Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2103(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0310/2010

Predložena besedila :

A7-0310/2010

Razprave :

PV 24/11/2010 - 20
CRE 24/11/2010 - 20

Glasovanja :

PV 25/11/2010 - 8.13
CRE 25/11/2010 - 8.13
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0445

Sprejeta besedila
PDF 144kWORD 98k
Četrtek, 25. november 2010 - Strasbourg Končna izdaja
Mednarodna trgovinska politika v okviru zahtev glede podnebnih sprememb
P7_TA(2010)0445A7-0310/2010

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb (2010/2103(INI))

Evropski parlament ,

–  ob upoštevanju poročil treh delovnih skupin medvladne skupine strokovnjakov za podnebne spremembe, objavljenih leta 2007(1) ,

–  ob upoštevanju svežnja ukrepov za boj proti podnebnim spremembam, ki ga je 17. decembra 2008 sprejel Evropski svet,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z zasedanja 29. in 30. oktobra 2009 o pogajanjih o podnebju,

–  ob upoštevanju vrhunskega srečanja OZN o podnebju v Københavnu (Danska) od 7. do 18. decembra 2009 ter o sporazumu s tega srečanja,

–  ob upoštevanju predhodnih resolucij Parlamenta o podnebnih spremembah, zlasti resolucije z dne 10. februarja 2010 o rezultatih vrhunskega srečanja v Københavnu(2) ter resolucije z dne 29. novembra 2007 o trgovini in podnebnih spremembah(3) ,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. maja 2010 o analizi možnosti, da se preseže ciljno 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter oceni tveganja selitve industrijskih virov toplogrednih plinov izven EU (KOM(2010)0265),

–  ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 19. junija 2010 o trajnosti biogoriv in drugih tekočih biogoriv(4) ,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. novembra 2008 o pobudi za surovine – zagotavljanje preskrbe z nujno potrebnimi surovinami za rast in delovna mesta v Evropi (KOM(2008) 0699),

–  ob upoštevanju poročila Svetovne trgovinske organizacije in programa Združenih narodov za okolje „Trgovina in podnebne spremembe“ z dne 26. junija 2008,

–  ob upoštevanju končne izjave voditeljev držav in vlad na vrhunskem srečanju skupine G 20 24. in 25. septembra 2009 v Pittsburghu,

–  ob upoštevanju mednarodne ocene agronomske znanosti in tehnologije za razvoj, objavljene v letu 2008(5) ,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost ter Odbora za razvoj (A7–0310/2010),

A.  ker se je temperatura na Zemlji v zadnjem stoletju povišala in se bo še naprej višala ter ker so gospodarske, socialne in okoljske posledice podnebnega segrevanja že dobile zaskrbljujoče razsežnosti in ker je treba segrevanje omejiti na manj kot 2°C,

B.  ker je dogovor, sprejet na vrhunskem srečanju OZN o podnebju v Københavnu v decembru 2009, neustrezen; ker Evropska unija ni uspela prevzeti vodilne vloge,

C.  ker je dogovor, sprejet na vrhunskem srečanju OZN o podnebju v Københavnu v decembru 2009, neustrezen in vreden razočaranja,

D.  ker vrhunsko srečanje v Cancunu ponuja enkratno priložnost za vsebinski dialog in bi morali v njegovem okviru sprejeti pravno zavezujoče instrumente ter veliko zanesljivejše postopke preverjanja, prav tako bi to srečanje moralo biti pomemben korak k celovitemu in pravno zavezujočemu operativnemu sporazumu, ki bo omogočil omejitev globalnega segrevanja krepko pod 2°C,

E.  ker je boj proti podnebnim spremembam konkurenčni dejavnik, saj sta evropski prednostni nalogi na tem področju varčevanje z energijo ter energija iz obnovljivih virov, ki bosta izboljšali zanesljivo oskrbo Unije z energijo in imata velik potencial za gospodarski razvoj, inovacije, regionalni razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest,

F.  ker so nekatere države z energetskimi subvencijami in brez omejitev emisij ogljikovega dioksida v ugodnejšem položaju,

G.  ker so zato trgovinski predpisi odločilni v boju proti podnebnim spremembam in ker lahko Unija nanje močno vpliva, saj je največja svetovna trgovska velesila,

1.  se veseli, ker je Evropski svet pokazal ambicijo, da do leta 2050 zmanjša evropske emisije toplogrednih plinov za 80 do 95 % glede na leto 1990, kar je potrebno, če želi Unija ponovno prevzeti vodstvo kot mednarodna velesila na področju podnebja, saj so se druge države močno potrudile na področju okolju prijaznega gospodarstva, zlasti prek svoji načrtov za ponovni gospodarski zagon; močno podpira cilj, da se do leta 2020 za 30 % zmanjšajo evropske emisije, kar bi moralo spodbuditi ostale države k sprejetju bolj ambicioznih zavez;

2.  poziva k sprejetju mednarodno obvezujočega sporazuma o varstvu podnebja in izrecno podpira cilj za zmanjšanje emisij CO2 v EU za 30 % do leta 2020 in dolgoročni cilj EU za zmanjšanje CO2 in ostalih toplogrednih plinov za najmanj 85 % do leta 2050;

3.  poudarja, da morajo razvite države prevzeti vodilno vlogo pri zmanjševanju emisij CO2; meni, da so oblikovanje standardov, označevanje in certificiranje instrumenti z velikim potencialom za zmanjšanje porabe energije in s tem za reševanje vprašanja podnebnih sprememb; meni, da se mehanizem čistega razvoja ni uspel posvetiti potrebam najranljivejših držav;

4.  trdi, da bi bilo treba spodbujanje obnovljivih energij okrepiti povsod, kjer si vlade držav članic prizadevajo za dosledno politiko in vzpostavijo zavezujoč pravni okvir, ki dolgoročno omogoča sprejetje stopenjskega programa pomoči, ki prispevajo k odprtju trga in vzpostavitvi minimalne infrastrukture, kar je bistvenega pomena v času krize in poslovne negotovosti;

5.  opozarja, da je trgovinska politika instrument za uresničevanje splošnih ciljev Evropske unije in da se v skladu s členom 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije trgovinska politika izvaja „v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije“, skladno s členom 3 Pogodbe o Evropski uniji, pa mora zlasti prispevati k „trajnostnemu razvoju Zemlje, solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, prosti in pravični trgovini, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok, kakor tudi k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava, zlasti k spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov“;

6.  poudarja, da je trgovinska politika Evropske unije na dvostranski, večstranski in mnogostranski ravni sredstvo in ne sama sebi namen, da mora biti skladna s cilji boja proti podnebnim spremembam ter vnaprej delovati v skladu s sklepi ambicioznega dogovora o podnebju;

7.  meni, da si je treba pravila WTO razlagati in jih razvijati v skladu z obveznostmi, sprejetimi v okviru večstranskih dogovorov o okolju; poziva Komisijo, naj deluje za dosego soglasja pri WTO, da bi sekretariati večstranskih dogovorov o okolju dobili status opazovalcev na vseh sestankih WTO za področja v njihovi pristojnosti ter vlogo svetovalcev v postopkih za urejanje sporov v zvezi z okoljem; poudarja, da je treba določiti nova mednarodna pravila, s katerimi bi odpravili ugodnejši položaj zaradi poceni emisij ogljikovega dioksida;

8.  obžaluje dejstvo, da sedaj v nobeni od pogodb WTO ni neposrednega sklicevanja na podnebne spremembe, varno oskrbo s hrano in razvojne cilje tisočletja; obsoja razvoj biopiratstva semen, odpornih na podnebne spremembe; meni, da je treba spremeniti pravila Svetovne trgovinske organizacije, da se zagotovi skladnost in doslednost z obvezami iz Kjotskega protokola in večstranskih okoljskih sporazumov; nujno zahteva reformo WTO, s katero bi omogočili razlikovanje proizvodov na podlagi njihovih metod proizvodnje in predelave;

9.  poudarja, ob upoštevanju preambule Svetovne trgovinske organizacije (STO) in členov (b), (d) in (g) Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (GATT), da mednarodna trgovina ne sme voditi v izkoriščanje naravnih virov, ter poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo načelo skupne preference v okviru STO, posebno z ozirom na trajnostne, podnebju prijazne in etično neoporečne izdelke;

10.  poziva Komisijo in članice WTO, naj si prizadevajo, da bo WTO podala mnenje o pomenu in posledicah podnebnih sprememb in da si bo prizadevala, da njena pravila ne bodo spodkopavala globalnih prizadevanj za boj proti podnebnih spremembam, za njihovo zmanjšanje in za prilagoditev nanje, ampak jih bodo podpirala;

11.  obžaluje, da morajo članice WTO šele najti način, kako vključiti to pogodbo v sistem institucij OZN in v zakonodajo o varovanju okolja, tudi o podnebnih spremembah, ter o socialni pravičnosti in spoštovanju vseh človekovih pravic; vztraja, da morajo imeti obveze in cilji iz večstranskih okoljskih sporazumov, kot je okvirna konvencija OZN o podnebnih spremembah, pa tudi drugih institucij OZN (FAO, ILO, IMO), prednost pred ozkimi razlagami zakonov o trgovini;

12.  ker je od marakeškega sklepa ministrov članic WTO o trgovini in okolju 15. aprila 1994 minilo že več kot 15 let, poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu najkasneje do polovice 2011 predstavi poročilo, v katerem bo ocenila, v kolikšni meri je odbor WTO za trgovino in okolje izpolnil obveze iz tega sklepa ter kaj je po njenem mnenju še treba storiti, zlasti v zvezi z globalnim dialogom o blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter WTO;

13.  poziva Komisijo in države članice STO, da pri pogajanjih STO in pri dvostranskih trgovinskih pogajanjih vztrajajo, da trgovinska liberalizacija, še posebej na področju surovin, ne bo ogrožala trajnostnega upravljanja z viri in da bodo podnebni cilj in cilji za zaščito vrst postali sestavni del sporazumov; zato poziva Komisijo, naj si v okviru STO prizadeva za skupno srečanje trgovinskih in okoljskih ministrov držav članic STO še pred srečanjem pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja leta 2011 v Johannesburgu; opozarja, da je Okvirna konvencija OZN o spremembi podnebja forum, na katerem je treba doseči mednarodni sporazum o soočanju s podnebnimi spremembami;

14.  meni, da je treba nujno začeti javno razpravo o ustanovitvi svetovne okoljske organizacije;

Krepiti pozitivno interakcijo med trgovino in varstvom okolja

15.  priznava, da lahko trgovinska izmenjava igra pozitivno vlogo pri širjenju blaga in storitev, ki prispevajo k varstvu okolja; meni, da se lahko varstvo podnebja in liberalizacija izmenjav vzajemno krepita z lajšanjem izmenjave okoljskega blaga in storitev, vendar je treba prej določiti seznam tega blaga in storitev glede na stroga okoljska merila ter v sodelovanju z državami članicami WTO;

16.  priznava, da je trgovina pomembno orodje za prenos tehnologij v države v razvoju; poudarja, da je treba zmanjšati ovire za „zeleno“ trgovino, na primer z odpravo tarif na „zeleno“ blago na ravni Svetovne trgovinske organizacije;

17.  upa, da bo EU delovala kot zgled in bo zmanjšala ovire, kot so carine in druge dajatve, za trgovanje z zelenimi tehnologijami ter okolju in podnebju prijaznimi izdelki ter da bo na podlagi akcijskega načrta z Balija in københavnskega zelenega podnebnega sklada spodbujala okoljske dobrine in storitve;

18.  poudarja pomen inovacij v okolju prijaznih tehnologijah ter priznava vlogo, ki jo lahko igra trgovinska izmenjava v prenosu teh tehnologij med državami;

19.  poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri opredeljevanju najočitnejših ovir za širjenje tehnologij v državah v razvoju, da se tako rešijo podnebne spremembe;

20.  meni, da lahko različni sistemi nagrajevanja spodbudijo k inovacijam ter da ti sistemi ne spodbujajo prenosa tehnologij na enak način; prav tako ugotavlja, da je treba obravnavati pomisleke v zvezi z zaščito pravic intelektualne lastnine zaradi šibkih političnih institucij in pomanjkanja pravne države, če naj se omogoči, da bodo sistemi pravic intelektualne lastnine lahko prispevali k prenosu tehnologije; zato poziva Komisijo, naj preuči vse sisteme nagrajevanja inovacij, naj upošteva nevarnost, da so nekatere države izključene, ter naj rezultate tega dela vključi v svojo podnebno diplomacijo;

21.  je zaskrbljen zaradi izkrivljajočega vpliva subvencij za fosilno energijo na svetovno izmenjavo, zaradi njihovega vpliva na podnebje ter zaradi stroškov, ki nastajajo zaradi njih v javnih financah; z naklonjenostjo sprejema obvezo skupine G 20 za postopno odpravo teh subvencij;

22.  želi, da Evropska unija na tem področju sprejme vodilno vlogo v mednarodni skupnosti in poziva Komisijo, naj hitro predlaga razpored za odpravo teh subvencij v Uniji, saj bo tak proces zahteval sprejetje spremljevalnih socialnih in gospodarskih ukrepov; sicer pa opozarja Komisijo in države članice na zahtevo Parlamenta, naj obvestijo Evropski parlament o posojilih, ki jih agencije za izvozna posojila in Evropska investicijska banka odobrijo za projekte, ki imajo negativen vpliv na podnebje;

23.  nasprotuje subvencioniranju fosilnih goriv in poziva k večji podpori okolju prijaznim in obnovljivim energijam in k raziskavam ter razvoju decentraliziranih energijskih virov, posebno v državah v razvoju; v zvezi s tem opozarja na sporazum G20 o postopni opustitvi subvencij za fosilna goriva in poziva Komisijo, naj pripravi predloge za evropsko strategijo, ki bi to izvajala, in jasen časovni razpored ter po potrebi kompenzacijske mehanizme;

Pravičnejše cene v mednarodni trgovini in preprečevanje selitve virov CO2

24.  opozarja, da lahko liberalizacija izmenjav škoduje varstvu podnebja, če nekatere države iz neaktivnosti na podnebnem področju naredijo konkurenčno prednost; predlaga torej reformo protidampiških pravil WTO zaradi vključitve vprašanja pravične okoljske cene glede na svetovna merila za varstvo podnebja;

25.  obžaluje, da imajo lahko nekatere države s subvencijami, ki vplivajo na ceno energije, in brez omejitev ali kvot za emisije ogljikovega dioksida ugodnejši položaj; zaradi pomanjkanja omejitev za emisije ogljikovega dioksida, ki so zato relativno poceni, se te države niso pripravljene pridružiti večstranskim sporazumom o podnebnih spremembah;

26.  vseeno ugotavlja, da pogajanja o podnebju temeljijo na načele skupne, a različne odgovornosti, ter da se slabost podnebne politke v državah v razvoju na splošno razlaga z manjšo finančno ali tehnološko sposobnostjo in ne kot okoljski damping;

27.  v zvezi s tem meni, da se je treba previdno lotiti evropske razprave o selitvi industrijskih virov CO2 v sistemu Skupnosti za trgovanje z emisijami in o načinu, kako to popraviti;

28.  opozarja, da je na podlagi zadnjega sporočila Komisije z dne 26. maja 2010 (KOM(2010)0265) o tej temi malo industrijskih sektorjev dejansko izrazito občutljivih na selitev virov CO2, ter meni, da njihova določitev zahteva natančno sektorsko analizo; poziva Komisijo, naj kmalu uporabi tak pristop namesto enakih količinskih meril za vse industrijske sektorje;

29.  poudarja, da ne obstaja enotna rešitev za vse gospodarske sektorje, občutljive na selitev virov CO2, ter da sta narava proizvoda ali struktura trga bistveni merili za izbiro razpoložljivih sredstev (brezplačna dodelitev kvot, državna pomoč ali poravnave na mejah);

30.  meni, da bi bil večstranski sporazum o podnebju najboljši instrument za zagotovitev internalizacije negativnih zunanjih okoljskih vplivov CO2, vendar pa je možno, da tega ne bo mogoče doseči v bližnji prihodnosti; zato meni, da bi morala Evropska unija za industrijske sektorje, ki so zares izpostavljeni povečanju emisij CO2, še naprej preučevati možnosti za vzpostavitev ustreznih okoljskih orodij, ki se dopolnjujejo z dražbo pravic za CO2 v okviru sistema za trgovanje z emisijami v Skupnosti, zlasti „mehanizma za vključevanje ogljika“ v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Takšen mehanizem bi omogočil, da se prepreči tveganje prenašanja emisij CO2 na tretje države;

31.  izrecno izjavlja, da mejne davčne izravnave ne bi smele delovati kot protekcionističen instrument, temveč kot način za zmanjševanje emisij;

Spodbujanje razlikovanja med proizvodi glede na njihov vpliv na podnebje

32.  meni, da lahko EU kot največji mednarodni trgovinski blok postavlja standarde, ki veljajo za ves svet, ter podpira razvoj in širjenje postopkov za podeljevanje certifikatov ter označevanje, ki upoštevajo socialna in ekološka merila; poudarja pomen uspešnega dela mednarodnih neprofitnih organizacij pri razvoju in spodbujanju ustreznih označb in certifikatov in izrecno zagovarja njihovo širšo uporabo;

33.  opozarja, da okvir WTO omogoča sprejetje ukrepov za ocenjevanje trgovine (če je treba), ki bodo sorazmerni in ne bodo diskriminirali držav, kjer so enaki proizvodni pogoji; vendar opaža, da so nujna pojasnila, da bi se ti ukrepi lahko izvajali na osnovi podnebnih meril, ki se nanašajo na proizvodne postopke in metode za te proizvode;

34.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za ponovni začetek razprave znotraj WTO o proizvodnih postopkih in metodah ter možnosti, da se podobni proizvodi ločijo glede na njihov ogljični in energetski odtis ali glede na tehnološka merila; meni, da bi države članice WTO lahko sprejele tako pobudo, če bi jo spremljali še ukrepi za lažji prenos tehnologij;

35.  vendar želi, da sedanje pomanjkanje jasnosti o proizvodnih postopkih in metodah znotraj WTO ne pripelje Unije k statičnosti, ravno obratno, morala bi izkoristiti svoj manevrski prostor;

36.  poudarja, da si je treba prizadevati za to, da se bodo škodljivi vplivi na okolje, ki so posledica trgovine, odražali v cenah in da se bo izvajalo načelo „onesnaževalec plača“; poziva k uskladitvi sistemov označevanja in informiranja v zvezi z okoljskimi standardi;

37.  se torej veseli , ker je Evropska unija uvedla trajnostna meril za agrogoriva, proizvedena v Uniji in uvožena; zahteva, naj Evropska komisija preuči, ali je tak pristop možno razširiti tudi na biomaso in kmetijske proizvode; zahteva, naj se upoštevajo posredne spremembe uporabe tal za agrogoriva, in pričakuje, da bo Komisija pred koncem leta 2010 pripravila predlog v skladu s svojimi obvezami do Evropskega parlamenta;

38.  se zavzema za razvoj pravih, obvezujočih trajnostnih meril in standardov za proizvodnjo biogoriv in biomase, ki bodo upoštevali izpust toplogrednih plinov in majhnih delcev pri posredni spremembi rabe zemljišč in v celotnem proizvodnem ciklu; poudarja, da mora imeti zagotovitev zanesljive oskrbe s hrano za prebivalstvo prednost pred proizvodnjo biogoriv in da je treba trajnost politike in prakse rabe tal nujno bolj celostno obravnavati;

39.  meni, da je treba nujno določiti stroge standarde za trajnost mednarodne trgovine z biogorivi, saj imajo protisloven okoljski in družbeni učinek;

40.  pozdravlja sklenitev evropskega sporazuma o nezakonitostih v zvezi z lesom in neučakano pričakuje napredek pri sporazumih o prostovoljnem partnerstvu;

Liberalizacija izmenjav ne sme ogroziti ambiciozne politike o podnebju

41.  je zaskrbljen, ker želi Komisija v trgovinske sporazume vključiti liberalizacijo trgovine z lesom, zlasti ukinitev omejevanja izvoza lesa, kljub visokemu tveganju krčenja gozdov in negativnim posledicam za podnebje, biotsko raznovrstnost, razvoj in lokalno prebivalstvo;

42.  zlasti poudarja, da je treba uskladiti cilje glede okolja, biotske raznovrstnosti in pogojev za trgovanje, da bi zagotovili na primer učinkovit boj proti krčenju;

43.  meni, da morajo novi mednarodni sporazumi o varovanju podnebja vsebovati trdna zagotovila za zmanjšanje škodljivih okoljskih vplivov mednarodne trgovine z lesom in izkoreninjenja krčenja gozdov, katerega obseg je razlog za skrb;

Popolna vključitev prevoza v problematiko trgovina-podnebje

44.  obžaluje, da sedanji trgovinski sistem vodi v globalno delitev dela in proizvodnje, kar pomeni močno obremenitev prometa, ki ne nosi lastnih okoljskih stroškov; želi, da se podnebni stroški mednarodnega prevoza internalizirajo v ceno z uvedbo pristojbin ali s sistemom izmenjave plačljivih kvot; se veseli prihodnje vključitve letalstva v evropski sistem trgovanja z emisijami in pričakuje od Komisije podobno pobudo za pomorski promet do leta 2011 z začetkom veljavnosti v letu 2013, če se bo izkazalo, da je do takrat nemogoče vzpostaviti mehanizem na svetovni ravni; obžaluje, da ni obdavčitve na porabljeno gorivo za čezmorski prevoz blaga; zagovarja uvedbo davka na to gorivo in te proizvode, zlasti na proizvode, ki se jih prevaža po zraku; pričakuje tudi, da Komisija sprejme pobudo za ponovno presojo o pomoči, dodeljeni za najbolj onesnažujoče načine prevoza, kot je ukinitev pristojbine za energijo iz kerozina;

45.  ugotavlja, da bi lahko znatno zmanjšali emisije CO2 v mednarodni trgovini; poziva, naj bodo stroški, ki nastanejo ob prevozu, in okoljski stroški, vračunani v ceno izdelkov (internalizacija zunanjih stroškov), predvsem z vključitvijo ladijskega prevoza, ki predstavlja 90 % prevoza v mednarodni trgovini, v evropski sistem za trgovanje z emisijami;

46.  poziva Komisijo in države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi v okviru Mednarodne pomorske organizacije dosegle pravno obvezujoč sporazum o zmanjšanju emisij ladij;

47.  meni, da je pomembno, da mednarodne zaveze glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov veljajo tudi za mednarodni zračni in pomorski promet;

48.  poudarja, da porast izpustov CO2, povezana s prometom in mednarodno trgovino, spodkopava učinkovitost strategije EU o podnebnih spremembah; meni, da to govori v prid prehodu iz izvozno usmerjene razvojne strategije na notranji endogeni razvoj, temelječ na raznovrstni in lokalni porabi ter proizvodnji v državah v razvoju; opozarja, da bi takšna strategija ugodno vplivala na zaposlovanje v EU in v državah v razvoju;

49.  meni, da dokler ne bodo podnebni stroški vključeni v ceno prevoza, je treba spodbujati trajnostno lokalno proizvodnjo, zlasti z boljšim obveščanjem potrošnikov;

Povečanje usklajenosti med trgovino in podnebjem

50.  zahteva, da se zato, da se zagotovi skladnost med trgovinsko in podnebno politiko, pripravi ogljično bilanco trgovinske politike, da se morebiti ta politka spremeni zaradi izboljšanja bilance, ter naj se v primeru negativne bilance za podnebje obvezno sprejmejo nadomestni ukrepi (politično, tehnološko in finančno sodelovanje);

51.  poziva EU, naj se v dvostranskih in regionalnih trgovinskih sporazumih uporabi izčrpne okoljske določbe kot razvojno orodje, z dajanjem poudarka potrebi po pravilnem izvajanju okoljskih klavzul in mehanizmov za sodelovanje, da se spodbudi prenos tehnologije, tehnično podporo in izgradnjo zmogljivosti;

52.  poziva Komisijo, naj v trgovinske sporazume, sklenjene z državami, ki niso članice EU, vključi okoljske klavzule, s posebnim poudarkom na zmanjšanju emisij CO2 in prenosu tehnologije z nizkimi emisijami;

53.  pozdravlja vključitev podnebnih sprememb v oceno učinka trgovine na trajnostni razvoj v trgovinskih sporazumih; vendar opozarja, da ocena učinka trgovine na trajnostni razvoj kaže, da bodo nekateri sporazumi, kot je evrosredozemski sporazum o prosti trgovini, imeli neugodne vplive na podnebje, ki se pred njihovo sklenitvijo niso obravnavali; meni, da trgovinski sporazumi nikakor ne smejo ovirati večstranskih okoljskih sporazumov;

54.  meni, da je treba okoljska merila vključiti v reformo sistema preferencialov (GSP);

55.  meni, da bi morala Komisija slediti usklajenemu okviru pri svojih strategijah pogajanja glede trgovinske in okoljske politike, da partnerji ne bi imeli nobenega razloga za skrb glede trgovinskih ovir, hkrati pa bi zagotovila skladnost s svojimi obvezujočimi cilji za boj proti podnebnim spremembam;

56.  meni, da bi EU morala voditi „okoljsko diplomacijo“ v trgovinskih odnosih z državami, ki jih ne obvezujejo večstranski sporazumi o varstvu okolja;

Usklajenost med trgovino in podnebjem v Evropski uniji s stališča držav v razvoju

57.  priznava, da lahko države partnerke vidijo usklajevanje evropske trgovinske in podnebne politike kot način, da zmanjšamo svoj uvoz in povečamo svoj izvoz;

58.  vztraja, da se je treba s temi državami pogajati o vseh ukrepih, ki jih Unija lahko sprejme, zlasti poravnave na mejah, ter o tem, da mora Unija spoštovati svoje obveze v zvezi s pomočjo za podnebje, ki jih ima do držav razvoju;

59.  zato je zaskrbljen, da bo „zgodnje“ financiranje, ki so ga evropske države obljubile na vrhunskem srečanju o podnebju v Københavnu, delno prihajalo iz obveznosti v okviru javne pomoči za razvoj in bo dano v obliki posojil, kar je v nasprotju z zahtevami Parlamenta; zahteva, naj Komisija izvede poročilo o tem financiranju, da bo mogoče soditi o ujemanju med resničnostjo, sprejetimi obvezami in zahtevami Parlamenta; poziva tudi k boljšemu usklajevanju financiranja glede na njegovo vsebinsko in geografsko uporabo;

60.  opozarja na obljubo industrializiranih držav, med katerimi so države članice Unije, da bodo razmislile o inovativnem financiranju boja proti podnebnim spremembam;

61.  je prepričan, da mora boj proti podnebnim spremembam temeljiti na načelu solidarnosti med industrijskimi državami in državami v razvoju ter po možnosti na tesnejšem sodelovanju med OZN, WTO in drugimi institucijami Breton Woodsa; poziva, da se skupaj z državami v razvoju, državami v vzponu in razvitimi državami oblikuje globalni pristop za trgovanje z emisijami ter obdavčitev energij in emisij toplogrednih plinov, da bi po eni strani preprečili selitve podjetij (selitev virov CO2 ) in po drugi strani generirali finančna sredstva za boj proti podnebnim spremembam ter za zmanjšanje njihovih posledic in prilagoditev tem posledicam;

62.  poudarja, da bo vse pogostejši prenos tehnologije v države v razvoju kot sredstvo za reševanje selitve virov CO2 bistven del podnebne ureditve po letu 2012; obžaluje, da prenos tehnologije predstavlja le majhen delež uradne razvojne pomoči; poziva države članice, naj zagotovijo dodatno tehnično in finančno pomoč za države v razvoju, da se bodo soočile s posledicami podnebnih sprememb in izpolnile podnebne standarde, ter vključijo vnaprejšnje presoje vpliva razvoja standardov, označevanja in certificiranja;

o
o   o

63.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Svetu in Komisiji, nacionalnim parlamentom, izvršni sekretarki okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah in 16. konferenci pogodbenic (COP 16).

(1) Climate Change 2007: Synthesis Report ; avtorja Rajendra K. Pachauri in Andy Reisinger, Ženeva 2007, http://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/syr/ar4_syr.pdf; in poročila delovnih skupin: The Physical Science Basis , prispevek delovne skupine I, avtorji S. Solomon, D. Qin, M. Manning, Z. Chen, M. Marquis, K. Averyt, M. Tignor in H.L. Miller, Jr.; Impacts, Adaptation and Vulnerability , prispevek delovne skupine II, avtorji M. Parry, O. Canziani, J. Palutikof, P. van der Linden in C. Hanson; Mitigation of Climate Change , prispevek delovne skupine III, avtorji B. Metz, O. Davidson, P. Bosch, R. Dave in L. Meyer.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0019.
(3) UL C 297 E, 20.11.2008, str. 193.
(4) UL C 160, 19.6.2010, str. 1 in 8.
(5) http://www.agassessment.org/

Zadnja posodobitev: 2. marec 2012Pravno obvestilo