Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2161(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0344/2010

Predložena besedila :

A7-0344/2010

Razprave :

PV 14/12/2010 - 5
CRE 14/12/2010 - 5

Glasovanja :

PV 15/12/2010 - 9.8
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0483

Sprejeta besedila
PDF 149kWORD 111k
Sreda, 15. december 2010 - Strasbourg Končna izdaja
Temeljne pravice v Evropski uniji (2009) - Učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe
P7_TA(2010)0483A7-0344/2010

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009–2010) – učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe (2009/2161(INI))

Evropski parlament ,

–  ob upoštevanju preambule Pogodbe o Evropski uniji, zlasti drugega odstavka in odstavkov štiri do sedem,

–  ob upoštevanju členov 2, 3(3), druga alineja, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000, ki je bila razglašena v Strasbourgu 12. decembra 2007,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije „Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji“ (KOM(2010)0573),

–  ob upoštevanju vseh sorodnih konvencij in priporočil Sveta Evrope in Organizacije združenih narodov, tudi specializiranih organov za spremljanje, s področja temeljnih pravic,

–  ob upoštevanju odločitev in sodne prakse Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo(1) ,

–  ob upoštevanju stockholmskega programa – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje,

–  ob upoštevanju dejavnosti in letnih poročil Agencije Evropske unije za temeljne pravice,

–  ob upoštevanju poročil NVO o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju javne predstavitve, ki jo je pripravil Evropski parlament 21. in 22. junija 2010, o vplivu Listine EU o temeljnih pravicah na razvoj evropskega območja svobode, varnosti in pravice,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2009 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v obdobju 2004–2008(2) ,

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0344/2010),

A.  ker člen 2 Pogodbe o Evropski uniji Unijo utemeljuje kot skupnost nedeljivih in univerzalnih vrednot, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, solidarnosti, načela pravne države in človekovih pravic za vse ljudi na ozemlju Evropske unije, vključno s pripadniki manjšin; ker mora biti učinkovito varovanje in spodbujanje pravic glavni cilj vseh evropskih politik, vključno z njihovo zunanjo dimenzijo, in bistveni pogoj za utrjevanje Evropske unije, ki krepi mir, vrednote in načela na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter blaginjo ljudi,

B.  ker se je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe na področju človekovih pravic v EU vzpostavilo novo stanje, saj je postala Listina EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina) pravno zavezujoča, s čimer so se temeljne vrednote preoblikovane v konkretne pravice; ker je Listina s sprejetjem postala vir navdiha za sodno prakso evropskih sodišč; ker je Komisija objavila letno poročilo o izvajanju Listine, o spodbujanju in izvajanju temeljnih pravic, ki izhajajo iz nje, in ker mora v svojih letnih poročilih poročati Agencija za temeljne pravice,

C.  ker je treba v institucijah EU in državah članicah razvijati, spodbujati in krepiti resnično kulturo temeljnih pravic, zlasti pri uporabi in izvajanju prava Unije, bodisi navznoter bodisi v odnosih s tretjimi državami,

D.  ker lahko v skladu s svojim poslovnikom Evropski parlament letno obravnava, proučuje in vrednoti razmere na področju temeljnih pravic ter daje priporočila,

Novi ustroj temeljnih pravic po Lizbonski pogodbi

1.  poudarja, da je učinkovito varovanje in spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin temelj demokracije v Uniji in bistveni pogoj za utrjevanje evropskega območja svobode, varnosti in pravice, da pa zahteva ukrepanje na različnih ravneh (mednarodni, evropski, nacionalni, regionalni in lokalni); poudarja še vlogo, ki jo pri konkretnem izvajanju in spodbujanju teh pravic lahko igrajo regionalne in lokalne oblasti; zato vse institucije EU ter vlade in parlamente držav članic poziva, naj z novim institucionalnim in pravnim okvirom, ki je bil vzpostavljen z Lizbonsko pogodbo, za EU in države članice oblikujejo celovito notranjo politiko na področju človekovih pravic, ki bo na nacionalni ravni in na ravni EU prinesla učinkovite mehanizme odgovornosti za obravnavo kršitev človekovih pravic;

2.  opozarja na svoje resolucije in ustna vprašanja z razpravo ter ugotovitve misij iz leta 2009 o konkretnih primerih temeljnih pravic, kot so pravica do zasebnosti, osebnega dostojanstva in varovanja podatkov, prepovedi mučenja, svobode misli, vesti in verovanja, svobode izražanja in obveščanja, svobode tiska in medijev, nediskriminacije, uporabe manjšinskih jezikov, ter o romskih vprašanjih in o prostem gibanju, Romkinjah, diskriminaciji porok istospolnih partnerjev in parov, ki živijo v zunajzakonskih skupnosti, o mladoletnikih, centrih za pridržanje priseljencev in o domnevno nezakonitem pridržanju zapornikov po programu CIE za izročitev ujetnikov; poudarja, da vse te resolucije odražajo vrednote, ki so zapisane v Listini, da kažejo jasno zavezo Parlamenta vsakodnevnemu varovanju temeljnih pravic in vsebujejo politično sporočilo za vse ljudi v Uniji, za države članice in institucije Unije, pa tudi za mednarodne partnerje;

3.  obžaluje, da Svet in Komisija nista sprejela nadaljnjih ukrepov v zvezi s priporočili iz poročila Evropskega parlamenta iz leta 2007 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA(3) in tudi nista seznanila Evropskega parlamenta z vsebino razprav med EU in ZDA o tej temi;

4.  meni, da je treba razmisliti o dosežkih na področju varovanja temeljnih pravic v obdobju po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, zato namerava s to resolucijo pojasniti vlogo, ki naj bi jo vsaka institucija in mehanizem imeli v novem evropskem ustroju temeljnih pravic;

5.  ponovno poudarja, da je uveljavitev Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 bistveno spremenila pravno podobo EU, ki naj bi se vse bolj uveljavljala kot skupnost skupnih vrednot in načel; tako pozdravlja novi večplastni sistem Unije za zaščito temeljnih pravic, ki izhaja iz različnih virov in se izvršuje prek številnih mehanizmov, vključno s pravno zavezujočo Listino; pravice, ki ji zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in katerih priznavanje izhaja iz obveznosti Unije, da pristopi k tej konvenciji, in pravice, ki temeljijo na ustavnih tradicijah držav članic in njihovi razlagi glede na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije;

6.  ponovno potrjuje, da ima Listina enako pravno veljavo kot Pogodbe in je najsodobnejša kodifikacija temeljnih pravic, ki nudi dobro ravnovesje med pravicami in solidarnostjo ter zajema civilne, politične, gospodarske, socialne in kulturne pravice, pa tudi pravice „tretje generacije“ (na primer pravico do dobrega upravljanja, zdravega okolja in varovanja potrošnikov); meni, da bi morala Unija vzpostaviti regulativni okvir za zaščito pred kršitvami temeljnih pravic, ki jih zakrivijo podjetja;

7.  poudarja, da vključitev Listine v primarno zakonodajo EU, ne da bi se sočasno razširile pristojnosti Unije in upoštevalo načelo subsidiarnosti iz člena 51, pomeni, da institucije, ki sprejemajo in izvajajo odločitve, nosijo novo odgovornost, kar velja tudi za države članice, ko zakonodajo EU izvajajo na nacionalni ravni, in da so postale določbe Listine neposredno izvršljive na evropskih in nacionalnih sodiščih; poziva institucije Unije in države članice, naj zagotovijo večjo skladnost različnih organov za spremljanje in izvajanje zakonodaje, da bi se vzpostavljeni celoviti okvir učinkovito uporabljal, okrepijo naj poseben mehanizem spremljanja povsod v Uniji, pa tudi sistem zgodnjega opozarjanja, kakršen je splošni redni pregled;

8.  opominja, da so spoštovanje temeljnih vrednot EU ter varovanje in spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin splošna podlaga za odnose Unije s tretjimi državami in da Listina Unijo obvezuje tudi pri tem; v zvezi s tem opozarja, da je spodbujanje demokracije in načel pravne države neločljivo povezano s spoštovanjem, varovanjem in spodbujanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poudarja, da lahko Evropska služba za zunanje delovanje v novem institucionalnem ustroju EU ponudi bolj usklajena in učinkovitejša prizadevanja zunanje politike za spodbujanje človekovih pravic in demokracije le, če bodo struktura, viri in dejavnosti službe izhajali iz človekovih pravic; poudarja vodilno vlogo Unije pri spodbujanju človekovih pravic po svetu; v zvezi s tem Unijo poziva k zagotavljanju učinkovitosti klavzul o človekovih pravicah v mednarodnih sporazumih in k upoštevanju načel Listine pri sklepanju sporazumov s tretjimi državami, pa tudi k ohranjanju skladnosti med notranjo in zunanjo politiko na področju človekovih pravic;

9.  ugotavlja, da bo pristop EU k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic (EKČP) prinesel minimalno raven zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Evropi in dodaten mehanizem za uveljavljanje človekovih pravic, natančneje možnost vložitve pritožbe pri Evropskemu sodišču za človekove pravice v zvezi s kršitvijo človekovih pravic zaradi delovanja institucije EU ali države članice, ki izvaja pravo EU, če kršitev sodi v pristojnost EKČP; sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice bo s tem poleg sodne prakse Sodišča Evropske unije na tem področju še dodatno okrepila sedanje in prihodnje delovanje Unije za spoštovanje in spodbujanje temeljnih pravic na področju državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev;

10.  poziva vse države članice EU in Sveta Evrope, naj pokažejo jasno politično zavezo in odločenost v podporo pristopnega postopka in sporazuma, ter ob poudarjeni potrebi po resničnem posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi zagotovijo preglednost tega postopka; poziva Komisijo, naj konča notranja posvetovanja, pa tudi pogajanja s Svetom Evrope, in poišče ustrezne rešitve za glavna tehnična vprašanja, da se bo v dobro državljanov pristopni postopek zaključil v razumnem času in bo zagotovljena najvišja možna raven zaščite človekovih pravic v Evropi;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj s pripravo smernic o ustreznem izvajanju in učinkih tega dodatnega mehanizma, pa tudi z njegovo vključitvijo v usposabljanje za strokovne delavce s teh področij, obveščajo o koristih pristopa k EKČP in zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kandidatke, s tem pa zagotovijo, da se bo ta mehanizem uporabljal učinkovito in uspešno;

12.  poleg tega pozdravlja nove horizontalne obveznosti po Lizbonski pogodbi za boj proti socialni izključenosti in diskriminaciji, za spodbujanje socialne pravičnosti in varstva, enakosti žensk in moških, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, medgeneracijske solidarnosti in varovanja otrokovih pravic, za oblikovanje skupne politike o azilu in priseljevanju, za preprečevanje trgovine z ljudmi, pa tudi izrecno omembo pripadnikov manjšin, kar je še ena od ustanovnih vrednot Unije; pozdravlja dejstvo, da je Unija pridobila pravno osebnost, kar ji omogoča, da pristopa k mednarodnim pogodbam; pozdravlja izboljšanje sodnega varstva s širitvijo jurisdikcije Sodišča na področja, ki so očitno pomembna za varstvo temeljnih pravic, kot so policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, okrepljena vloga Evropskega in nacionalnih parlamentov v evropskem postopku odločanja, zlasti pri ocenjevanju izvajanja politike EU na območju svobode, varnosti in pravice, okrepljena vloga evropskih državljanov, ki lahko sedaj preko evropske državljanske pobude sprožijo zakonodajni postopek, ter obveznost za vzdrževanje odprtega, preglednega in rednega dialoga s predstavniškimi združenji in civilno družbo (člen 11(2) PEU);

13.  poziva, da se v skladu z mednarodnim in evropskim pravom o človekovih pravicah popolno in dosledno izvaja stockholmski program, ki obveznosti in načela iz Pogodbe pretvarja v prakso tako, da določa strateške smernice za območje svobode, varnosti in pravice;

Institucije, ki izvajajo novi ustroj temeljnih pravic

14.  meni, da evropske institucije pri varovanju temeljnih pravic pogosto delujejo vzporedno, zato poziva k razmisleku o sprejetih ukrepih in boljšemu medinstitucionalnemu sodelovanju, po zgledu vzpostavljenega medinstitucionalnega sodelovanja pri vsakoletnem spremljanju razmer na področju človekovih pravic v EU, da lahko vsaka institucija gradi na poročilih drugih institucij;

15.  je seznanjen z ustanovitvijo novega resorja za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo pri Komisiji, kar kaže, da ta institucija dejansko želi okrepiti prizadevanja na področju temeljnih pravic in svoboščin, resor pa pomeni pozitiven odgovor na večkrat ponovljene zahteve Parlamenta v tej zvezi; takšno razlikovanje med pravosodjem in varnostjo ne bi smelo krepiti zmotne predstave o dihotomiji med potrebo po varovanju človekovih pravic vseh ljudi in potrebo po zagotavljanju njihove varnosti; novi komisar bi moral posvetiti posebno pozornost politikam EU za boj proti nezakoniti migraciji in terorizmu, pri čemer je za zagotavljanje vidne vloge novega komisarja ključna podpora celotne Komisije;

16.  poziva Komisijo, naj leto 2013 razglasi za evropsko leto državljanstva, s čimer bi spodbudila razpravo o evropskem državljanstvu in državljane EU obveščala o njihovih pravicah, zlasti tistih, ki jih imajo od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe;

17.  pričakuje konkretne ukrepe novega pristojnega komisarja, pač v skladu z izrečenimi namerami: predvsem in kot najbolj pomembno pozdravlja obljubo o uvedbi ocenjevanja učinka vseh novih zakonodajnih predlogov na temeljne pravice in o nadziranju zakonodajnega postopka, da bodo končna besedila skladna z Listino; o izvajanju politike ničelne strpnosti do kršitev Listine z izvajanjem poglobljenih preiskav in uvedbo postopkov za ugotavljanje kršitev, če države članice pri izvajanju zakonodaje EU kršijo svoje obveznosti glede človekovih pravic; o tem, da so državljani EU resnično ustrezno obveščeni o novem ustroju temeljnih pravic; poziva k nadaljnjim ukrepom v zvezi s sporočilom Komisije za leto 2003 o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji (KOM (2003)0606), da bi se določilo, kako se pregledno in skladno odzivati na možne kršitve človekovih pravic, in kako na osnovi novega ustroja temeljnih pravic ustrezno uporabljati člen 7 PEU;

18.  Komisijo opominja, naj spremlja, ali so z Listino skladni vsi novi zakonodajni postopki, ter preverja skladnost veljavnih instrumentov; predlaga, naj bo iz ocene učinka predlogov Komisije jasno, ali je predlog v skladu z Listino, tako da bo to postalo sestavni del priprave zakonodajnih predlogov; opozarja Komisijo, da je izrecno odgovorna za vključevanje zainteresiranih strani v obsežna posvetovanja, da se zagotovi usklajenost in preglednost delovanja Unije (člen 11(3) PEU); v zvezi s tem opozarja na pomen platforme Agencije za temeljne pravice, ki je pomembno sredstvo za izpolnjevanje te naloge;

19.  opominja Komisijo, naj opravi objektivne preiskave in začne postopke za ugotavljanje kršitev vsakič, ko država članica pri izvajanju zakonodaje EU krši pravice, zapisane v Listini; poleg tega opominja Komisijo, naj države članice zaprosi za zanesljive podatke in dejstva, informacije naj zbira tudi iz nevladnih virov, za podatke pa prosi tudi Agencijo za temeljne pravice in druga telesa s področja človekovih pravic;

20.  opozarja na nedavno oživitev nacionalizma, ksenofobije in diskriminacije v nekaterih državah članicah ter poudarja, da bi morala Komisija pri preprečevanju teh morebitnih kršitev temeljnih pravic in v boju proti njim prevzeti osrednjo vlogo;

21.  poudarja, kako pomembno je, da Komisija skladnost z Listino spremlja vsako leto; opozarja, da bi morala ta poročila o spremljanju vključevati oceno o izvajanju zajamčenih pravic, oceno najbolj spornih vprašanj in položaja najbolj ranljivih skupin v Uniji, obstoječih vrzeli v zaščiti, opredeliti pa bi morala še ključne trende in strukturne probleme na nacionalni ravni in na ravni Unije, da bi se lahko pripravili predlogi za konkretne pobude in ukrepe; priporoča seznanjanje držav članic s primeri najboljše prakse;

22.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji“, ki med drugim omenja preprečevanje kršitev kot poseben pristop pri učinkovitem izvajanju, pomembnost notranjega usposabljanja o temeljnih pravicah, sistematični pregled ocen učinka Komisije z vidika temeljnih pravic, ki ga bo izvajal odbor za oceno učinka, ter ukrepe ciljnega obveščanja, prilagojenega različnim situacijam, ki so potrebni v tem kontekstu; poleg tega pozdravlja posebno pozornost, ki jo omenjeno sporočilo Komisije namenja pomembnosti političnih meril za pristop, ki jih je Evropski svet določil na zasedanju leta 1993 v Københavnu in v skladu s katerimi mora država kandidatka imeti stabilne institucije, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin; ohranjanje tega merila pomeni podporo varstvu človekovih pravic v prihodnjih državah članicah;

23.  poziva Komisijo, naj skozi konkretne zakonodajne predloge izvršuje vrednote in načela iz Pogodbe in Listine ter strategijo po stockholmskem programu, pri izvajanju teh dejavnosti pa naj upošteva sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; poleg tega poziva k „lizbonizaciji“ veljavnega pravnega reda na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja ter h krepitvi demokratične odgovornosti na območju svobode, varnosti in pravice;

24.  predlaga, naj se vzpostavi delovni odnos med komisarjem za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo in Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, in sicer naj se komisarja redno vabi k izmenjavi mnenj o odprtih vprašanjih in najnovejšem stanju v zvezi s temeljnimi pravicami;

25.  poudarja, da bi moral tudi Evropski parlament okrepiti svoje avtonomne ocene učinka temeljnih pravic pri zakonodajnih predlogih in predlogih sprememb v zakonodajnem procesu, da bodo te ocene učinka bolj sistematične; to naj stori z razširitvijo možnosti iz člena 36 poslovnika Evropskega parlamenta o spoštovanju Listine, in s pridobivanjem mnenj pravne službe o pravnih vprašanjih, povezanih s temeljnimi pravicami v EU;

26.  poziva Svet, naj se prilagodi spremembam, ki jih določa Pogodba, in pri sprejemanju zakonodaje spoštuje Listino; zato pozdravlja ustanovitev stalne delovne skupine Sveta o temeljnih in državljanskih pravicah ter prostem pretoku oseb; poudarja, da je za novi organ pomembno, da ima širok mandat, ki bo zajemal za Unijo in države članice pomembna vprašanja v zvezi s temeljnimi pravicami in bo predstavljal nekakšen forum, kjer bo Svet izmenjeval mnenja o notranjih zadevah s področja človekovih pravic, za njegovo delo pa je pomembna preglednost in učinkovitost, tudi v odnosu do Evropskega parlamenta;

27.  podpira medinstitucionalni dogovor o skupnem pristopu k oceni učinka(4) , ki je omenjen v sporočilu Komisije z naslovom „Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji“ in ki določa, da sta Parlament in Svet sama odgovorna za ocenjevanje učinka lastnih predlogov sprememb;

28.  poziva Svet, naj delovni skupini za temeljne in državljanske pravice ter prosti pretok oseb podeli širok mandat, ki bo na primer vključeval razprave o poročilih Agencije za temeljne pravice in uradno odzivanje nanje (poleg tega bi skupina lahko obravnavala tudi priporočila organov OZN, posebne postopke in mehanizme), ocenjevanje učinka instrumentov in politik EU na področju temeljnih pravic po svetu v sodelovanju z delovno skupino Sveta za človekove pravice, usklajevanje z agencijami, ki nimajo pooblastil za delovanje na področju človekovih pravic, a njihovo delovanje na človekove pravice vseeno vpliva (na primer EIB ali Frontex), preverjanje pristopov k mednarodnim instrumentom na področju človekovih pravic, njihovih ratifikacij in zagotavljanja skladnosti z njimi v državah članicah in v EU, hkrati pa bi pomenil forum za razprave o notranjih vprašanjih na področju človekovih pravic v Svetu;

29.  poziva k spoštovanju njegove pravice do demokratičnega nadzora na podlagi pogodb; vztraja, da je treba med institucijami EU povečati preglednost in dostop do dokumentov, da bi vzpostavili učinkovitejše medinstitucionalno sodelovanje in odgovornost pri zadevah, ki si povezane s temeljnimi pravicami; opozarja na svojo vlogo pri ukrepih, ki sledijo resolucijam v zvezi s temeljnimi pravicami v EU, in na vlogo, ki jo ima pri vrednotenju dela drugih institucij Unije s stališča njihovega ukrepanja ali neukrepanja, ko ocenjuje dosežke na tem področju (na primer z letnimi poročili), pri tem pa združuje politična sporočila s pristopom, ki temelji na dejstvih; opozarja na svoje pravice po členu 218(10) PDEU, da ga je treba nemudoma in izčrpno obveščati v vseh fazah postopka sklepanja mednarodnih sporazumov med Unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami;

30.  ponovno potrjuje, da je Sodišče okrepilo svojo vlogo pri zagotavljanju, da vse institucije in agencije EU ter države članice, ki izvajajo zakonodajo EU, spoštujejo Listino, in dodaja, da bo to Sodišču omogočilo, da okrepi in nadalje razvija sodno prakso na področju temeljnih pravic; poudarja, da je treba vzpostaviti sodelovanje med nacionalnimi sodišči, Sodiščem in Evropskim sodiščem za človekove pravice ter nadalje razvijati skladen sistem sodne prakse na področju;

31.  poudarja, da Agencija za temeljne pravice svojo vlogo pri stalnem spoštovanju temeljnih pravic v Uniji in vplivu Lizbonske pogodbe na tem področju opravlja z analiziranjem, pomočjo in strokovnim znanjem, kar od nje terja kakovost, objektivnost, dejansko nepristranskost in preglednost; poziva Komisijo, naj mandat agencije pregleda in okrepi, da bo ta svoje delo lahko uskladila z zahtevami po Lizbonski pogodbi in Listini; poudarja, da bi bilo z revidiranim mandatom treba nadzorne naloge agencije razširiti tudi na države pristopnice; za povečan obseg nalog po začetku izvajanja Listine je torej treba zagotoviti ustrezna sredstva; ponovno zahteva, naj se Parlament polno vključi v revizijo večletnega programa agencije; pozdravlja, da je bila v letna poročila Agencije za temeljne pravice vključena posebna priloga z navedbo držav članic, ki so ratificirale mednarodne instrumente na področju človekovih pravic;

32.  poudarja, da je glavna naloga Agencije za temeljne pravice ta, da institucijam, ki sprejemajo odločitve, posreduje dejstva in podatke o vprašanjih temeljnih pravic in s tem namenom zbira in analizira podatke, pa tudi da skrbi za boljše poznavanje tematike in zato izvaja strokovne raziskave in ankete na podlagi skrbno pripravljenih metodologij, objavlja tematska in letna poročila, skrbi za mreženje in spodbuja dialog s civilno družbo; pozdravlja poročilo agencije za leto 2009, ki gradi na primerjalnem pregledu in poudarjanju dobre prakse v 27 državah članicah;

33.  poziva institucije EU, ki sprejemajo odločitve, naj podatke in dejstva, ki jih pripravi agencija, uporabijo v pripravljalni fazi zakonodajne dejavnosti in pri sprejemanju odločitev in/ali spremljanju ter naj z agencijo stalno in tesno sodelujejo ob vključevanju njene platforme NVO;

34.  poziva vse evropske agencije, naj ostanejo zavezane varovanju temeljnih pravic in naj na spoštovanju temeljnih pravic temelječ pristop vključijo v vse svoje dejavnosti; Unijo ob tem poziva, naj zagotovi polno pravno odgovornost svojih agencij v tej zvezi;

35.  meni, da bi morala agencija Frontex vzpostaviti strukturirano sodelovanje z agencijami, ki delujejo na področju temeljnih pravic, migrantov ali azila, in z uradom visokega komisarja OZN za begunce, da bi se s tem poenostavilo delovanje v operacijah, ki vplivajo na varstvo temeljnih pravic; pozdravlja sporazum o sodelovanju, ki sta ga Frontex in Agencijo za temeljne pravice podpisali leta 2010;

36.  poudarja dejstvo, da si Unija in države članice, vsaka na svojem področju odgovornosti in v skladu z načelom subsidiarnosti, delijo obveznosti na področju izvajanja in/ali izvrševanja človekovih in temeljnih pravic EU, in da sta deljena odgovornost in pristojnost za države članice in institucije EU tako možnost kot obveznost; poudarja okrepljeno vlogo nacionalnih parlamentov, ki jo določa Lizbonska pogodba, in podpira vzpostavitev uradnega, nenehnega dialoga med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti;

37.  opozarja države članice, da so Komisiji, ki je varuhinja Pogodb, na njeno zahtevo dolžne zagotoviti zanesljive podatke in dejstva;

38.  poudarja pomen pravosodnih organov v državah članicah, ki imajo osrednjo vlogo pri spoštovanju in izvrševanju temeljnih pravic, zato se zavzema za enostaven dostop do sodišč in izvedbo postopkov v razumnem roku, ker je to sredstvo za okrepljeno varovanje temeljnih in človekovih pravic; poziva države članice, naj si prizadevajo za stalno usposabljanje nacionalnih sodnikov, da bodo ti poznali temeljne pravice in svoboščine, vključno z novimi vidiki, ki jih na to področje prinaša uveljavitev Lizbonske pogodbe;

39.  meni, da ukrepi EU ne bi smeli biti usmerjeni le proti kršitvam temeljnih pravic, ki so se že zgodile, temveč tudi v njihovo preprečevanje; zato poziva k premisleku o mehanizmih za zgodnje odkrivanje morebitnih kršitev temeljnih pravic v EU in državah članicah, k začasni ustavitvi izvajanja ukrepov, ki pomenijo tako kršitev, pospešitvi pravnih postopkov ugotavljanja, ali je ukrep v nasprotju s temeljnimi pravicami EU, in sankcioniranja, kadar se ti ukrepi vseeno izvajajo v nasprotju s pravom EU;

40.  poziva institucije EU in države članice, naj si še bolj prizadevajo za ustrezno obveščanje in osveščanje javnosti, saj je varovanje temeljnih pravic učinkovitejše, če se posamezniki zavedajo svojih pravic in mehanizmov, ki so na voljo za njihovo zaščito; poziva k dejavni uporabi izkušenj civilnih in ustreznih nevladnih organizacij ter vzdrževanju stalnega delovnega odnosa s temi organi pri izvajanju novega ustroja temeljnih pravic in ukrepanju v posebnih primerih;

41.  ponovno potrjuje svojo pravico do priprave letnega poročila o razmerah na področju temeljnih pravic v EU in obravnave vprašanj o temeljnih pravicah v institucijah in agencijah EU ali v državah članicah, če je to potrebno;

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami v novem ustroju temeljnih pravic

42.  predlaga, naj se poiščejo boljši načini za sodelovanje institucij in agencij EU z mednarodnimi organizacijami za varovanje temeljnih pravic in svoboščin, ter naj se bolje uporabi in učinkoviteje usmerja pridobljene izkušnje na tem področju;

43.  poziva institucije EU, naj za boljšo sinergijo in skladnost na evropski ravni izkoristijo ves potencial memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in EU, in predlaga, naj se bolje uporabijo izkušnje, pridobljene z mehanizmi za spremljanje človekovih pravic, standardov in dognanj, ki jih je razvil Svet Evrope, da se tako izogne podvajanju dela; ponovno potrjuje, da se mora Unija bolj vključevati v delo komisarja za človekove pravice Sveta Evrope in da mora pri izvajanju politike na področju svobode, varnosti in pravice, njegovo delo upoštevati v večji meri;

44.  poziva države članice EU, naj podpišejo in ratificirajo temeljne konvencije Sveta Evrope in Organizacije združenih narodov o človekovih pravicah ter dodatne izbirne protokole k tem konvencijam, med njimi: evropsko socialno listino (revidirano), konvencijo o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi, okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin, evropsko listino Sveta Evrope za regionalne in manjšinske jezike, konvencijo OZN o preprečevanju mučenja in drugih krutih, nečloveških in ponižujočih kazni ali ravnanj, konvencijo OZN o statusu beguncev, konvencijo OZN o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin, konvencijo OZN o organiziranem kriminalu in njena dva protokola proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju, konvencijo OZN o odpravljanju vseh oblik diskriminacije žensk, konvencijo OZN o otrokovih pravicah in konvencijo OZN o pravicah invalidov; prav tako predlaga, naj evropski zakonodajni postopek bolje upošteva mednarodne dokumente in se nanje večkrat sklicuje;

45.  poudarja, da je treba nameniti ustrezno pozornost različnim mehanizmom OZN za spremljanje ter ugotovitvam organov OZN za človekove pravice, in predlaga, naj se pozorno spremljajo njihova priporočila, ki se nanašajo na države članice; poudarja pomen splošnega rednega pregleda, ki ga pripravi svet OZN za človekove pravice; priporoča sodelovanje z uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice in uradom visokega komisarja OZN za begunce; pozdravlja otvoritev prvega evropskega regionalnega urada komisarja OZN za človekove pravice v Bruslju;

46.  poudarja pomembno vlogo in delo urada za demokratične institucije in človekove pravice, posebnih predstavnikov OVSE za svobodo medijev in za boj proti trgovini z ljudmi ter visokega komisarja za narodnostne manjšine;

47.  poziva države članice EU, ki so članice varnostnega sveta OZN, naj zagotovijo postopkovna jamstva v zvezi s postopkom oblikovanja seznama domnevnih terorističnih organizacij ali posameznikov ali izbrisa z njega, kot to terja sodna praksa Sodišča Evropske unije;

Najpomembnejši izzivi nove dobe

48.  poudarja, da bo novi ustroj merjen glede na to, kako učinkovito bodo pristojne institucije v državah članicah in na ravni EU, tudi v povezavi z njenimi zunanjimi odnosi, obravnavale najbolj pereča vprašanja in najpogosteje se ponavljajoče kršitve;

49.  zato opozarja na svoje resolucije, razprave in ugotovitve misij iz leta 2009 o vprašanjih temeljnih pravic, ki so pokazale, da je veliko nerešenih vprašanj in posebnih primerov kršitev temeljnih pravic, zaradi katerih so nujni ukrepi, srednjeročne strategije in dolgoročne rešitve, potrebno pa je tudi nadaljnje ukrepanje institucij EU, kot so:

   varovanje štirih temeljnih svoboščin kot temeljnih dosežkov EU, ob posebni pozornosti, namenjeni prostemu gibanju državljanov EU,
   varstvo pravic vseh oseb na ozemlju EU, ne glede na državljanstvo,
   zagotavljanje pravne varnosti ter obstoj ustreznega sistema medsebojnega nadzora v okviru trdnega demokratičnega sistema,
   zagotavljanje varovanja osebnih podatkov in zasebnosti, tudi pri zbiranju, obdelavi, prenosu in shranjevanju finančnih in osebnih podatkov tako znotraj kot zunaj Unije, v skladu z načeli namena, nujnosti in sorazmernosti ter s pravicami do popravkov in pritožb, ter spodbujanje pravega ravnotežja med osebnimi svoboščinami in kolektivno varnostjo, ki jo ogrožajo nove oblike terorizma in organiziranega kriminala,
   boj proti trgovini z ljudmi – zlasti ženskami in otroki –, saj je to nesprejemljiva oblika suženjstva, opozarja, da se ocenjuje, da je kljub večletnim zavezam v okviru zakonodaje in politik na ravni EU in nacionalni ravni več sto tisoč ljudi letno prodanih v Evropsko unijo ali znotraj nje, ter poudarja, da je treba še okrepiti boj proti temu kaznivemu dejanju, tudi s sprejetjem novega predloga direktive EU, ki predvideva imenovanje nacionalnih poročevalcev, ki bi spremljali izvajanje politike boja proti trgovanju z ljudmi na nacionalni ravni,
   varovanje pravic beguncev in migrantov ob hkratnem zagotavljanju, da upravljanje migracijskih tokov in pogajanja o sporazumih o ponovnem sprejemu s tretjimi državami na ravni EU teh posameznikov ne izpostavljajo kršitvam človekovih pravic,
   varovanje pravic žrtev nasilja, kaznivih dejanj, vojne in kršitev človekovih pravic, kar je področje, na katerem je potrebna zakonodaja, ki se bo uporabljala po vsej EU, ne da bi preusmerjali pozornost in vire, ki se namenjajo preprečevanju kriminala in terorizma, boju proti tem pojavom ter odpravi temeljnih vzrokov; opozarja na javno posvetovanje v EU o krepitvi pravic žrtev kaznivih dejanj in nasilja, ki je steklo v začetku leta 2010, in pričakuje dopolnilni predlog Komisije o praktičnih ukrepih za podporo žrtvam v sodnih postopkih; opozarja na pobudo držav članic za evropsko odredbo o zaščiti, da se okrepi zaščita žrtev, ki se gibljejo med državami članicami EU, vendar poziva, naj se pojasni pravna narava njenih določb,
   razvoj strategij EU o pravicah otrok skozi praktične ukrepe za boj proti zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, za spodbujanje varne uporabe interneta in odpravo otroškega dela in revščine otrok; pri tem je treba upoštevati ocene, po katerih naj bi bilo v Evropi v svojem otroštvu spolno zlorabljenih 10–20 % otrok, ter raziskave, ki kažejo, da so žrtve otroške pornografije vse mlajši otroci in da obstaja nevarnost, da bo v sedanjih svetovnih gospodarskih razmerah še več otrok prisiljenih delati in pahnjenih v revščino,
   spodbujanje azilne politike in politike priseljevanja v skladu z vrednotami in načeli Pogodb, Listine in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic:
   razvoj strategije EU za zagotavljanje pravic invalidnih oseb, ki so še vedno žrtve diskriminacije v družbenem, poklicnem in kulturnem življenju,
   prepoved in odprava, v skladu s členom 21 Listine, vseh oblik diskriminacije na vseh področjih življenja, vključno z etničnim profiliranjem, ob upoštevanju vzpostavljenih pravnih odgovornosti in pristojnosti,
   varovanje jezikovne raznolikosti kot kulturne dediščine Evrope, tudi jezikov manjšin,
   prepoved kaznovanja uporabe jezika, ki ni uradni jezik države članice,
   boj proti revščini in socialni izključenosti,
   priprava na ravni EU strategije za spodbujanje socialnega in gospodarskega vključevanja Romov, ki bo usmerjena k ukrepom, in vključevanje te tematike v izvajanje evropske, nacionalne, regionalne in lokalne politike; vzpostavitev sodelovanja med državami članicami in Unijo,
   vzpostavitev vseevropskega okvira za zagotavljanje postopkovnih pravic osumljencev v kazenskih postopkih,
   zagotavljanje in spodbujanje svobode tiska v Evropski uniji, ki je vsako leto bolj omejena, pri čemer so najpomembnejši pojavi koncentracija medijev, pritisk na novinarje in njihovo delo ter tožbe proti novinarjem brez dejanskega ali tehtnega razloga,
   ocenjevanje obstoječih sporazumov EU o ponovnem sprejemu in ocenjevanje učinka evropske politike sklepanja sporazumov o ponovnem sprejemu na temeljne pravice,
   spodbujanje socialnega vključevanja bolj ranljivih ljudi, med njimi zaporniki ali nekdanji zaporniki in osebe, ki jim je bila izrečena nadomestna kazen, in sicer s pomočjo izobraževanja in pozitivnih ukrepov, poleg drugih ukrepov za spodbujanje njihove družbene rehabilitacije,
   pravica do izobraževanja za vse,
   varovanje migrantov, zlasti prosilcev za azil,
   spodbujanje civilne družbe k pospeševanju pregledne in redne razprave o temeljnih pravicah, da se zagotovi njihovo čim širše varovanje,
   boj proti vsem oblikam rasizma, ksenofobije in antisemitizma,
   spodbujanje boljšega razumevanja med pripadniki različnih veroizpovedi in kultur, da se izboljša proces evropskega povezovanja,
   varovanje pravic nezakonitih priseljencev v EU,
   varovanje svobode izražanja ter svobode in neodvisnosti vseh medijev in tiska,
   varovanje svobode misli, vesti in verovanja pred vsakršnimi kršitvami, saj gre za temeljno pravico, ki je zapisana v členu 10 Listine in vključuje svobodo do izražanja veroizpovedi ali prepričanja v javnem ali zasebnem življenju;

o
o   o

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Združenim narodom, Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

(1) CM(2007)74.
(2) UL C 46 E, 24.2.2010, str. 48.
(3) UL C 287 E, 29.11.2007, str. 309.
(4) Dokument Sveta 14901/05, 24.11.2005.

Zadnja posodobitev: 4. april 2012Pravno obvestilo