Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2524(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

B7-0071/2011

Razprave :

PV 20/01/2011 - 11.3
CRE 20/01/2011 - 11.3

Glasovanja :

PV 20/01/2011 - 12.3

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0028

Sprejeta besedila
PDF 79kDOC 48k
Četrtek, 20. januar 2011 - Strasbourg Končna izdaja
Iran, zlasti primer Nasrin Sotude
P7_TA(2011)0028B7-0043, 0049, 0067, 0068, 0069, 0070 in 0071/2011

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. januarja 2011 o Iranu – primer Nasrin Sotude

Evropski parlament ,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu, zlasti tistih o človekovih pravicah, in še posebej resolucij, sprejetih 10. februarja 2010(1) in 8. septembra 2010(2) ,

–  ob upoštevanju izjave visoke komisarke Združenih narodov Navy Pillay 23. novembra 2010, v kateri je izrazila zaskrbljenost zaradi primera Nasrin Sotude in izjavila, da je to del veliko širših represivnih ukrepov in da je položaj zagovornikov človekovih pravic v Iranu čedalje težji,

–  ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov soglasno sprejela leta 1998 in ki določa, da države sprejmejo vse potrebne ukrepe, da prek pristojnih organov zagotovijo zaščito [zagovornikov človekovih pravic] pred vsakršnim nasiljem, grožnjami, maščevanjem, dejansko ali pravno diskriminacijo, pritiski ali drugimi samovoljnimi dejanji kot posledicami njihovega legitimnega zavzemanja za spoštovanje človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Konvencije o otrokovih pravicah, katerih podpisnik je Iran,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 21. decembra 2010 o položaju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,

–  ob upoštevanju člena 122(5) svojega poslovnika,

A.  ker je bila ugledna odvetnica za človekove pravice Nasrin Sotude obsojena na enajstletno zaporno kazen na podlagi obtožb, da je ogrožala državno varnost, bila članica Centra za varstvo človekovih pravic, ni nosila hedžaba (islamsko oblačilo) med sporočilom na videoposnetku in da je širila propagando proti režimu; ker so ji bila prepovedana tudi opravljanje odvetniške dejavnosti in potovanja dvajset let po prestali kazni,

B.  ker je bila Nasrin Sotude, materi dveh otrok, 4. septembra 2010 odvzeta prostost in je bila dolgo časa zaprta v samici, kjer so jo domnevno mučili ter ji prepovedali stike z njeno družino in odvetnikom, in ker je po gladovni stavki, s katero je protestirala proti razmeram, v katerih je v zaporu živela, in proti kršenju pravic do poštenega sojenja, skoraj umrla,

C.  ker je policija 15. januarja 2011 čez noč pridržala njenega moža Rezo Kandana ter ga izpustila, ko je zanj tretja oseba plačala varščino, in ker ga zaradi zavzemanja za ženine pravice še vedno preganjajo,

D.  ker je bila Nasrin Sotude odvetnica nizozemske državljanke Zahre Bahrami, ki ji je bila po demonstracijah na praznik Ašura 27. decembra 2009 odvzeta prostost in je bila nedavno obsojena na smrt,

E.  ker je obsodba Nasrin Sotude del sistematičnega napada na odvetnike, ki se zavzemajo za človekove pravice v Iranu, in zagovornike teh pravic, med katerimi je tudi soustanovitelj odbora poročevalcev o človekovih pravicah in vidni borec za človekove pravice Šiva Nazarahari, ki je bil 7. januarja 2011 obsojen na štiriletno zaporno kazen in štiriinsedemdeset udarcev z bičem, ter ugledni odvetnik Mohamed Seifzade, ki je bil 30. oktobra 2010 obsojen na devetletno zaporno kazen in desetletno prepoved opravljanja odvetniške dejavnosti; ker odvetnik Mohamed Olijafar prestaja enoletno zaporno kazen zaradi zavzemanja za svoje stranke; ker kazenski pregon v kratkem grozi tudi drugim zagovornikom človekovih pravic, in sicer Mohamedu Aliju Dadkaju, Abdolfataju Soltaniju in Hutanu Kianu,

F.  ker je več kot leto po demonstracijah na praznik Ašura decembra 2009 na stotine iranskih državljanov, ki jim je bila odvzeta prostost, še vedno zaprtih, oblasti pa so še vse leto ljudem odvzemale prostost, zlasti na študentski dan 7. decembra 2010, in ker je po poročilih Amnesty International sedemdeset študentov še vedno pridržanih,

G.  ker so še vedno preganjani tudi novinarji in avtorji spletnih dnevnikov – menda je trenutno zaprtih več kot trideset novinarjev – ter celo ugledni predstavniki iranske kulture, na primer filmski režiser Jafar Panahi, ki je bil decembra 2010 obsojen na šestletno zaporno kazen in dvajsetletno prepoved ustvarjanja filmov,

H.  ker so izsiljena priznanja, mučenje in slabo ravnanje z zaporniki, odrekanje spanca, osamitev, nezakonito pridržanje, izvajanje krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja, fizična zloraba, tudi spolno nasilje, in nekaznivost državnih agentov še vedno razširjeni, zaradi česar obstajajo veliki dvomi o pravičnosti in preglednosti pravnih postopkov v tej državi,

I.  ker namesto, da bi preiskali izvensodne usmrtitve, žalujočim sorodnikom umorjenih grozi odvzem prostosti, kakor v primeru Mahdija Ramazanija, ki so ga decembra 2010 z groba njegovega sina odpeljali v pripor in mu določili izredno visoko varščino, ki je ne more plačati,

J.  ker se je Iran zavezal mednarodni skupnosti, da bo spoštoval mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah,

1.  poziva vlado Islamske republike Iran, naj Nasrin Sotude in druge zapornike vesti nemudoma in brezpogojno izpusti na prostost, ter meni, da je kazen, izrečena proti Nasrin Sotude, politične narave in da je njen cilj onemogočiti delovanje enemu od vodilnih zagovornikov človekovih pravic;

2.  ostro obsoja izredno hudo kazen, izrečeno proti Nasrin Sotude, in ustrahovanje njenega moža, ter ji izraža pohvalo za hrabrost in predanost;

3.  poziva Islamsko republiko Iran , naj spoštuje standarde, opredeljene v osnovnih načelih ZN o vlogi odvetnikov, v katerih je navedeno, da mora biti pravnikom omogočeno, da opravljajo svoje delo brez ustrahovanja, ovir ali neprimernega vmešavanja, in v katerih se priznava, da imajo odvetniki pravico do svobode izražanja, vključno s pravico, da se udeležujejo javnih razprav o vprašanjih, ki zadevajo zakonodajo, pravosodje ter spodbujanje in varstvo človekovih pravic;

4.  globoko obžaluje pomanjkanje pravičnosti in preglednosti sodnega postopka v Iranu ter poziva iranske oblasti, naj pravno in dejansko uveljavijo pravico do poštenega sojenja; poziva iranskega vrhovnega sodnika Ajatolo Sadega Amolija Larijanija, naj ustanovi neodvisno komisijo, ki bo preučevala preganjanje odvetnikov, ki se zavzemajo za človekove pravice, in zagotovila, da bodo vsi uradniki, ki so sodelovali v nezakonitih postopkih, odgovarjali za svoja dejanja;

5.  poziva oblasti, naj se borijo proti nekaznovanju kršiteljev človekovih pravic v varnostnih silah; ponavlja svojo zahtevo, da je treba izvesti neodvisno preiskavo o domnevnih izvensodnih usmrtitvah po spornih junijskih predsedniških volitvah in soditi domnevnim kršiteljem;

6.  poziva iransko vlado, naj v celoti sodeluje z mednarodnimi mehanizmi za človekove pravice, še naprej preučuje možnosti sodelovanja z Združenimi narodi na področju človekovih pravic in reforme sodstva ter v celoti izvaja priporočila splošnega rednega pregleda;

7.  poziva k vzpostavitvi mandata posebnega poročevalca Združenih narodov, ki bo raziskoval primere zlorabe in spodbujal obsodbo kršiteljev človekovih pravic v Iranu;

8.  poziva iranske oblasti, naj Rdečemu polmesecu dovolijo obisk vseh zapornikov, mednarodnim organizacijam za človekove pravice pa spremljanje razmer v državi;

9.  poziva iranske oblasti, naj v skladu z mednarodnimi standardi ponovno preučijo kazen, izrečeno proti Zahri Bahrami, in ji omogočijo pravično sojenje ter dostop do nizozemskih oblasti zaradi njenega nizozemska državljanstva;

10.  poziva evropsko službo za zunanje delovanje, naj pripravi dodatne ukrepe v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, da bi dejavno zaščitili iranske zagovornike človekovih pravic, ter spodbuja države članice in lokalne organe, naj podpirajo pobude, kakršni sta evropski program za mesta zatočišča in mednarodna mreža mest zatočišč;

11.  zahteva, naj se sedanji seznam imen oseb in organizacij, za katere velja prepoved potovanja v EU in zamrznitev sredstev, razširi, da bo vključeval iranske uradnike, ki so odgovorni za kršenje človekovih pravic, zatiranje in omejevanje svobode v Iranu;

12.  poziva predstavnike EU ter podpredsednico Komisije in visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve, naj začnejo z Islamsko republiko Iranom ponovno razpravljati o človekovih pravicah;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanjo in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, svetu Združenih narodov za človekove pravice, predsedniku iranskega vrhovnega sodišča ter vladi in parlamentu Islamske republike Iran.

(1) UL C 341 E, 16.12.2010, str. 9.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0310.

Zadnja posodobitev: 4. april 2012Pravno obvestilo