Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2010 o usklajenosti politik EU za razvoj in „novi zasnovi uradne razvojne pomoči plus“(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2008 o Svetovnem skladu za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije(2),

–  ob upoštevanju podnebnega in energetskega svežnja, ki ga je sprejel 17. decembra 2008,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. aprila 2004 o pregledu ekstraktivne industrije, ki ga je naročila Svetovna banka(3),

–  ob upoštevanju poročila o svetovnem razvoju za leto 2010: razvoj in podnebne spremembe,

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je dostop do sodobnih energetskih storitev pogoj za izkoreninjenje revščine ter gospodarski razvoj in ker pravica do energije pomeni, da morajo biti energetske storitve zanesljive, cenovno dostopne, zlasti za revne, in enakomerno razporejene, da premostijo vrzel med mesti in podeželjem,

B.  ker okoli 1,5 milijarde ljudi nima dostopa do elektrike, od teh jih štiri petine živi v podsaharski Afriki in južni Aziji, predvsem na podeželskih področjih, in ker skoraj 2,4 milijarde ljudi za kuhanje in gretje še vedno uporablja tradicionalna goriva iz biomase, kar povzroča resne zdravstvene težave in smrt 1,9 milijona ljudi letno zaradi onesnaženja zaprtih prostorov in okoljsko škodo zaradi netrajnostne rabe naravnih virov(4),

C.  ker konvencionalni programi za elektrifikacijo podeželja, ki jih financira Svetovna banka, na splošno niso prišli do revnih na podeželju in ker se trajnostne tehnologije zunaj omrežja zaradi svojega decentraliziranega značaja lahko uporabljajo zlasti za zagotavljanje elektrike na podeželju,

D.  ker se bo po referenčnem scenariju iz svetovne napovedi za energijo (World Energy Outlook) Mednarodne agencije za energijo iz leta 2008 svetovno povpraševanje po primarni energiji do leta 2030 povečalo za 45 %, pri čemer bodo države, ki niso članice OECD, zaradi hitrega gospodarskega razvoja predstavljale 87 % tega povečanja; ker naj bi bilo po istem scenariju to hitro povečanje povpraševanja po energiji v državah, ki niso članice OECD, vzrok za okoli 97 % dodatnih emisij CO2,

E.  ker Svetovna banka zdaj pripravlja novo energetsko strategijo, ki bo po pričakovanjih končana sredi leta 2011, s katero se skuša zagotoviti sodelovanje več zainteresiranih strani in katere osrednja sestavina je zamisel o učinkoviti, cenovno sprejemljivi in čisti preskrbi z energijo za zmanjšanje revščine in gospodarsko rast,

F.  ker se je Svetovna banka leta 2008 zavezala, da bo do leta 2011 polovica njenih naložb v energijo nizkoogljičnih(5),

G.  ker so večstranske razvojne banke od leta 1990 desetkrat povečale svoje financiranje zasebnega sektorja; in ker je to povečanje še posebej zaznamovalo Mednarodno finančno korporacijo, del Svetovne banke, ki se ukvarja z zasebnim sektorjem in katere skupni posojila in naložbe so se od leta 2003 do 2008 več kot podvojili,

1.  pozdravlja energetsko strategijo in opozarja, da bi morala posebej obravnavati vprašanje, kako lahko dostop do energije pomaga ljudem iz revščine, obenem pa omogočati prehod na pot okoljsko trajnega energetskega razvoja; poziva Svetovno banko, naj se zavzema za takšen pristop k razvoju zasebnega sektorja, ki bo čimbolj koristil revnim in se obenem lotil podnebnih sprememb; poudarja, da je treba okoljske in družbene dejavnike na nacionalni ravni in na ravni lokalnih skupnosti upoštevati pri celostni analizi stroškovne učinkovitosti energetskih možnosti;

2.  ugotavlja, da imajo posojila, povezana s fosilnimi gorivi, kljub nedavnim povečanjem posojil za obnovljive vire in energetsko učinkovitost še vedno vodilno vlogo v celotnem energetskem portfelju Svetovne banke; poudarja, da naložbe v fosilna goriva potekajo tudi prek finančnih posrednikov, česar pa Svetovna banka ne obračuna v svojih letnih zneskih za energetski sektor; z zaskrbljenostjo tudi ugotavlja, da Svetovna banka še naprej veliko vlaga v elektrarne na premog, s čimer bodo države v razvoju še desetletja priklenjene na energijo, ki se pridobiva iz premoga;

3.  pozdravlja, v skladu z zavezami voditeljev držav skupne G-20 septembra 2009 v Pittsburghu, ki so jih obnovili junija 2010 v Torontu, strateški cilj Svetovne banke, da do leta 2015 postopno odpravi posojila za projekte, ki se nanašajo na fosilna goriva;

4.  spodbuja Svetovno banko, naj da prednost dostopu do energije v majhnem obsegu in na lokalni ravni, zlasti v najmanj razvitih državah v Afriki in Aziji;

5.  je zaskrbljen, ker Svetovna banka meni, da sta energija, pridobljena iz velikih jezov za hidroelektrarne in iz biogoriv, obliki čiste energije; poudarja zlasti na opozorila Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo glede nevarnosti biogoriv za preskrbo s hrano;

6.  poziva Svetovno banko, naj vodi razvoj in izvajanje inovativnih norm in standardov za zaščito pravic skupnosti in zagotavljanje njihovega dostopa do razvoja energetskega sektorja in koristi od njega, kar zadeva energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije;

7.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se velik del večstranskega financiranja, zagotovljenega finančnim posrednikom, slabo nadzira; vztraja, da je treba opredeliti jasne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati finančni posredniki, da bi bili upravičeni do večstranskega financiranja; meni, da bi te zahteve morale vključevati zahtevo po jasnih razvojnih ciljih (ki presegajo zgolj finančno uspešnost) ter zahtevo po močnih socialnih in okoljskih zaščitnih ukrepih, kakor so opredeljeni v mednarodnih protokolih in pogodbah;

8.  poudarja pomen internalizacije stroškov, povezanih s podnebnimi spremembami; poziva k uporabi pristopa okoljske ocene stroškov življenjskega cikla v računovodskem procesu za učinkovito oceno razpoložljivih energetskih alternativ;

9.  poudarja, da je treba glede na težave, ki izhajajo iz pretiranega zanašanja na en vir energije za pridobivanje električne energije, kot so uvožena fosilna goriva ali hidroelektrarne (pri katerih dolgotrajne suše pomenijo prazne rezervoarje, ki bistveno zmanjšajo proizvodne zmogljivosti), povečati raznovrstnost energetskega portfelja; poziva Svetovno banko, naj poveča svoje naložbe v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, vendar naj se izogiba naložbam v velike projekte s hidroelektrarnami, katerih negativne družbene in okoljske posledice, med drugim emisije toplogrednih plinov iz rezervoarjev, je treba ustrezno oceniti pred financiranjem; poudarja, da so majhni jezovi na hidroelektrarnah bolj trajnostni in ekonomsko izvedljivi od velikih hidroelektrarn;

10.  obžaluje, da Svetovna banka večinoma spodbuja obsežne in izvozno usmerjene energetske modele namesto manjših decentraliziranih energetskih projektov, ki so pogosto ustreznejši in učinkovitejši za zadovoljevanje osnovnih potreb na podeželju; poziva Svetovno banko, naj podpira alternativne, manjše decentralizirane energetske projekte, ki upoštevajo potrebe lokalnih skupnosti in gospodarske danosti v različnih državah, ter opredeli konkretne cilje in smernice za nadzor, da se zagotovi, da bodo energetska posojila v korist revnih;

11.  meni, da je najboljši način za reševanje morebitnih kompromisnih rešitev ta, da preuči zanesljivost preskrbe, zdravstvene, okoljske in ekonomske učinke na lokalne skupnosti ter razvoj in prenos tehnologije, potrebne na državni in lokalni ravni, da bi zagotovili dostop do trajnostnih tehnologij in obnovljivih virov energije;

12.  poudarja, da je treba pripraviti pravila za poročanje in razkrivanje, ki bodo omogočala največjo mogočo preglednost; vztraja, naj Svetovna banka še pred odobritvijo financiranja jasno določi in javno objavi konkretne razvojne koristi; je zaskrbljen, ker okvir standardov delovanja Mednarodne finančne korporacije ne priznava načela prostovoljne in predhodne privolitve po predhodni seznanitvi, ki je opredeljena v Deklaraciji Združenih narodov o pravicah avtohtonih prebivalcev;

13.  spodbuja Svetovno banko, naj za spodbujanje kombinacije energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije kot sprejemljive in privlačne možnosti svojo energetsko strategijo osredotoči na to, da bodo s pomočjo inovativnega financiranja in programov za razvoj institucij trajnostni tehnološki projekti postali komercialno uspešni in konkurenčni;

14.  poudarja, da je razvoj čistih tehnologij v revnih državah povezan s prenosom tehnologije, zato je treba ugotoviti, katere so glavne ovire za širjenje okolju prijaznih tehnologij v državah v razvoju, da bi se lotili podnebnih sprememb, in premisliti o še večji prilagodljivosti v zvezi s pravicami intelektualne lastnine;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetovni banki, Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0174. (2) UL C 66 E, 20.3.2009, str. 35. (3) UL C 103 E, 29.4.2004, str. 819. (4) Program Združenih narodov za razvoj in Svetovne zdravstvene organizacije (2008): The Energy Access Situation in Developing Countries, New York. (5) Skupina Svetovne banke (2008): Strateški okvir o razvoju in podnebnih spremembah.