsko pogodbo omogoča trdno pravno podlago za razvoj energetskih pobud na podlagi trajnosti, varnosti oskrbe, medsebojne povezanosti omrežij in solidarnosti,

C.  ker se Unija na področju energetike spopada z zakasnelim ali nedokončanim izvajanjem zakonodaje ter pomanjkljivim usklajevanjem energetskih strategij, zaradi česar mora Komisija z odločnim vodenjem premostiti to vrzel, poleg tega pa morajo države članice pokazati vidno in prepričljivo odločenost in podporo,

D.  ker je Evropa vedno bolj odvisna od uvoza tujih virov energije, zlasti fosilnih goriv, in ker je še zlasti zelo odvisna od nafte, v prihodnosti pa se bo ta odvisnost še povečevala, in ker mora zato energetska politika EU imeti mednarodno razsežnost,

E.  ker sta življenjski standard in konkurenčnost gospodarstva odvisna od cen in razpoložljivosti energije,

F.  ker bi morala energetska politika EU prispevati k izpolnitvi zaveze glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov,

G.  ker so v naslednjem desetletju potrebne večje naložbe v energijo, zlasti v nove elektrarne, povezave in omrežja, in ker bodo te naložbe določile mešanico energetskih virov za še daljše obdobje, bi bilo treba zagotoviti, da bodo lahko podprle preobrazbo v trajnostno gospodarstvo; ker bo to zahtevalo nadaljnjo diverzifikacijo finančnih instrumentov ali morebiti nove tržne ureditve, zlasti v regijah, ki so z energetskega vidika najbolj izolirane,

H.  ker v EU 27 obstajajo znatni viri biomase za izdelavo pomembne količine biogoriv druge generacije,

I.  ker bo premog tudi v prihodnje pomemben primarni vir oskrbe z energijo za javnost in gospodarstvo,

J.  ker so vlaganja v energetski sektor kapitalsko zelo intenzivna in je zato treba oblikovati stabilen dolgoročni regulativni okvir, ki bo podjetjem omogočil sprejemanje okolju prijaznih in ekonomsko upravičenih naložbenih odločitev; ker pri tem nikakor ne bi smelo priti do izkrivljanja konkurence,

K.  ker je ambiciozni cilj EU za dolgoročno zmanjšanje emisij treba umestiti v okvir dogovora na svetovni ravni o podnebnih spremembah, da bi kar najbolj povečali pozitivni prispevek EU k mednarodnim pogajanjem in kar najbolj zmanjšali tveganje za selitev virov CO2 ter izgubo konkurenčnosti za evropska podjetja,

L.  ker je treba energetsko omrežno infrastrukturo financirati predvsem z energetskimi tarifami; ker bodo morda potrebna finančna sredstva EU in podpora v primerih, ko trgi sami ne bodo zmožni financirati takšnih naložb, da se vzpostavi dobro delujoča omrežja in odpre evropske energetske trge, zlasti v najmanj razvitih regijah,

M.  ker je gospodarska recesija, ki je sledila finančni krizi, časovno odložila naložbe v energetski sektor; vendar je lahko kriza za Evropo tudi priložnost za uvajanje sprememb,

N.  ker bi si moralo trajno in dinamično gospodarstvo prizadevati za prekinitev povezave med gospodarsko rastjo in potrošnjo energije, zlasti s povečevanjem energetske učinkovitosti na enoto proizvoda,

O.  ker je Komisija tudi izrazila namero, da v letu 2009 oceni razmere na področju utekočinjenega zemeljskega plina in opredeli vrzeli, da bi predlagala akcijski načrt o utekočinjenem zemeljskem plinu,

Uvod: strategija za zagotovitev izvajanja Lizbonske pogodbe v celoti

1.  pozdravlja dokument Komisije „Na poti do nove energetske strategije za Evropo 2011-2020“, ki povzema obstoječe stanje in je prvi korak na poti do obsežne energetske politike EU v okviru strategije EU 2020;

2.  meni, da bi moral biti cilj vsake prihodnje strategije izpolnitev osrednjih ciljev Lizbonske pogodbe v zvezi z enotnim energetskim trgom, zanesljivostjo oskrbe, energetsko učinkovitostjo in varčevanjem z energijo ter razvojem novih in obnovljivih oblik energije ter spodbujanjem energetskih omrežij; nadalje, bi morala vsaka prihodnja strategija prispevati k cenovni dostopnosti električne energije v korist vseh potrošnikov, povečati delež obnovljivih virov energije v okviru trajnostne proizvodnje energije in razviti medsebojno povezana, integrirana in interoperabilna pametna energetska omrežja ter zmanjšati odvisnost od uvoza energije ter povečati domačo proizvodnjo energije, ob hkratnem zagotavljanju konkurenčnosti in industrijske rasti ter zmanjšanju emisij toplogrednih plinov;

3.  poudarja, da je treba predlagano strategijo izvesti predvsem v duhu solidarnosti in odgovornosti, pri čemer nobena država članica ne sme zaostajati ali biti izključena, vse države članice pa morajo sprejeti ukrepe za zagotovitev vzajemne varnosti v Uniji; poudarja pomen vključitve posebnega poglavja o energiji v Pogodbo (člen 194 PDEU), ki bo zagotovil stabilno pravno podlago za ukrepe Unije, temelječe na metodi Skupnosti;

4.  poudarja, da Unija potrebuje dolgoročno vizijo učinkovite in trajnostne energetske politike do leta 2050, ki temelji na dolgoročnih ciljih zmanjšanja emisij in je dopolnjena z natančnimi in obsežnimi kratkoročnimi in srednjeročnimi akcijskimi načrti, s čimer se olajša zasledovanje teh ciljev;

5.  poziva k pripravi načrtov za Evropsko skupnost za energijo, ki bo vključevala tesno sodelovanje na področju energetskih omrežij in evropsko financiranjem novih energetskih tehnologij; meni, da bo morala Evropska skupnost za energijo premagati še vedno razdrobljeno evropsko energetsko politiko in dati Uniji močan mednarodni glas pri odnosih na področju energije, ne da bi v začetni fazi zahtevala spremembo Lizbonske pogodbe;

Zagotavljanje delovanja energetskega trga

6.  poudarja, da je dokončanje evropskega notranjega energetskega trga nujno za dosego ciljev politike EU; je prepričan, da bi moral biti jasen pravni okvir temelj, ki zagotavlja dosledno izvrševanje zakonodaje, Komisija pa, če je potrebno, zoper državo članico pri Sodišču Evropskih skupnosti sproži postopek za ugotavljanje kršitev;

7.  izrecno poudarja, da je treba sedanjo zakonodajo EU s področja energetike izvajati v celoti in doseči energetske cilje EU; poudarja potrebo po hitrem in pravilnem izvajanju predpisov tretjega energetskega svežnja in svežnja za energetsko učinkovitost v vseh državah članicah;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da države članice v celoti in ustrezno izvajajo ter prenesejo sedanjo direktivo o notranjem trgu ter če tega ne bodo storile, naj preuči ponovno predložitev ključnih določb sedanjih direktiv o notranjem trgu v obliki uredb in tako zagotovi celovito neposredno uporabo na enotnem trgu;

9.  vztraja, da je treba zagotoviti zanesljivost oskrbe evropskega elektroenergetskega parka, zlasti z razvojem industrijske politike, ki spodbuja dolgoročne naložbe v sredstva za proizvodnjo električne energije v EU;

10.  je prepričan, da je treba okrepiti vlogo regulatorjev energetskega trga in sodelovanje med nacionalnimi regulatorji, organi za konkurenco ter Komisijo, zlasti v zvezi s prodajo na drobno in debelo; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe in zagotovi, da bosta Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev in Evropsko omrežje upravljavcev prenosnega omrežja lahko učinkovito izpolnila svoje naloge; ugotavlja, da bo morda potrebno spremeniti mandata Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev in Evropskega omrežja upravljavcev prenosnega omrežja, če njune pristojnosti ne bodo zadostovale za vzpostavitev povezanih evropskih energetskih trgov; poziva Komisijo in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev, naj pripravita predloge o vprašanju, kako bi bilo mogoče zagotoviti večje vključevanje zainteresiranih strani;

11.  poudarja potrebo po povečanju preglednosti in izboljšanju delovanja trgov za prodajo energije na debelo v korist potrošnikov, zlasti v zvezi s finančnimi proizvodi, s katerimi se trguje na energetskem trgu, in vzpostavitvijo učinkovitih enodnevnih trgov po vsej Evropi; v zvezi s tem pozdravlja napoved Komisije, da namerava predstaviti predlog o preglednosti in integriteti trgov, na katerih se trguje z energijo, ter pri tem poziva k razvoju skladnega regulativnega okvira;

12.  meni, da večja konkurenca na energetskem trgu lahko koristi potrošnikom; poudarja potrebo po spodbujanju konkurence na evropskem trgu z raznovrstnostjo transportnih poti, virov energije in upravljavcev trga ter pomembnost spodbujanja razvoja novih poslovnih modelov;

13.  opozarja na raziskavo sektorja, ki jo izvedla Komisija v letu 2005; poziva k začetku druge raziskave energetskega sektorja v letu 2013;

14.  poziva Komisijo, naj za zagotavljanje boljšega medsebojnega razumevanja organizira letni vrh o politikah EU, zakonodaji in drugih s področjem energije povezanih vprašanjih, ki se ga bodo udeležili predstavniki odborov nacionalnih parlamentov, pristojnih za vprašanja v zvezi z energijo, ter poslanci Evropskega parlamenta in zainteresirane strani; nadalje podpira zamisel o izrednem zasedanju Evropskega sveta, na katerem bodo v ospredju pomembna vprašanja energetske politike, pri čemer bi bilo treba upoštevati poročila Parlamenta o energetski strategiji za Evropo 2011–2020 in o akcijskem načrtu o energetski učinkovitosti;

Podpiranje sodobnih integriranih omrežij

15.  izrecno poudarja, da vsaka zamuda pri razvoju sodobnega in pametnega energetskega in plinskega omrežja ogroža ambicijo EU, da do leta 2020 doseže svoj cilj 20-20-20 na področju energetskih in podnebnih ciljev ter doseže cilje EU 2050, ki so jih sprejeli predsedniki držav in vlad, da bi tako povečali zanesljivost oskrbe z energijo; zato pozdravlja dejstvo, da je energetska strategija v glavnem osredotočena na pametno in sodobno infrastrukturo, ki bo razvila sodobna integrirana omrežja v EU;

16.  poudarja, da bo samo vseevropsko energetsko omrežje, ki ne temelji na mejah držav članic, omogočilo dokončno vzpostavitev notranjega energetskega trga; meni, da je nujno treba razviti in v celoti izvajati zakonodajne in finančne mehanizme, določene s Pogodbo in sekundarno zakonodajo, za takojšnje ukrepanje glede vrzeli ali pomanjkljivosti pri zagotavljanju povezav v vseevropskem energetskem omrežju; poudarja, da bo zagotavljanje optimalne rabe vse evropske proizvodnje električne energije zmanjšalo potrebo po uvozu;

17.  poziva države članice, naj Komisiji pravočasno in v celoti zagotovijo informacije, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 617/2010 o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture, s čimer se lahko pripravi pregled nad potencialnimi vrzelmi pri povpraševanju in ponudbi, pa tudi nad ovirami za naložbe, dokler ne bo izdana sodba Sodišča Evropski skupnosti o zakonitosti uredbe, ki bi morala biti sprejeta po postopku soodločanja, kot določa člen 194 Pogodbe;

18.  meni, da bi prihodnji „Osnutek za severnomorsko priobalno omrežje“ Komisije skupaj z drugimi regionalnimi pobudami, kot sta sredozemski obroč in projekt baltske povezave, moral postati eden od gradnikov prihodnjega evropskega nadomrežja; poziva države članice in Komisijo, naj v ta namen rezervirajo sredstva;

19.  poudarja, da bi bilo treba desetletni načrt razvoja omrežja (za integracijo električnih in plinskih omrežij EU) uskladiti s cilji 2020 in ga nato izvajati kot metodološko in tehnološko podlago za novo zakonodajo na področju energetske infrastrukture; se seznanja z vlogo Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev pri spremljanju tega izvajanja; poudarja, da je treba nujno vključiti energetske otoke v evropska energetska omrežja, vključno z vzpostavitvijo boljših medsebojno povezanih plinovodnih omrežij in terminalov utekočinjenega zemeljskega plina, kar bo odpravilo tržno izolacijo nekaterih držav članic ter povečalo zanesljivost oskrbe za tiste države EU, ki so trenutno močno odvisne od majhnega števila držav, ki niso članice EU;

20.  poudarja, da morajo operaterji izvajati obsežnejšo izmenjavo informacij glede upravljanja infrastrukturnih omrežij, da se prepreči izkrivljanje konkurence na trgu, ki jo povzroča nesorazmernost informacij;

21.  ponovno poudarja, da trg potrebuje regulativni okvir, če naj bi sam zagotovil spodbude za naložbe v raziskave in razvoj novih energetskih tehnologij; zato poudarja stalno potrebo po skupnem patentu EU;

22.  poleg tega poudarja, da je treba nujno razviti in posodobiti distribucijska omrežja, da bi povezali vedno večje količine distribuirane proizvodnje;

23.  je prepričan, da sedanji program vseevropskega energetskega omrežja (TEN-E) ni bil učinkovit in ni bistveno prispeval k vzpostavitvi medsebojnih povezav med državami članicami in ga je treba prilagoditi tako, da bo dosegal cilje, določene s svežnjem ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo ter tretjim zakonodajnim svežnjem o notranjem trgu; zato meni, da bi moral predlagani sveženj v zvezi z energetsko infrastrukturo in nadomestitev TEN-E:

   (a) oceniti težavo v zvezi z dovoljenji za energetsko infrastrukturo ter primerjati različne pristope s ciljem odprave birokracije, skrajšanja postopkov odobritve in reševanja skrbi javnosti;
   (b) določiti in podpirati prednostne projekte ter določiti merila za ugotavljanje ključnih naložb v infrastrukturo za razvoj notranjega energetskega trga, ob upoštevanju prispevka projektov k zanesljivosti oskrbe in potrebe po povečanju konkurence ter doseči dolgoročne cilje na področju trajnostne energije ter izboljšati socialno in teritorialno kohezijo;
   (c) podati jasna merila in smernice državam članicam glede financiranja energetske infrastrukture, tako javnega financiranja kot financiranja iz virov EU;
   (d) razširiti finančno pomoč, kar zajema tudi pomoč Evropske investicijske banke in drugih finančnih institucij, v fazi izvajanja projektov in tako premostiti pomanjkljivosti trga;
   (e) vzpostaviti čezmejni model delitve stroškov, zlasti v smislu usklajenega razvoja infrastrukture in obnovljivih virov energije, po zgledu uspešnih obstoječih modelov;
   (f) oceniti, če bi lahko uvedba postopka javnega razpisa za infrastrukturne projekte, pomembne za EU, pospešila naložbe v infrastrukturo,

Financiranje energetske politike

24.  meni, da bi moral naslednji večletni finančni okvir odražati politične prednostne naloge EU, opredeljene v strategiji 2020, ob upoštevanju ugotovitev in prednostnih nalog drugega strateškega pregleda energetske politike, kar pomeni, da bi se moral energetski politiki, vključno s sodobno in pametno energetsko infrastrukturo, energetski učinkovitosti, projektom obnovljivih virov energije ter raziskavam, razvoju in uporabi novih energetskih tehnologij nameniti bistveno večji delež proračuna;

25.  meni, da bo imelo sodobno energetsko omrežje po vsej EU ključno vlogo pri doseganju razvojnega cilja glede 20 % obnovljivih virov energije; zato poziva Komisijo, naj oblikuje primeren sistem spodbud za naložbe v elektrarne v določenih regijah, da bi dosegli optimalni gospodarski učinek ter se izognili neučinkovitim naložbam v omrežja; v zvezi s tem opozarja, da je treba v splošni strategiji upoštevati celotni energetski sistem od proizvajalcev do potrošnikov;

26.  poziva Komisijo, naj predlaga strategijo za izboljšanje učinkovitosti na trgu toplotne energije, da bi podprla učinkovito lokalno infrastrukturo, na primer ogrevanje in hlajenje na daljavo, ki spodbuja razvoj celovitih rešitev za ogrevanje, hlajenje in dobavo elektrike na podlagi kombinirane toplote in energije ter učinkovite uporabe obnovljivih virov energije;

27.  je prepričan, da bi bili lahko inovativni finančni instrumenti (na primer instrumenti porazdelitve tveganja in posojilne sheme javnih bank) pomembni pripomočki za podpiranje naložb v energetsko infrastrukturo, energetsko učinkovitost ter projekte obnovljivih virov energije ter za raziskave in razvoj novih energetskih tehnologij, s ciljem podpiranja prehoda na trajnostno gospodarstvo; zato poziva Komisijo, naj vedno bolj dopolnjuje in nadomešča običajna posojila z omenjenimi shemami ter spodbuja države članice k uporabi takšnih novih finančnih instrumentov; opozarja v zvezi s tem na pozitivne izkušnje z drugimi podobnimi instrumenti; izrecno podpira predlog, naj se sredstva proračuna EU uporabijo kot jamstva za posojila, da se spodbudijo javne in zasebne naložbe;

28.  meni, da bi morala EU preusmeriti davčno obremenitev z dela na dejavnosti, ki škodljivo vplivajo na okolje, kot je poudarila Komisija v strategiji EU 2020; poziva Komisijo, naj v skladu s tem pregleda direktivo o obdavčitvi energije;

29.  meni, da je bistveno, da se prihodnje financiranje naložb v energijo osredotoči na projekte, ki zagotavljajo ustvarjanje največje možnega števila novih delovnih mest;

30.  poudarja, da bodo lahko nekatere države članice potrebovale podporo Unije pri večjih naložbah v infrastrukturo, vključno z naložbami v električna in distribucijska omrežja, zlasti za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z energijo in doseganje podnebnih in okoljskih ciljev, če trgi naložb ne morejo zagotoviti sami,

31.  poudarja, da tržno povezovanje zahteva boljšo uporabo obstoječih funkcionalnih omrežij na podlagi čezmejnega usklajevanja tržnih ureditev in razvoja skupnih evropskih shem za upravljanje povezav;

32.  ugotavlja, da je za zagotovitev skladnosti nacionalnih programov razvoja električnih omrežij z desetletnim načrtom razvoja omrežja odgovorna Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev;

33.  poudarja, da so številne mlajše države članice posebej ranljive v primeru motenj zunanje oskrbe z energijo in potrebujejo posebno pomoč Unije pri zagotavljanju stalne oskrbe z energijo;

34.  pozdravlja ustanovitev delovne skupine za pametna omrežja znotraj Komisije in priporoča, naj upošteva mnenja vseh zainteresiranih strani; poziva Komisijo, naj Parlamentu zagotavlja redna poročila o napredku dela te skupine; glede na sklepe delovne skupine poudarja, da bi morala Komisija na ravni EU zagotoviti ugoden regulativni okvir za pametna omrežja, ki bi zagotavljal ustrezne pobude za omrežne operaterje, da bi vlagali v operativno učinkovitost, in ki bi določal evropske enotne standarde za razvoj pametnih omrežij, s čimer se bi olajšal prehod na trajnostno gospodarstvo; nadalje podpira pilotne projekte za inovativne tehnologije za komunikacije, avtomatizacijo in nadzor omrežij; ponovno opozarja na določbe v zvezi s pametnimi števci v direktivah 2009/72/ES in 2009/73/ES;

35.  podpira pilotne projekte za uvedbo pametnih števcev – na primer v sklopu pobude strateškega energetskega tehnološkega načrta „pametna mesta“ – če so potrošniki in uporabniki z nizkimi dohodki zaščiteni in je zasebnost zagotovljena;

36.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2011 predloži analizo o prihodnosti trga s plinom v svetu in v EU, vključno z vplivom že načrtovanih projektov za plinsko infrastrukturo (kot so projekti, razviti v sklopu južnega koridorja), novih terminalov utekočinjenega zemeljskega plina, vplivom plina iz skrilavca na plinski trg ZDA (zlasti o potrebah po uvozu utekočinjenega zemeljskega plina) in vpliv možnih sprememb pri plinu iz skrilavca v EU na prihodnjo zanesljivost oskrbe s plinom in cene; je prepričan, da bi morala analiza odražati in imeti za izhodišče sedanje stanje razvoja infrastrukture in cilje EU na področju emisij CO2 do leta 2020; poudarja, da se je treba posvetovati z vsemi zainteresiranimi stranmi;

Boljše izkoriščanje potenciala energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije EU

37.  meni, da bi morali biti energetska učinkovitost in varčevanje z energijo prednostni nalogi katere koli prihodnje strategije, saj predstavljata stroškovno učinkovito rešitev zmanjšanja odvisnosti EU od energije in boj proti podnebnim spremembam, prispevek k ustvarjanju novih delovnih mest in gospodarski konkurenčnosti ter preprečevanje povišanja cen in računov za energijo, s čimer se zmanjšuje energetska revščina; poziva Komisijo in države članice, naj energetsko učinkovitost postavijo na vrh agende EU ter poziva k pospešitvi izvajanja obstoječe zakonodaje ter Komisijo k pravočasnemu sprejetju akcijskega načrta o energetski učinkovitosti; zato meni, da bi bilo treba zakonodajo izvajati na način, ki upošteva že dosežen napredek v nekaterih državah članicah;

38.  pozdravlja pregled akcijskega načrta o energetski učinkovitosti; poziva Komisijo, naj upošteva mnenje Parlamenta;

39.  poudarja, da informacijska in komunikacijska tehnologija lahko prevzame (in tudi mora prevzeti) pomembno vlogo pri spodbujanju odgovorne porabe energije v gospodinjstvih, prometu, pridobivanju energije in proizvodnji; meni, da lahko pametni števci, učinkovita razsvetljava, računalništvo v oblaku in porazdeljena programska oprema preoblikujejo vzorce uporabe energije;

40.  je prepričan, da bi se morala energetska učinkovitost in varčevanje z energijo tudi osredotočiti na celotno verigo povpraševanja in ponudbe energije, vključno s transformacijo, prenosom, distribucijo in oskrbo, poleg porabe podjetij, gospodinjstev in sektorja prometa;

41.  podpira razvoj ustrezno delujočega trga za energetske storitve in uvedbo nadaljnjih tržnih mehanizmov z namenom izboljšanja energetske učinkovitosti kot načina za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva EU;

42.  meni tudi, da bi morali nameniti več pozornosti energetskemu izkoristku izdelkov, ki rabijo energijo; spodbuja Komisijo, naj v celoti izvede direktivo o okoljsko primerni zasnovi, na primer z vključitvijo več proizvodov in z uporabo dinamičnih načinov določanja standardov, da se zagotovi določitev ambicioznih ciljev in njihovo redno posodabljanje;

43.  poziva Komisijo, naj predstavi oceno izvajanja veljavne zakonodaje; meni, da če ocena pokaže nezadostno izvajanje splošne strategije o energetski učinkovitosti in se zato ocenjuje,da EU do leta 2020 ne bo dosegla svojega cilja na področju energetske učinkovitosti, bi moral akcijski načrt za energetsko učinkovitost vključevati zavezo Komisije, da predlaga nadaljnje ukrepe EU za države članice, kot so na primer posamezni cilji na področju energetske učinkovitosti, ki ustrezajo vsaj 20 % prihrankov energije na ravni EU v skladu z glavnimi cilji EU do leta 2020 in ki upoštevajo relativne izhodiščne pozicije in nacionalne razmere, vsaka država članica pa bi morala vnaprej potrditi nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost; meni, da bi se morali takšni dodatni ukrepi izkazati kot potrebni, pošteni in merljivi ter imeti učinkovit in neposreden vpliv na izvajanje nacionalnih načrtov za energetsko učinkovitost; poziva Komisijo in države članice, naj se dogovorijo o skupni metodologiji merjenja ciljev nacionalne energetske učinkovitosti in spremljanja napredka pri doseganju teh ciljev;

44.  podpira upravljanje na več ravneh in decentraliziran pristop k energetski politiki in energetski učinkovitosti, vključno s konvencijo županov in nadaljnjim razvojem pobude za pametna mesta; poudarja potrebo po verodostojnem financiranju, vključno s pobudami od spodaj navzgor in vključitvi mest in regij; poudarja, da bi uskladitev prihodnje kohezijske politike in uporabe njenih skladov s strategijo EU 2020 zagotovila ključne izvedbene mehanizme za pametno in trajnostno rast v državah članicah in regijah;

45.  je prepričan, da Evropa zaostaja za svojimi mednarodnimi partnericami pri razvoju vseh možnosti, ki jih ponuja tehnologija za energijo iz biomase; spodbuja Komisijo in države članice, naj pripravijo osnutek medsektorske politike v zvezi z biomaso, ki bo vzpostavil trajnostni trg za biomaso iz kmetijstva, kmetijskih odpadkov in gozdarstva, ter hkrati preprečil povečanje emisij in izgubo biotske raznovrstnosti; priznava, da je sedaj na voljo trajnostna tehnologija druge generacije; poziva Komisijo, naj predlaga politični okvir in podpre nadaljnjo promocijo uvajanja trajnostne druge generacije biogoriv v Evropi;

46.  poziva Komisijo, naj analizira zadevne nacionalne akcijske načrte v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, ki so jih predstavile države članice; poziva Komisijo, naj ukrepa, če določene države članice potrebujejo pomoč pri izboljšanju svojih načrtov, in naj z uporabo vseh svojih pristojnosti zagotovi, da bodo države članice spoštovale svojo pravno obveznost in uresničile svoj nacionalni cilj; opozarja, da mehanizmi sodelovanja, predvideni v direktivi, državam članicam omogočajo doseganje njihovih ciljev; nadalje poziva Komisijo, naj vzpostavi platformo za sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi in tako olajša izmenjavo informacij in ugotavljanje primerov najboljše prakse na področju obnovljivih virov energije;

47.  priznava pomembno vlogo reverzibilnih črpalnih hidroelektrarn kot učinkovitih, zanesljivih in okolju prijaznih virov električne energije za pomožne storitve in storitve za izravnavanje odstopanj;

48.  je prepričan, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovite uvedbe obnovljivih virov energije, uporabiti prožnostne mehanizme iz direktive o obnovljivih virih energije ter uskladiti pogoje za priklop v omrežje, da se zagotovijo enako donosni pogoji za obnovljive vire energije (na primer tarifno plačilo stroškov za priklop); je prepričan, da bi se lahko srednjeročno oblikovale regionalne skupine trgov z obnovljivimi viri energije;

49.  poziva k bolj učinkovitemu uvajanju obnovljivih virov energije znotraj EU, ob hkratnem prizadevanju, da se na dolgi rok vzpostavi sistem vseevropskih spodbud za obnovljive vire energije, ki bo omogočil uvedbo specifičnih vrst obnovljivih virov energije v delih EU, kjer so ti najbolj učinkoviti, s čimer se bodo zmanjšali stroški njihove promocije in zagotovila učinkovita dodelitev sredstev; je prepričan, da bi morali biti obnovljivi viri energije dolgoročno del ustrezno delujočega in integriranega notranjega energetskega trga EU;

50.  meni, da bi bilo treba razviti srednjeročno vizijo za reševanje osrednjega vprašanja celovitega vključevanja energije iz obnovljivih virov na trg; v zvezi s tem poudarja, da mora biti vsako usklajevanje dobro zasnovano, da ne bi izkrivilo obstoječih nacionalnih trgov; meni, da je usklajena shema podpore pogojena z dobro delujočim in neizkrivljenim notranjim energetskim trgom ter enakimi pogoji; je prepričan, da bi morala vsaka nadaljnja politika temeljiti na tistih mehanizmih podpore, ki so se izkazali za učinkovite pri doseganju ciljev, hkrati pa so zagotovili širšo geografsko in tehnološko raznolikost ter ohranili zaupanje investitorjev;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj v svoje nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost vključijo finančne in fiskalne instrumente za energetsko učinkovitost (zlasti v zvezi z izboljšanji na stavbah) ter obravnavajo energetsko učinkovitost in energetsko infrastrukturo kot prednostni nalogi prihodnjega večletnega finančnega okvira; meni, da je inteligentna uporaba sredstev – na primer banke zelene infrastrukture za financiranje z zasebnim kapitalom ter enostaven in ciljno usmerjen dostop do sredstev EU – ključna za povečanje finančnega vzvoda sredstev EU, da se poveča energetska učinkovitost;

Zagotavljanje varnosti oskrbe z energijo

52.  je prepričan, da bi morala Komisija v sodelovanju z Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje zagotoviti enotno stališče Unije glede zunanje energetske politike; poleg tega meni, da bi morala EU izkoristiti svoje nove pristojnosti in si dejavno prizadevati za določitev obsega sodelovanja s tretjimi državami na področju ublažitve podnebnih sprememb in varovanja okolja ter sodelovanje okrepiti;

53.  meni, da mora EU zagotoviti močno in skladno mednarodno razsežnost svoje energetske politike in vključiti vprašanja energije v svojo zunanjo politiko in aktivnosti; je prepričan, da bi morala visoka predstavnica Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko izraziti močno diplomatsko podporo energetski politiki EU z namenom izboljšanja zanesljivosti oskrbe z energijo;

54.  meni, da bi se bilo treba kratkoročno in srednjeročno prednostno posvetiti razvoju strateške energetske infrastrukture ter razširiti odnose z osrednjimi dobavitelji in tranzitnimi državami; meni, da je najbolj učinkovito in trajnostno dolgoročno rešitev mogoče doseči z izvajanjem ukrepov za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo ter z uporabo domačih trajnostnih energetskih virov;

55.  meni, da bi morali biti vsi zunanji cevovodi in druga energetska omrežja, ki vstopajo na ozemlje Evropske unije, urejeni s transparentnimi medvladnimi sporazumi in bi zanje morali veljati predpisi notranjega trga, vključno s predpisi o dostopu tretjih oseb, klavzulami o namembnosti, predpisi o nadzoru nad dodelitvijo in upravljanju ozkih grl, trajanju pogodb in določili'vzemi ali plačaj„; poziva Komisijo, naj zagotovi, da so sedanji in prihodnji cevovodi in poslovni dogovori v skladu z evropsko energetsko zakonodajo in naj ukrepa, če je to potrebno;

56.  meni, da bi morala EU dosledno upoštevati zakonodajo in spodbujati delovanje v skladu z njo, kar zadeva energetsko solidarnost in spoštovanje konkurenčnih pravil ter pravil skupnega trga, obenem pa ne bi smela popustiti pri navskrižnem interesu posameznih evropskih držav, zlasti izvoznikov plina na evropske trge;

57.  poziva k nadaljnji razširitvi članstva v Energetski skupnosti na več sosednjih držav EU, zlasti na države vzhodnega partnerstva; poudarja, da bi morala Komisija zagotoviti in uveljaviti pravočasno in dosledno izvajanje predpisov EU na področju energije s strani držav članic podpisnic pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti, zlasti s pogojevanjem razpoložljivosti sredstev EU z izpolnjevanjem obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe;

58.  meni, da bi bilo treba okrepiti poglavje o energiji, ki zajema politično in tehnološko sodelovanje in ki je vključeno v vsak sporazum s sosednjimi državami, zlasti s spodbujanjem programov energetske učinkovitosti in predpisov notranjega trga; meni, da bi moral Svet Komisiji podeliti pristojnost za začetek pogajanj za preoblikovanje veljavnega memoranduma dogovorov o vprašanjih v zvezi z energijo v pravno zavezujoča besedila; poudarja, da bi bilo treba v dialog o energiji vključiti spoštovanje človekovih pravic in socialna razsežnost;

59.  poziva Komisijo, naj prek tovrstnih sporazumov pospeši proces sprejemanja pravil glede varnosti in energetske učinkovitosti za proizvodnjo, prenos, tranzit, skladiščenje in predelavo/prečiščevanje uvožene in izvožene energije, ki bodo skladna z zakonodajo EU, naj na ravni Svetovne trgovinske organizacije predlaga globalne standarde, ki bi spodbudili odprto in pravično trgovino z zanesljivimi in obnovljivimi viri energije ter nove inovativne energetske tehnologije;

60.  pozdravlja udeležbo Rusije na srečanjih konference podpisnic energetske listine; poziva Komisijo, naj si prizadeva za razširitev pogodbe na več držav in naj v okviru foruma konference podpisnic energetske listine deluje v smeri sporazumne rešitve, na podlagi katere bo Rusija sprejela načela energetske listine in njene protokole v celoti; kljub temu poudarja, da bi moral biti vsak sporazum v skladu s predpisi notranjega trga EU; poudarja, da bi morala biti energija osrednja tema sporazuma, ki naj bi nasledil Sporazum o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo, in da bi moral biti ta nov sporazum usmeritev in temelj za doslednost in skladnost v posameznih odnosih držav članic z Rusijo

61.  poziva Komisijo in Svet, naj tesno sodelujeta z Natom, da se zagotovi usklajenost strategij Unije in Nata za zanesljivo oskrbo z energijo;

62.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se uredba o zanesljivosti oskrbe s plinom po začetku njene veljavnosti izvaja v celoti;

63.  poziva Komisijo in zadevne države članice naj nadaljujejo z izvajanjem projekta EU za izgradnjo južnega plinskega koridorja, zlasti projekta Nabucco, ki bi lahko znatno izboljšal zanesljivost oskrbe s plinom v Evropski uniji; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Evropskemu svetu poroča o ukrepih, sprejetih v tem postopku;

64.  poziva k posebnemu dialogu z državami kaspijske regije in pozdravlja delo v okviru kaspijskega razvojnega sodelovanja; v zvezi s tem podpira dialog o strategiji EU za črnomorsko regijo in poudarja pomen vseh energetskih vprašanj, ki so predmet dialoga med EU in državami te regije;

65.  poziva Komisijo in države članice k spodbujanju pobud DESERTEC in TRANSGREEN v okviru načrta za sončno energijo v Sredozemlju, da se poveča zanesljivost oskrbe in spodbudi razvoj zadevnih držav s podporo sočnih elektrarn in drugih tehnologij obnovljivih virov energije v Severni Afriki ter se jih poveže z evropskim omrežjem, če je to ekonomsko izvedljivo in ne ogroža sistema EU za trgovanje z emisijami; meni, da bi bilo treba v celoti izkoristiti instrumente sodelovanja, določene v direktivi o uvozu obnovljivih virov energije iz tretjih držav;

66.  ponovno poudarja, da je v pristojnosti držav članic, da odločijo o svoji specifični mešanici energetskih virov, pri čemer si prizadevajo zmanjšati emisije ogljika in odvisnost od goriv, katerih cene so izpostavljene nihanjem; poudarja, da bi morale države članice in Komisija zagotoviti uporabo najvišjih varnostnih standardov v novih in sedanjih jedrskih elektrarnah, tako znotraj kot izven Unije;

67.  meni, da bi se morale raziskave na področju jedrske fuzije kot vira energije v prihodnosti nadaljevati, če so izpolnjena proračunska načela;

68.  je prepričan, da bi bila uvedba minimalnih standardov EU za odobritev in potrditev zasnov novih jedrskih elektrarn koristna pri zagotavljanju najvišjih možnih standardov varnosti te tehnologije v tistih državah članicah, ki so v svojo energetsko mešanico vključile jedrsko energijo; meni, da bi bilo treba pri izgradnji novih elektrarn vedno uporabiti najboljšo tehnologijo, ki je na voljo; poziva tudi k nadaljnjim ukrepom EU za spodbujanje uvedbe standardov na področju trajnostnega upravljanja z radioaktivnimi odpadki;

69.  spodbuja in podpira izgradnjo terminalov za utekočinjen zemeljski plin in povezave med njimi, zlasti v državah, ki jih motnje v oskrbi s plinom najbolj prizadenejo, če se opravi analiza stroškov in koristi ter prepreči izkrivljanje konkurence in diskriminacija; poudarja, da je treba povečati evropsko floto za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina, s čimer se bo v EU okrepila zanesljiva oskrba z energijo; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za krepitev sodelovanja z zalivskimi državami in državami Bližnjega vzhoda v zvezi z vprašanji energije;

70.  meni, da imajo nekateri podeželski deli Evrope posebne potrebe pri preskrbi z energijo, in zato poziva države članice, naj te potrebe upoštevajo in odstranijo ovire, vključno z davčnimi ovirami, za lokalno proizvodnjo električne energije, na primer za mikro soproizvodnjo električne energije in toplote;

71.  meni, da strategija omejevanja uporabe črnega premoga v državah članicah EU ne sme okrepiti uvoznega monopola za plin; omejevanje uporabe črnega premoga v energetskem sektorju je treba pogojevati z učinkovito raznovrstnostjo oskrbe s plinom v državah članicah, da bi se izognili krepitvi monopolov na surovine;

Spodbujanje raziskav in razvoja ter inovacij na področju energije

72.  poziva k podrobnemu spremljanju izvajanja strateškega energetskega tehnološkega načrta in ugotavljanju ovir za mobilizacijo javnih in zasebnih naložb; pozdravlja nedavni napredek pri zagonu prvih štirih evropskih industrijskih pobud in skupnih raziskovalnih pobud; poziva, naj se druge pobude čim prej začnejo ter poziva Svet naj sprosti potrebna sredstva; poziva Komisijo, naj zagotovi zainteresiranim stranem pregledne informacije o možnostih financiranja pobud strateškega energetskega tehnološkega načrta;

73.  pozdravlja napredek pri uvedbi skupnih tehnoloških pobud; poziva Komisijo, naj predlaga nove, dopolnilne evropske industrijske pobude kot del strateškega energetskega tehnološkega načrta, da se izkoristi velik potencial drugih vrst tehnologij obnovljivih virov energije, na primer geotermalne in solarno-termalne energije ter energije vode in oceana, ter naj vključi obstoječe obnovljive vire energije za gretje in hlajenje; poudarja, da je treba za financiranje teh pobud sprostiti sredstva v proračunu EU;

74.  podpira razvoj stroškovno učinkovitih novih tehnologij za napovedovanje sprememb v proizvodnji električne energije, upravljanje povpraševanja, prenos in shranjevanje električne energije (vključno z uporabo vodikovih in drugih gorivnih celic), kar bi omogočilo povečanje povpraševanja in izboljšalo prilagodljivost sistema z veliko stopnjo obnovljivih virov energije in električnih vozil;

75.  poudarja, da so usposobljeni in kvalificirani delavci pomembni za sektor plina in električne energije; zato poziva Komisijo, naj v posvetovanju z zadevnimi socialnimi partnerji preuči, kako obravnavati in spodbujati poklicno izobraževanje in usposabljanje;

76.  poudarja, da bi morala biti Evropa vodilna na področju razvoja spletnih tehnologij in nizkoogljičnih aplikacij informacijske in komunikacijske tehnologije, povezanih z energijo; meni, da je treba za boljše spodbujanje inovacij odpraviti odvečno birokracijo za prosilce; poziva Komisijo, naj s preoblikovanjem postopkov okvirnega programa odpravi birokracijo;

77.  poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira okolju prijazne pilotne projekte v EU za izkoriščanje nekonvencionalnih domačih virov energije; poziva Komisijo naj pomaga državam članicam pri izvajanju geoloških študij, da se ugotovi raven razpoložljivih zalog plina iz skrilavca v Uniji ter analizira in oceni ekonomska in okoljska vzdržnost domačega plina iz skrilavca; poziva, naj se ta informacija vključi v vsako prihodnjo dolgoročno strategijo Unije;

78.  meni, da so nekatere države, kot je Kitajska, določile strateško vlogo razvoju domače industrije obnovljive energije, namenjene izvozu, in so zato podprle lokalna podjetja tako, da so jim zagotovile lahek dostop do cenovno ugodnega kapitala in infrastrukture; poziva Komisijo, naj sprejme politični okvir, ki bo spodbujal konkurenčnost in privlačnost evropskega naložbenega okolja za pridobivanje obnovljive energije;

79.  je prepričan, da so v prehodni fazi, ki bo vodila v nastanek trajnostnega gospodarstva do leta 2050, konvencionalni in nekonvencionalni naravni plini potreben vir energije, ki nudi hitro in stroškovno učinkovito zmanjševanje emisij; cilj raziskav in razvoja bi morali biti čistejši plini;

80.  podpira nadaljnje sodelovanje med državami članicami in Komisijo glede zagotavljanja potrebnih pobud za razvoj trajnostnega trga biomase, ob upoštevanju pomembnih vprašanj biotske raznovrstnosti in proizvodnje hrane;

81.  je prepričan, da bi morale biti raziskave in razvoj na področju inovacij energetske tehnologije, ki se zlasti osredotočajo na nove, čiste, trajnostne in učinkovite energetske tehnologije, osrednja prednostna naloga novega osmega programa za raziskave in razvoj; izrecno poziva države članice in Komisijo, naj v prihodnjem proračunskem okviru in večletnem finančnem okviru prednostno obravnava to področje politike; poudarja, da bi morale metode dodeljevanja odražati različne sposobnosti držav članic na področju raziskav in razvoja;

82.  poziva Komisijo, naj v energetsko strategijo vključi trajnostni prevoz na način, ki bo v celoti izkoristil potencial vseh različnih tehnologij, vključno z ustreznim regulativnim okvirom in akcijskim načrtom o zelenih vozilih, podporo tehnološkim raziskavam in razvoju, odpravo ovir za uporabo novih tehnologij na področju goriv, vzpostavitvijo skupnih standardov (na primer za železniški promet in električna vozila), ambicioznimi standardi za motorje na fosilna goriva, uvajanjem zelenih prometnih koridorjev po Evropi in vključitvijo načinov prevoza; posebno pozornost je treba nameniti električnim vozilom in zagotoviti, da jih je lahko voziti in napajati po vsej Evropi ter da je njihova povečana uporaba kombinirana z razvojem inteligentnih električnih in shranjevalnih sistemov, visoko stopnjo proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije ter uporabo kombinirane toplote in energije;

83.  opozarja, da bi morale raziskave na področju energije prispevati ne samo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in večji zanesljivosti oskrbe z energijo, temveč tudi povečati konkurenčnost evropske industrije; je v zvezi s tem prepričan, da so prizadevanja za standardizacijo, ki vključuje strateške partnerje EU (na primer Kitajsko, Japonsko, Indijo, Rusijo in ZDA) na področju novih nizkoogljičnih energetskih tehnologij, vključno z električnimi vozili, ključna za zagotovitev trgovanja evropskih inovacij na mednarodnem trgu; spodbuja EU in njene mednarodne partnerje, naj zagotovijo učinkovit in pravičen prenos tehnologije in si prizadevajo za odpiranje trga za zelene tehnologije, pri čemer je dolgoročni cilj je odprava carinskih dajatev za zelene tehnologije;

84.  meni, da bi bile raziskave na področju nadomestkov za klasične surovine in gradbene materiale, ki bi zahtevali manj energetsko intenzivno proizvodnjo, učinkovit način za zmanjšanje porabe energije;

Koristi potrošnikov in državljanov naj bodo v središču energetske politike EU

85.  poudarja pomembnost pametnih števcev kot sredstva za pomoč potrošnikom pri bolj učinkovitem spremljanju svojih največjih stopenj potrošnje ter pri izboljšanju energetske učinkovitosti znotraj njihovih domov; meni, da projekti pametnih števcev in energetski projekti na splošno zahtevajo kampanje osveščanja in izobraževalne programe o energetski učinkovitosti , s katerimi bi državljanom razložili koristi zanje; poudarja, da je obveščanje javnosti o koristih pametnih števcev ključno za uspeh le-teh; poudarja, da je Parlament pozval k cilju, da se do leta 2015 v 50 % domov v Evropi namesti pametne števce, države članice pa morajo do leta 2020 zagotoviti, da ima vsaj 80 % potrošnikov nameščene pametne meritvene sisteme(10) ;

86.  meni, da lahko obveščen potrošnik in državljan z zavestnimi odločitvami vpliva na trg; zato pozdravlja pobude, kot je Evropski forum za jedrsko energijo (ENEF), v okviru katerega razpravlja širok spekter zainteresiranih strani;

87.  meni, da bi potrošniki lahko imeli precejšnje koristi od nadgrajevanja toplotnih sistemov v stavbah ter recikliranja materialov in energije iz komunalnih in industrijskih odpadkov;

88.  podpira pobude za olajšanje prilagoditve potreb po človeških virih prehodu na energetsko mešanico z nizko vsebnostjo CO2;

89.  poziva Komisijo, naj spremlja in poroča Parlamentu o izvajanju tretjega svežnja o notranjem energetskem trgu v zvezi z nacionalnimi ukrepi za preprečevanje pomanjkanja energije in opominja države članice na njihove obveznosti v okviru obstoječih pravnih določb;

90.  spodbuja sprejem najvišjega možnega varnostnega okvira za vse energetske industrije, vključno z nadaljevanjem programov za sodelovanje med državami članicami, da bi se zmanjšalo nezaupanje širše družbe in prispevalo k boljšemu sprejemu s strani javnosti; poziva hkrati k izboljšanju javne ozaveščenosti glede pomena ustrezne preskrbe z električno energijo in potrebe po novi infrastrukturi za pridobivanje električne energije in njen prenos; podpira kampanje za krepitev ozaveščenosti potrošnikov o možnostih, ki jih imajo na razpolago za varčevanje z energijo v vsakdanjem življenju, in obstoječih mehanizmih, kot so storitve svetovanja o energiji, z namenom spremeniti vedenjski vzorec;

91.  ugotavlja, da delež odjemalcev, ki letno zamenjajo dobavitelja, niha med državami članicami od 0 do 20 %; poudarja, da težave pri primerjanju tržnih ponudb in pomanjkanje informacij predstavljajo ovire za menjavo dobavitelja in učinkovito konkurenco na trgu na drobno; opozarja, da je v okviru tretjega energetskega svežnja obveznost nacionalnih regulativnih organov, da zagotovijo, da so ukrepi za zaščito potrošnikov iz direktiv učinkoviti in da se izvajajo;

92.  opominja energetski sektor na njegove obveznosti v okviru tretjega energetskega svežnja v zvezi z izdajo jasnih in razumljivih računov porabe električne energije; je prepričan, da predloge računov, ki jih je pripravil forum Komisije za državljane o energiji, predstavljajo minimalne standardne informacije, ki se zahtevajo za vsak račun o porabi električne energije, in bi se morale uporabljati kot podlaga za pregledne račune o porabi električne energije v celotni Uniji;

93.  da bi bili dolgoročni cilji laže dosegljivi in stroškovno učinkovitejši, spodbuja Komisijo in države članice, naj resno pretehtajo možnost, da bi se za leto 2020 premaknile k cilju 30-odstotnega zmanjšanja CO2 ter tako zagotovile, da bo trgovanje z emisijami delovalo kot katalizator za naložbe v čistejše proizvodne procese in energetske vire;

94.  poudarja, da mora nova energetska politika podpirati dolgoročni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU za 80 do 95 % do leta 2050;

95.  v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj zbere analize dolgoročnih dejavnosti, tudi na področju ponudbe in povpraševanja, pa tudi realnih tveganj in stroškov v primeru izpada oskrbe, v primerjavi z zmogljivostmi za shranjevanje, raznolikostjo oskrbe in njihovimi stroški; analize bi morale vključevati tudi dolgoročna strateška gibanja in gibanja na področju energetske politike v EU ter nenazadnje ocene, kako se lahko EU izogne prekinitvam oskrbe z energijo;

96.  meni, glede na prihodnji vrh v Cancunu, da bi morala biti EU vodilna v prizadevanjih za celosten, pravno zavezujoč in ambiciozen sporazum, kar bo jasno pokazalo, da EU lahko zastopa enotno stališče ter utrdilo njeno vodilno vlogo; v zvezi s tem spodbuja Komisijo in države članice, naj ponovno preučijo svoj predhodni predlog kot del mednarodnega sporazuma o zastavljenem zmanjšanju emisij CO2, da bo doseganje dolgoročnih ciljev lažje in stroškovno bolj učinkovito;

o
o   o

97.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

(1) UL C 67 E, 18.3.2010, str. 16.
(2) UL L 211, 14.8.2009.
(3) UL L 140, 5.6.2009.
(4) UL C 219E, 28.8.2008, str.206.
(5) UL L 200, 31.7.2009, str. 31.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0064.
(7) 9744/10.
(8) UL L 114, 27.4.2006, str. 64.
(9) UL L 52, 21.2.2004, str. 50.
(10) Samoiniciativno poročilo Parlamenta z dne 25 marca 2010 o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu (2009/2225(INI)) in samoiniciativno poročilo Parlamenta z dne 14 aprila 2010 o uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij za olajšanje prehoda na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika (2009/2228(INI)).

Zadnja posodobitev: 2. marec 2012Pravno obvestilo