Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zadevnih resolucij varnostnega sveta Združenih narodov o Zahodni Sahari,

–  ob upoštevanju nedavne resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1920 (2010), ki je podaljšala mandat misije Združenih narodov za organizacijo referenduma v Zahodni Sahari (MINURSO),

–  ob upoštevanju zadnjih poročil generalnega sekretarja varnostnemu svetu o stanju glede Zahodne Sahare z dne 14. aprila 2008, 13. aprila 2009 in 6. aprila 2010,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Maroko ratificiral 3. maja 1979,

–  ob upoštevanju evro-sredozemskega pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani, zlasti njegovega člena 2,

–  ob upoštevanju izjave EU z dne 7. decembra 2009 o osmem zasedanju pridružitvenega sveta EU-Maroko in skupne izjave prvega vrhunskega srečanja EU-Maroko z dne 7. marca 2010,

–  ob upoštevanju zlasti ugotovitev ad hoc delegacije Parlamenta ob obiskih v Zahodni Sahari septembra 2006 in januarja 2009, v katerih je delegacija pozvala k podaljšanju mandata misije Združenih narodov za organizacijo referenduma v Zahodni Sahari (MINURSO), če se bi s tem strinjale vse zadevne strani, s čimer bi misija pridobila pristojnost za nadzor spoštovanja človekovih pravic v Zahodni Sahari, in v katerih je pozvala Komisijo, prav tako če je primerno, da prek svoje delegacije v Rabatu nadzoruje razmere na področju človekovih pravic v Zahodni Sahari in tja redno pošilja misije,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Zahodni Sahari, zlasti resolucije z dne 27. oktobra 2005(1),

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton o Zahodni Sahari z dne 10. novembra 2010,

–  ob upoštevanju izjav Sveta in Komisije z dne 24. novembra 2010 o razmerah v Zahodni Sahari,

–  ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.  ker je več tisoč Zahodnosaharcev zapustilo svoja mesta in postavilo šotore na obrobju mesta El Ajun ter ustanovilo tabor Gdaim Izik v znak mirnega protesta proti svojemu družbenemu, političnemu in ekonomskem položaju in življenjskim razmeram,

B.  ker so v skladu s poročanjem opazovalcev Združenih narodov po nekaj tednih našteli približno 15.000 oseb in ker je bil vzpostavljen dialog z oblastmi,

C.  ker so v nedeljo, 24. oktobra 2010, maroške vojaške sile ubile zahodnosaharskega štirinajstletnika Najema El Garija in ranile pet drugih oseb, medtem ko so poskušale doseči tabor na obrobju mesta El Ajun,

D.  ker je bilo 8. novembra 2010 v akciji maroških varnostnih sil, ki so hotele razrušiti protestni tabor Gdaim Izik, ubito neznano število ljudi, med njimi policijsko in varnostno osebje, ker se poroča tudi o velikem številu ranjenih civilistov, saj so varnostne sile za izpraznitev tabora uporabljale solzivec in pendreke,

E.  ker so se ti izgredi zgodili na dan, ko so se je v New Yorku začel tretji krog neuradnih pogovorov o statusu Zahodne Sahare, v katerem so sodelovali Maroko in Fronta Polisario ter državi opazovalki Alžirija in Mavretanija,

F.  ker je bil novinarjem, poslancem nacionalnih in regionalnih parlamentov držav članic EU in poslancem Evropskega parlamenta preprečen vstop v mesto El Ajun in v tabor Gdaim Izik, pri čemer so bili nekateri celo izgnani iz El Ajuna,

G.  ker je španski državljan Babi Hamdaj Bujema v še nepojasnjenih okoliščinah umrl nasilne smrti,

H.  ker ostaja po več kot tridesetih letih proces dekolonizacije Zahodne Sahare nedokončan,

I.  ker je EU še vedno zaskrbljena zaradi zahodnosaharskega konflikta in njegovih posledic za vso regijo, pa tudi zaradi razmer na področju človekovih pravic v Zahodni Sahari, in ker v celoti podpira prizadevanja generalnega sekretarja Združenih narodov in njegovega osebnega odposlanca, da bi poiskali pravično, trajno in za obe strani sprejemljivo politično rešitev, ki bi omogočila samoodločbo prebivalcev Zahodne Sahare, kakor je zapisano v resolucijah Združenih narodov,

J.  ker je več poročil pokazalo, da se naravni viri v Zahodni Sahari izkoriščajo na način, ki lokalnemu prebivalstvu ne prinaša nobenih koristi,

1.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi bistvenega poslabšanja razmer v Zahodni Sahari in ostro obsoja nasilne dogodke, ki so se zgodili ob rušenju tabora Gdaim Izik in v mestu El Ajun;

2.  poziva vse strani, naj ohranijo mirno kri in se vzdržijo vsakršnega nadaljnjega nasilja;

3.  globoko obžaluje izgube človeških življenj in izraža solidarnost z družinami umrlih, ranjenih in pogrešanih;

4.  ugotavlja, da je maroški parlament oblikoval preiskovalni odbor za preučitev dogodkov, ki so vodili do posredovanja maroških oblasti, vendar meni, da bi bili Združeni narodi najprimernejši organ za izvedbo neodvisne mednarodne preiskave, ki bi pojasnila dogodke, smrti in izginotja;

5.  obžaluje napade na svobodo tiska in obveščanja, ki so jih utrpeli številni evropski novinarji, in od Kraljevine Maroko zahteva, da novinarjem, neodvisnim opazovalcem in človekoljubnim organizacijam dovoli prost dostop do Zahodne Sahare in prosto gibanje v njej; obžaluje prepoved vstopa v Zahodno Saharo, ki so jo maroške oblasti uvedle za poslance, novinarje, medije in neodvisne opazovalce;

6.  vztraja, da je treba organe OZN pozvati, naj predlagajo vzpostavitev mehanizma za spremljanje človekovih pravic v Zahodni Sahari;

7.  pozdravlja obnovitev neuradnih srečanj med Marokom in Fronto Polisario pod okriljem osebnega odposlanca generalnega sekretarja Združenih narodov, celo v tako zaostrenih okoliščinah, ter poziva regionalne akterje, naj odigrajo konstruktivno vlogo;

8.  potrjuje svojo podporo obnovitvi neuradnih pogovorov med udeleženci v konfliktu, da bi se dosegla pravična, trajna in za obe strani sprejemljiva politična rešitev v skladu z zadevnimi resolucijami varnostnega sveta Združenih narodov;

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo vsa potrebna humanitarna pomoč s povečanimi sredstvi dodeljena zahodnosaharskim beguncem (po ocenah jih je med 90.000 in 165.000), ki živijo v regiji Tindouf, da se jim pomaga izpolniti osnovne potrebe po hrani, vodi, bivališču in zdravstveni oskrbi ter se izboljšajo njihove življenjske razmere;

10.  izraža zaskrbljenost zaradi zapiranja in domnevnega ustrahovanja zahodnosaharskih zagovornikov človekovih pravic na ozemlju Zahodne Sahare; poziva, naj se z zagovorniki človekovih pravic v zaporih na tem ozemlju ali v Maroku ravna v skladu z mednarodnimi standardi ter naj se jim hitro in pošteno sodi;

11.  poziva EU, naj od Kraljevine Maroko zahteva spoštovanje mednarodnega prava pri izkoriščanju naravnih virov v Zahodni Sahari;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Afriške unije, delegaciji Evropskega parlamenta za odnose z državami Magreba, predsedstvu parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje, parlamentu in vladi Maroka, Fronti Polisario ter parlamentoma in vladama Alžirije in Mavretanije.

(1) UL C 272 E, 9.11.2006, str. 582.