Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Iraku,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odpravi smrtne kazni, zlasti resolucije z dne 26. aprila 2007 o pobudi za vsesplošni moratorij za smrtno kazen(1),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 62/149 z dne 18. decembra 2007, ki poziva k moratoriju za izvajanje smrtne kazni, in resolucije generalne skupščine Združenih narodov 63/168 z dne 18. decembra 2008, ki poziva k izvajanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 62/149 iz leta 2007,

–  ob upoštevanju govora podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton na plenarnem zasedanju 16. junija 2010 o politiki na področju človekovih pravic, v katerem je tudi poudarila, da je odprava smrtne kazni po vsem svetu prednostna naloga EU,

–  ob upoštevanju končne izjave, sprejete na 4. svetovnem kongresu proti smrtni kazni, ki je potekal v Ženevi od 24. do 26. februarja 2010, s katero so pozvali k vsesplošni odpravi smrtne kazni,

–  ob upoštevanju člena 2 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sklepov, ki jih je Svet sprejel 16. novembra 2009, o svobodi veroizpovedi in prepričanja, v katerih je poudaril strateški pomen te svobode in boja proti verski nestrpnosti,

–  ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere in prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton o Iraku, zlasti tiste z dne 1. novembra 2010, ki jo je dala po napadu vernikov v cerkvi odrešitve v Bagdadu v Iraku,

–  ob upoštevanju svojih letnih poročil o stanju človekovih pravic po svetu in svojih prejšnjih resolucij o verskih manjšinah po svetu,

–  ob upoštevanju člena 122(5) Poslovnika,

Smrtna kazen (vključno s primerom Tarika Aziza)

A.  ker je 26. oktobra 2010 iraško vrhovno sodišče na smrt obsodilo nekdanjega namestnika premiera Tarika Aziza, starega 74 let, skupaj z nekdanjim notranjim ministrom Sadunom Šakirjem in nekdanjim osebnim tajnikom Sadama Huseina Abedom Hamudom; ker bo kazen verjetno izvedena v tridesetih dneh, če bo pritožba zoper njo zavrnjena,

B.  ker je bil Tarik Aziz v predhodnem sojenju obsojen na 22 let zapora v samici, dejansko pa je to dosmrtna kazen zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja, v zaporu ga je namreč nekajkrat zadela kap, poleg tega oboleva na pljučih, prestal pa je tudi operacijo možganskega strdka,

C.  ker je iraški predsednik Džalal Talabani izjavil, da ne bo podpisal usmrtitve Tarika Aziza; ker mora predsednik na podlagi iraške ustave ratificirati smrtno kazen, kljub temu pa obstajajo mehanizmi, da se jo izvrši prek parlamenta,

D.  ker bo smrtna obsodba Tarika Aziza le malo prispevala k zmanjšanju nasilja v Iraku in ker je v Iraku nujno potrebna nacionalna sprava,

E.  ker je EU odločno zavezana k popolni odpravi smrtne kazni in si prizadeva, da bi bilo to načelo splošno sprejeto,

F.  ker je smrtna kazen najbolj kruta, nehumana in ponižujoča kazen, ki je v nasprotju s pravico do življenja, ki je vključena v Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, in je oblika mučenja, ki za države, ki spoštujejo človekove pravice, ni sprejemljiva,

Napadi na krščanske skupnosti

G.  ker sta bila 22. novembra 2010 v Mosulu ubita dva iraška kristjana; ker je bilo v iraški prestolnici Bagdad 10. novembra 2010 v seriji bombnih in samomorilskih napadov na krščanska območja ubitih vsaj pet ljudi; in ker so se ti napadi zgodili po tem, ko so 31. oktobra 2010 islamski skrajneži zavzeli sirsko katoliško katedralo v Bagdadu in ubili več kot 50 vernikov,

H.  ker je skupina islamskih skrajnežev Irak islamska država, ki naj bi bila del mednarodnega terorističnega gibanja Al Kajda, prevzela odgovornost za poboj in napovedala nadaljnje napade na kristjane,

I.  ker člen 10 iraške ustave vlado zavezuje, da zagotovi in ohrani svetost svetišč in verskih objektov; ker je v členu 43 navedeno, da pripadniki vseh verskih skupnost svobodno izvajajo verske obrede in upravljajo svoje verske institucije,

J.  ker je nekaj sto tisoč kristjanov zaradi ponavljajočih se napadov na njihove skupnosti in cerkve zapustilo državo; ker so se morali mnogi Asirci (Kaldejci, Sirijci in druge krščanskime manjšine), ki so ostali v Iraku, razseliti znotraj države, da so ubežali nasilju, ki so ga nad njimi izvajali skrajneži,

K.  ker Asirci (Kaldejci, Sirijci in druge krščanske manjšine) pripadajo staremu domorodnemu prebivalstvu, ki je ranljivo na preganjanje in prisilno izseljevanje, in ker je nevarnost, da bo njihova kultura v Iraku izumrla,

L.  ker se v Iraku še vedno zelo očitno kršijo človekove pravice, zlasti etničnih in verskih manjšin; ker morajo vse družbe zagotavljati varnost in spoštovati pravice vseh manjšin, vključno z verskimi skupnostmi,

M.  ker je EU večkrat izrazila svojo zavezo svobodnemu mišljenju, svobodi vesti in verski svobodi in poudarila nalogo vlad, da zagotovijo te svoboščine,

Smrtna kazen (vključno s primerom Tarika Aziza)

1.  poudarja svoje dolgoletno nasprotovanje smrtni kazni v vseh primerih in v vseh okoliščinah, vključno z vojnimi zločini, zločini zoper človeštvo in genocidom, in še enkrat poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva k uveljavljanju človeškega dostojanstva in postopnemu razvoju človekovih pravic;

2.  zato globoko obžaluje, da je iraško vrhovno sodišča izreklo smrtno kazen Tariku Azizu, Sadunu Šakirju in Abedu Hamud ; vendar poudarja, da je treba po načelu pravne države in predpisanem postopku zagotoviti, da bodo tisti, ki so kršili človekove pravice, vključno z (nekdanjimi) politiki, za svoja dejanja odgovarjali;

3.  poziva iraške oblasti, naj ponovno pretehtajo odločitev in ne izvršijo smrtne obsodbe, ki jo je izreklo vrhovno sodišče; pozdravlja razglasitev predsednika Talabija, da ne namerava podpisati izvršitve smrtne kazni;

4.  spodbuja iraško vlado, naj podpiše in ratificira drugi neobvezni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, ki obravnava odpravo smrtne kazni v vseh okoliščinah, in poziva k takojšnjemu moratoriju za usmrtitve;

5.  poudarja, da ostaja odprava smrtne kazni eden od glavnih političnih ciljev EU na področju človekovih pravic;

Napadi na krščanske skupnosti

6.  je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih napadov na kristjane in druge verske skupnosti v Iraku ter zaradi zlorabe vere s strani tistih, ki so zakrivili ta dejanja, in jih ostro obsoja;

7.  poziva iraške oblasti, naj korenito povečajo prizadevanja za zaščito kristjanov in drugih ranljivih manjšin, okrepijo boj proti medetničnemu nasilju in naj si kar se da prizadevajo, da bodo krivci za svoja dejanja odgovarjali v skladu z načelom pravne države in mednarodnimi standardi;

8.  ponovno potrjuje svojo popolno podporo prebivalcem Iraka in poziva vse iraške politične instance k medsebojnemu sodelovanju proti grožnji nasilja in terorizma; poudarja, da je treba zagotoviti pravico vseh verskih skupin do zbiranja in svobodnega izpovedovanja svoje vere; obžaluje, da so cilji napadov namerno lokacije, kjer se zbirajo civilisti, vključno z verskimi objekti; ostro obsoja vse nasilne napade na cerkve in druge verske objekte in poziva države EU in mednarodno skupnost, naj okrepijo boj proti terorizmu;

9.  izraža solidarnost z družinami žrtev in je prepričan, da bodo Iračani še naprej odločno nasprotovali vsem naporom ekstremistov, da bi zanetili versko nestrpnost;

10.  pozdravlja izjavo iraškega ministrstva za zunanje zadeve z dne 2. novembra 2010, s katero je pozvalo specializirane organe in vse varnostne sile, naj odločno nasprotujejo vsem poskusom ločevanja iraških državljanov na podlagi veroizpovedi ali rasne pripadnosti in naj zagotovijo varnost Iračanov in zaščitijo verske prakse;

11.  poziva Svet in Komisijo, zlasti podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton, naj ob upoštevanju, da se pripravlja prvi sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom, prednostno obravnavata problem varnosti kristjanov znotraj iraških meja;

o
o   o

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/ visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, vladam držav Združenih narodov ter iraški vladi in pralamentu.

(1) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 775.