Evropski parlament,

–  ob upoštevanju mednarodnih obveznosti in instrumentov za človekove pravice, tudi tistih iz konvencij Združenih narodov o človekovih pravicah in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zagotavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine in prepovedujejo diskriminacijo,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani in Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega dne 23. junija 2000 v Cotonouju (sporazum iz Cotonouja), ki je bil dne 23. junija 2010 revidiran v Ouagadougouju, in določbah o človekovih pravicah iz tega sporazuma, zlasti iz člena 8,

–  ob upoštevanju členov 6, 7 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki Evropsko unijo in njene države članice zavezujejo k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in zagotavljajo sredstva za boj proti diskriminaciji in kršenju človekovih pravic na ravni EU,

–  ob upoštevanju Listine temeljnih pravic Evropske unije, zlasti člena 21, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti,

–  ob upoštevanju dejavnosti EU v zvezi z bojem proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o homofobiji, zaščiti manjšin in protidiskriminacijskih politikah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2009 o Ugandi: osnutek zakona proti istospolno usmerjenim(1) in resolucije z dne 16. decembra 2010 o Ugandi: tako imenovani Bahatijev predlog zakona in diskriminacija proti lezbijkam, gejem, biseksualcem in transseksualcem (populacija LGBT)(2),

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton in predsednika Evropskega parlamenta Jerzyja Buzka na mednarodni dan boja proti homofobiji, 17. maja 2010,

–  ob upoštevanju deklaracije parlamentarne skupščine AKP z dne 28. septembra 2010 o mirnem sobivanju religij in pomenu, ki ga ima fenomen homoseksualnosti v partnerstvu med AKP in EU,

–  ob upoštevanju izjave, ki so jo 6. decembra 2010 dali v odgovor na deklaracijo AKP člani EU skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, in sicer iz skupin PPE, S&D, ALDE, Verts/ALE in GUE/NGL Evropskega parlamenta,

–  ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 3. decembra 2009 o družbenem in kulturnem vključevanju in sodelovanju mladih,

–  ob upoštevanju člena 122(5) Poslovnika,

A.  ker je bil David Kato Kisule, zagovornik človekovih pravic in vodilna osebnost skupine za pravice gejev in lezbijk Sexual Minorities Uganda (SMUG) ter na splošno ugandske skupnosti LGBT, 26. januarja 2011 v Ugandi brutalno umorjen,

B.  ker je David Kato zmagal v pravdi proti lokalnemu tabloidu Rolling Stone, ki je 9. oktobra in 15. novembra 2010 objavil imena, osebne podatke in fotografije več kot stotih oseb, ki naj bi bile homoseksualno usmerjene, vključno z Davidom Katom, ter pozval bralce, naj jih poškodujejo ali linčajo,

C.  ker je 3. januarja 2011 ugandsko vrhovno sodišče razsodilo, da je tabloid Rolling Stone kršil temeljne ustavne pravice vseh državljanov do dostojanstva in zasebnosti, hkrati pa pojasnilo, da celo veljavne ugandske zakonodaje proti istospolno usmerjenim ni mogoče razumeti tako, da dopušča nasilje ali uboje homoseksualcev; ker je po zmagi na sodišču David Kato prijavil, da so se grožnje in nadlegovanje povečali,

D.  ker so sopredsednik skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, predsednica pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice, predsednik Evropskega parlamenta, vodje misij držav EU v Kampali, predsednik in državni sekretar ZDA, visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice in drugi vodje mednarodne skupnosti izkazali spoštovanje Davidu Katu kot zagovorniku človekovih pravic in pozvali ugandske oblasti, naj sodijo storilcu oziroma storilcem,

E.  ker so Evropski parlament, mednarodne nevladne organizacije in predstavniki vlad ZDA in EU večkrat izrazili svojo zaskrbljenost v zvezi z populacijo LGBT v Ugandi, njihovo diskriminacijo in preganjanjem, pa tudi v zvezi s podžiganjem sovraštva do te populacije s strani ugandskih javnih in zasebnih osebnosti in organizacij,

F.  ker je skupina, ki ji je pripadal David Kato, javno nasprotovala predlogu zakona proti istospolno usmerjenim, ki ga je 25. septembra 2009 v ugandskem parlamentu vložil poslanec David Bahati, ki predvideva kaznovanje homoseksualnega vedenja z zaporno kaznijo od sedem let do dosmrtne in celo smrtne kazni; ker je v omenjenem predlogu zakona za opustitev prijave homoseksualnosti pacienta ali otroka zagrožena zaporna kazen do treh let; ker je zakon še v obravnavi,

G.  ker lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci v Ugandi, pa tudi tisti, katerih fotografije in podatki so se pojavili v tabloidu Rolling Stone in katerih podatki so bili kasneje prebrani na radiu in na televiziji, sedaj dejansko tvegajo kazenski pregon, so večinoma postali brezdomci, brezposelni in so se prisiljeni izogibati javnim krajem ter se skrivati pred javnostjo,

H.  ker je v Afriki homoseksualnost zakonita le v 13 državah, v 38 državah pa je kaznivo dejanje; ker je v Mavretaniji, Somaliji, Sudanu in severni Nigeriji zanjo predvidena smrtna kazen; ker politični in skrajni verski voditelji med drugimi spodbujajo k nasilju zoper populacijo LGBT, medtem ko oblasti dovoljujejo kazniva dejanja, storjena na podlagi spolne usmerjenosti, in jih ne kaznujejo, ter ker se diskriminacija, samovoljne aretacije in grdo ravnanje na podlagi spolne usmerjenosti stalno povečujejo,

1.  ostro obsoja brutalni umor ugandskega zagovornika človekovih pravic Davida Kata Kisula;

2.  poziva ugandske oblasti, naj opravijo temeljito in nepristransko preiskavo umora ter naj storilcem sodijo, enako pa naj storijo za vsako preganjanje in diskriminacijo lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev in drugih manjšinskih skupin ter za nasilje nad njimi; poziva ugandske oblasti, naj opravijo preiskave o posameznikih, ki so javno pozvali k uboju Davida Kata, pa tudi o njihovih organizacijah, vlogi in financiranju;

3.  obžaluje, da se ugandske oblasti ne želijo izreči zoper diskriminatorne poglede na istospolno usmerjene, in opozarja na njihove obveznosti po mednarodnem pravu in sporazumu iz Cotonouja, zlasti na dolžnost, da zaščitijo vse ljudi, ne glede na njihovo spolno usmerjenost ali spolno identiteto, pred grožnjami ali nasiljem;

4.  ob upoštevanju splošnih in predsedniških volitev, predvidenih za 18. februar 2011, ponovno poudarja potrebo, da se obsodi vsako zatiranje homoseksualnosti in da se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaustavitev homofobnih medijskih kampanj in sporočil, ki spodbujajo sovraštvo do manjšinskih skupnosti, in vsakega opravičevanja podobnih dejanj, ki temeljijo na spolu ali spolni usmerjenosti;

5.  poziva ugandsko vlado, naj zagotovi, da bodo populacija LGBT in vse ostale manjšinska skupine v Ugandi ustrezno zaščitene pred nasiljem, in naj takoj ukrepa zoper grožnje ali sovražni govor, ki bi lahko spodbujal k nasilju, diskriminaciji ali sovražnosti do te populacije;

6.  v zvezi s tem ponovno obsoja Bahatijev predlog zakona proti homoseksualnosti in poziva ugandski parlament, naj dekriminalizira homoseskualnost in v vseh primerih zavrne uporabo smrtne kazni; se pridružuje pozivu generalnega sekretarja ZN Ban Kimuna z 10. decembra 2010 za splošno dekriminalizacijo homoseksualnosti;

7.  obsoja vsak poskus za spodbujanje sovraštva in zagovarjanje nasilja do vsake manjšinske skupine, tudi na podlagi spola in spolne usmerjenosti; se pridružuje pozivu organizacije Davida Kata (organizacija SMUG) in drugih organizacij, da bi oblasti, politični in verski voditelji ter mediji ustavili demonizacijo spolnih manjšin in ustvarjanje okolja, ki je nasilno do populacije LGTB;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj vključijo aktiviste za pravice populacije LGBT v svoje programe za podporo zagovornikov človekovih pravic; poziva vse nevladne organizacije v Ugandi, naj sodelujejo z ugandsko koalicijo za človekove pravice in z organizacijami LGBT;

9.  poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da bo njihova zunanja politika, vključno s politiko sodelovanja in razvojno politiko, do tretjih držav, tako do oblasti kot do nevladnih organizacij, ustrezno upoštevala stanje na področju človekovih razmer vseh manjšinjskih skupin, vključno s populacijo LGBT, in naj zagotovijo, da se na tem področju doseže znaten napredek; poziva Komisijo, Svet in Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje, naj pri odnosih z Ugando v celoti izkoristijo priročnik za spodbujanje in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev, naj poskrbijo za popolno zaščito populacije LGBT v Ugandi in naj podprejo njihove dejavnosti; poziva Komisijo, naj ta vprašanja vključi v načrt proti homofobiji, ki ga je Evropski parlament zahteval od Komisije(3);

10.  je izjemno zaskrbljen zaradi dejstva, da bodo morali v primeru, da bo predlog zakona sprejet, mednarodni donatorji, mednarodne organizacije, nevladne organizacije ter humanitarne organizacije in zdravniki ponovno pretehtati ali celo prekiniti sodelovanje na nekaterih področjih, in ugotavlja, da je Nemčija sklenila, da bo zadržala polovico zneska tuje pomoči v višini 33 milijonov USD, ki je bil obljubljen Malaviju, zaradi kriminalizacije homoseksualnosti in omejitev svobode tiska, temu pa je sledila zavrnitev Združenih držav, da Malaviju namenijo 350 milijonov USD tuje pomoči, če ne pride do dodatnih razprav o zakonih, ki omejujejo pravice posameznikov;

11.  poudarja svojo zavezanost univerzalnim človekovim pravicam in ponovno opozarja na dejstvo, da sodi vprašanje spolne usmerjenosti v sfero pravice posameznika do zasebnosti, ki jo zagotavlja mednarodno pravo o človekovih pravicah, skladno s katerim je treba varovati enakost in nediskriminacijo ter zagotavljati svobodo izražanja; ponovno opozarja ugandske oblasti na njihove obveznosti po mednarodnem pravu in sporazumu iz Cotonouja, ki poziva k spoštovanju človekovih pravic;

12.  poziva države članice in institucije EU, naj ponovno izrazijo načelo, da bi bilo treba osebe obravnavati za podelitev statusa begunca;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici/podpredsednici za zunanje zadeve in varnostno politiko, predsedniku Republike Ugande, predsedniku ugandskega parlamenta, vzhodnoafriški zakonodajni skupnosti ter Afriški uniji in njenim institucijam.

(1) UL C 286 E, 22.10.2010, str. 25. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0495. (3) Odstavek 7 resolucije P7_TA(2011)0019 z dne 19. januarja 2011.