Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2149(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0369/2011

Predložena besedila :

A7-0369/2011

Razprave :

PV 14/11/2011 - 19
CRE 14/11/2011 - 19

Glasovanja :

PV 15/11/2011 - 7.15
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0491

Sprejeta besedila
PDF 137kDOC 99k
Torek, 15. november 2011 - Strasbourg Končna izdaja
Potrošniška politika
P7_TA(2011)0491A7-0369/2011

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2011 o novi strategiji za potrošniško politiko (2011/2149(INI))

Evropski parlament ,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji vključena v ustanovne pogodbe,

–  ob upoštevanju člena 26 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa, da „notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala“,

–  ob upoštevanju člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, ki Unijo zavezuje k prizadevanju „za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja“,

–  ob upoštevanju člena 9 PDEU, ki določa, da „pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja.“,

–  ob upoštevanju člena 11 PDEU, ki določa, da je treba „zahteve varstva okolja vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja“,

–  ob upoštevanju člena 12 PDEU, ki določa, da se „pri opredeljevanju in izvajanju drugih politik in dejavnosti Unije upoštevajo zahteve varstva potrošnikov“,

–  ob upoštevanju člena 14 PDEU in njenega protokola 26 o storitvah v splošnem (gospodarskem) interesu,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu svetu „Evropa 2020, strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 6. julija 2011 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 ter razveljavitvi direktiv 87/250/EGS, 90/496/EGS, 1999/10/ES, 2000/13/ES, 2002/67/ES, 2008/5/ES in Uredbe (ES) št. 608/2004(1) ,

–  ob upoštevanju stališča z dne 23. junija 2011 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah potrošnikov(2) ,

–  ob upoštevanju letnega poročila Mreže evropskih centrov za varstvo potrošnikov za leto 2010, Urad za publikacije Evropske unije, 2011,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 7. aprila 2011 z naslovom Krepitev moči potrošnikov v EU (SEK(2011)0469),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2011 na temo Potrošniki doma na enotnem trgu, 5. izdaja pregleda stanja razmer za potrošnike (Consumer Conditions Scoreboard) (SEK(2011)0299),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. oktobra 2010 z naslovom Učinkovitost trga za potrošnike, 4. izdaja pregleda stanja potrošniških trgov (Consumer Markets Scoreboard) (SEK(2010)1257),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2010 o finančni, gospodarski in socialni krizi: priporočila za ukrepe in pobude, ki naj bi jih sprožili (vmesno poročilo)(3) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje(4) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o bolj učinkovitem in poštenem maloprodajnem trgu(5) ,

–  ob upoštevanju poročila profesorja Maria Montija Komisiji z dne 9. maja 2010 o revitalizaciji enotnega trga z naslovom Nova strategija za enotni trg,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane(6) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2010 o varstvu potrošnikov(7) ,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 2. julija 2009 o uporabi Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov („uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov“) (KOM(2009)0336),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o čezmejnem e-trgovanju med podjetji in potrošniki v EU (KOM(2009)0557),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. julija 2009 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o usklajeni metodologiji za klasifikacijo pritožb in poizvedb potrošnikov ter poročanje o njih (KOM(2009)0346) ter spremljajoči osnutek priporočila Komisije (SEK(2009)0949),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2009 o izvrševanju pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov (KOM(2009)0330),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 29. junija 2009 o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga(8) in priporočila Komisije z dne 12. julija 2004 o prenosu direktiv o notranjem trgu v nacionalno zakonodajo(9) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (direktiva o varnosti igrač)(10) ,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov(11) , katere cilj je vzpostaviti splošni okvir pravil in načel v zvezi z akreditacijo in nadzorom trga,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom Strategija potrošniške politike za obdobje EU 2007–2013: usposabljanje potrošnikov, izboljševanje blaginje potrošnikov, učinkovito varstvo potrošnikov (COM(2007)0099) in resolucije Parlamenta z dne 20. maja 2008 o strategiji potrošnike politike EU za obdobje 2007–2013(12) ,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, oddelka za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, o ovirah za evropski enotni trg za leto 2008(13) ,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov („uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov“)(14) ,

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 12. decembra 2006 o skupnem stališču Sveta glede sprejetja sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007–2013)(15) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11.  maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (direktiva o nepoštenih poslovnih praksah)(16) ,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi(17) ,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0369/2011),

A.  ker imajo državljani kot potrošniki EU poglavitno vlogo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020, ki so pametna, vključujoča in trajnostna rast, saj izdatki potrošnikov predstavljajo več kot polovico BDP EU;

B.  ker je glede na indeks stopnje materialne prikrajšanosti 16,3 % prebivalstva EU na pragu revščine, pri čemer se ta odstotek dvigne na 17,1 % pri ženskah;

C.  ker posebna raziskava Evrobarometra 342 o krepitvi moči potrošnikov iz aprila 2011 kaže, da velika večina potrošnikov meni, da imajo dovolj znanja, hkrati pa velik delež izkazuje pomanjkanje znanja o osnovni potrošniški zakonodaji;

D.  ker potrošniki ne predstavljajo le ene homogene skupine, saj med njimi obstajajo velike razlike v smislu potrošniških znanj in veščin, ozaveščenosti o zakonodaji, odločnosti in pripravljenosti prizadevati si za povrnitev škode;

E.  ker po podatkih iz posebne raziskave Evrobarometra 342 o krepitvi moči potrošnikov iz aprila 2011 ženske porabijo več časa za nakupovanje (3,7 ure v običajnem tednu) kot moški (2,8 ure);

F.  ker se potrošniki glede na 5. pregled stanja razmer za potrošnike iz marca 2011 v EU še vedno soočajo z zelo različnimi pogoji;

G.  ker je za nezadovoljstvo potrošnikov z delovanjem finančnih storitev deloma krivo slabo svetovanje in dejstvo, da glede na pregled stanja potrošniških trgov večina potrošnikov ne pozna svojih pravic na področju finančnih storitev in da jih 98 % ne more izbrati najustreznejše možnosti za naložbo, stroški v zvezi s tem pa so ocenjeni na 0,4 % BDP EU;

H.  ker je razkritje podatkov potrebno in pomembno v vseh sektorjih finančnih storitev za potrošnike; ker mora strategija priznati, da zgolj zagotovitev konkurenčnih trgov, na katerih lahko potrošniki odločajo v svojem najboljšem interesu, ni dovolj; ker je za učinkovitejše razkritje podatkov pomembno, da so ti na voljo v uradnih jezikih EU in uradnih regionalnih jezikih;

I.  ker skupine ljudi, ki so še posebno ranljivi zaradi svoje duševne, telesne ali psihološke hibe, starosti ali lahkovernosti, kot so otroci, najstniki in starejši, ali zaradi socialnih in finančnih razmer (kot so prekomerno zadolženi), potrebujejo posebno varstvo;

J.  ker si je EU zadala cilje za zmanjševanje emisij CO2 , pri tem pa je pozvala k bolj trajnostnim vzorcem potrošnje;

K.  ker bi moral pravilno delujoč notranji trg potrošnikom omogočiti širšo izbiro visokokakovostnih proizvodov in storitev po konkurenčnih cenah, obenem pa tudi visoko stopnjo varstva potrošnikov in okolja;

L.  ker mora notranji trg rasti, ne da bi oslabil varstvo potrošnikov, ob tem pa zagotoviti prost pretok storitev in nameniti ustrezno pozornost varstvu delavcev;

M.  ker lahko potrošniki z okrepljeno močjo bolje opredelijo najboljše cene, prodajne pogoje in kakovost ter tako spodbujajo konkurenčnost in inovacije;

N.  ker bi popolnoma povezan notranji trg ustvaril večkratne koristi za evropske potrošnike, kot so nižje cene ter širši nabor proizvodov in storitev;

O.  ker trgovci na drobno, kot kaže pregled stanja razmer za potrošnike iz marca 2011, premalo poznajo osnovne pravice potrošnikov EU, kar je lahko v škodo potrošnikov, hkrati pa lahko negativno vpliva tudi na njihovo pripravljenost za čezmejno trgovanje;

P.  ker se morajo vsi deležniki (vključno z Evropsko komisijo, nacionalnimi izvršnimi organi, potrošniškimi organizacijami in zasebnim sektorjem) bolj potruditi, da bi dosegli cilj varstva potrošnikov na visoki ravni in okrepitve njihove moči, saj je učinkovitost javnega nadzora trga in izvrševanja bistvena za to, da nezakoniti in nevarni izdelki ne bi prišli na evropski trg ali bi bili z njega odstranjeni;

Q.  ker je glede na trenutni gospodarski upad močno in dosledno izvrševanje še toliko bolj pomembno, saj kriza vpliva na izbire potrošnikov;

R.  ker morajo Evropski parlament in nacionalni parlamenti z nadaljnjim tesnim medsebojnim sodelovanjem prispevati k boljšemu prenašanju in izvrševanju zakonodaje o varstvu potrošnikov;

S.  ker bi morali Evropski parlament in nacionalni parlamenti varovati zdravje in dobro počutje državljanov EU;

Glavni cilji

1.  pozdravlja pobudo Komisije, da se pripravi potrošniška politika, in poudarja, da mora Komisija predlagati proaktivno politiko za opredelitev pametne pravne ureditve s ciljem doseči skladen pravni okvir; nadalje poziva, naj bodo vsi nadaljnji ukrepi potrošniške politike osnovani na celovitem pristopu, ki postavlja potrošnike v osrčje enotnega trga;

2.  poudarja, da bi morale biti prednostne naloge politike povezane in podprte s statističnimi podatki iz pregleda stanja razmer za potrošnike; poziva Komisijo, naj v svoji strategiji potrošniške politike upošteva 20 nedavno objavljenih glavnih pomislekov državljanov in podjetij v zvezi z enotnim trgom;

3.  se strinja s predlogi Komisije v njenem delovnem programu za leto 2012 za pregled potrošniške politike in zakonodajne strategije, ki združuje pobude vseh njenih pristojnih služb; ugotavlja zlasti, da je treba zagotoviti, da bodo potrošniki v Evropski uniji deležni popolnega varstva, ki ga zagotavljajo temeljna zakonodajna besedila, kot sta direktivi o nepoštenih poslovnih praksah in potrošniških kreditih;

4.  pozdravlja strateški pristop k varstvu potrošnikov na podlagi izkušenj iz strategije 2007–2013; poudarja potrebo po večji usklajenosti potrošniške politike s socialnimi in okoljskimi cilji v okviru strategije Evropa 2020;

5.  poudarja potrebo po ustreznem izvrševanju obstoječe zakonodaje (zlasti najnovejše direktive o pravicah potrošnikov) ob razširjanju ustreznih informacij o pravicah in obveznostih posameznih strani; nadalje poudarja, da je treba po sprejetju direktive o pravicah potrošnikov in glede na načrtovane nove pobude pregledati veljavni pravni red;

6.  poudarja potrebo po skladnem izvajanju politik o varstvu potrošnikov in v tem smislu predlaga, da se ponovno odpre razprava o tem, kako je ta portfelj razdeljen v okviru Komisije;

7.  poziva Komisijo, naj zagotovi boljše usklajevanje svojih politik, ki vplivajo na potrošnike;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo mednarodno sodelovanje in izmenjavo informacij z državami, ki niso članice EU, na področju varstva potrošnikov;

9.  poudarja številne izzive, s katerimi se sooča potrošniška politika, vključno s krepitvijo moči potrošnikov in zmanjšanjem ravni neenakosti, spodbujanjem trajnostnega potrošništva, zmanjšanjem izpostavljenosti potrošnikov nevarnim izdelkom ter varstvom potrošnikov, zlasti otrok, pred zavajajočim oglaševanjem; poziva oblikovalce politik, naj podrobno preučijo, kako oblikovati pametnejše politike, ki bodo potrošnikom zagotavljale informacije, ki jih potrebujejo in jih lahko dejansko uporabijo, ne da bi bila podjetja dodatno obremenjena;

10.  poziva Komisijo, naj zagotovi posebno varstvo za skupine potrošnikov, ki so posebno ranljivi zaradi svoje duševne, telesne ali psihološke hibe, starosti ali lahkovernosti ali zaradi socialnih in finančnih razmer; podpira delo Komisije na področju vedenjske ekonomije, saj meni, da je bistvenega pomena za zagotovitev učinkovitih ukrepov za zaščito potrošnikov v praksi;

11.  poziva Komisijo, naj izboljša merila in ukrepe za številnejše izvajanje ocen učinka ter po potrebi pregleda zakonodajo EU, ki vpliva na potrošniško politiko, in opredeli najboljšo prakso, s katero bodo lahko države članice pravilno izvrševale obstoječo zakonodajo;

Krepitev moči potrošnikov

12.  ugotavlja, da se je elektronsko trgovanje, ki je za potrošnike postalo zelo pomembno, znatno povečalo, saj 40 % državljanov EU kupuje prek spleta; poudarja, da je treba povečati zaupanje potrošnikov in trgovcev na drobno, zlasti glede čezmejnega spletnega nakupovanja in trgovanja, z zagotovitvijo njihovih pravic in obveznosti na internetu;

13.  obžaluje velike razlike med ravnmi domačega in čezmejnega spletnega nakupovanja; glede na pregled stanja razmer za potrošnike ugotavlja, da 44 % potrošnikov meni, da jih negotovost glede njihovih pravic odvrača od nakupa blaga iz drugih držav članic in da sta pozna dostava ali nedostava ter goljufija glavna dejavnika, ki preprečujeta vzpon čezmejnega nakupovanja; zato poziva, naj strategija potrošniške politike EU podpira rast in inovacije v sektorju maloprodaje ter zlasti uresničevanje digitalnega enotnega trga, da bi pomagala potrošnikom EU pri čezmejnem nakupovanju;

14.  poudarja, da je zaupanje potrošnikov gonilo gospodarstva v zvezi z notranjo in čezmejno trgovino tako v spletnem kot tradicionalnem okolju;

15.  poudarja, da je treba potrošnike obveščati o njihovih pravicah in obveznostih ter zagotoviti popolno spoštovanje njihovih pravic, ko gre za uporabo interneta in varstvo pravic intelektualne lastnine, obenem pa tudi varstvo osebnih podatkov in zasebnosti;

16.  poudarja, da imajo osebni podatki potrošnikov veliko ekonomsko vrednost, na primer podatkovne zbirke, ki vsebujejo profile potrošnikov za namene usmerjenega oglaševanja; poudarja, da se uporabniki večinoma ne zavedajo vrednosti podatkov, ki jih prostovoljno dajo na razpolago podjetjem; poziva Komisijo, naj zagotovi zadostno stopnjo konkurence na trgu za spletno oglaševanje in iskalnike ter nadzoruje, ali ta podjetja podatke uporabljajo v skladu z veljavnim okvirom za varstvo podatkov;

17.  poudarja potrebo po zagotavljanju bolj preglednih in doslednih informacij potrošnikom in trgovcem, na primer z označevanjem cene na enoto ter uporabo spletnih strani z natančno in pregledno primerjavo cen, ter po smiselnih in učinkovitih označbah izdelkov;

18.  poudarja pomembnost označevanja in pri tem poziva Komisijo, naj upošteva vedno pogostejše pozive potrošnikov glede, na primer, pravične trgovine, ogljičnih odtisov, obsega in vrste recikliranja ter označevanja izvora;

19.  poudarja potrebo po zagotovitvi univerzalnega dostopa do hitrih širokopasovnih in telekomunikacijskih omrežij ter širokega dostopa do blaga in storitev na spletu, vključno z odpravo omejitev trženja, bojem proti geografski segmentaciji ter razvojem elektronskih plačilnih storitev;

20.  poudarja, da mora potrošniška politika izpostaviti trg vsebin za digitalne izdelke, npr. elektronskih knjig;

21.  poudarja, da je treba okrepiti moč potrošnikov, tako da se jim zagotovi uporabne, usmerjene in razumljive informacije; vztraja, da morajo EU in nacionalni organi ter potrošniške organizacije in podjetja okrepiti svoja prizadevanja za izboljšanje izobraževanja potrošnikov; poziva Komisijo, naj predlaga potrošnikom prijazno zakonodajo o enotnem trgu, s čimer bi zagotovila, da bi se pri delovanju enotnega trga interesi potrošnikov v celoti upoštevali;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno podporo in krepitev zmogljivosti za organizacije potrošnikov v vseh državah članicah, da bi okrepile njihovo vlogo in sredstva, s tem pa tudi moč potrošnikov;

23.  poudarja, da je treba potrošnike začeti izobraževati čim bolj zgodaj, da bodo razumeli informacije na izdelkih in jih uporabili; poziva Komisijo, naj bodo evropski logotipi, katerih stopnja prepoznavanja je še vedno nezadovoljiva (zlasti oznaka skladnosti CE, evropski znak za okolje, Möbiusov trak za recikliranje ali oznake za nevarnost), lažje določljivi in bolj intuitivni;

24.  poziva Komisijo, naj v vseh državah članicah začne informacijske kampanje glede evropske oznake „CE“ in njene pomembnosti, pri čemer naj potrošnikom pojasni, kaj predstavlja (ali ne predstavlja), ter jim zagotovi celovitejše informacije, medtem ko skuša v strokovnih krogih okrepiti ozaveščenost o varnosti izdelkov;

25.  meni, da bi morala civilna družba skupaj s potrošniškimi organizacijami in podjetji še naprej usmerjati inovativne rešitve za razširjanje informacij o enotnem trgu ter s tem omogočiti ljudem, da v celoti izkoristijo obstoječe priložnosti; poudarja, da ima civilna družba pomembno vlogo pri pomoči malim in srednjim podjetjem, ter potrošnikom, zlasti najbolj ranljivim, kot so mladi ali tisti brez dostopa do interneta, da premagajo obstoječe jezikovne, tehnološke ter upravne ovire in omejitve v državah članicah;

26.  obžaluje, da je v nekaterih sektorjih še vedno težko menjati ponudnike ali tarife, kar omejuje svobodno izbiro potrošnikov in škoduje konkurenčnosti; poziva Komisijo, naj to vprašanje podrobneje obravnava, da bi zagotovila, da bodo potrošniki izkoristili vse možnosti notranjega trga;

27.  poziva Komisijo, naj razišče preostale ovire, ki potrošnikom preprečujejo menjavo bank, ter razmisli o rešitvah za njihovo odpravo, kot je vzpostavitev vseevropskega sistema za prenosljivost številk bančnih računov;

28.  opozarja, da so za potrošnike z dostopom do bančnih računov pomembni pregledni stroški bančnih storitev, hitrejše transakcije in enostavnejši postopki za prenos bančnih računov;

29.  opozarja, da približno 30 milijonov državljanov EU nima dostopa do osnovnih bančnih storitev, in poziva Komisijo, naj pripravi predlog, ki ga je napovedala v aktu za enotni trg in svojem delovnem programu za leto 2011;

Varstvo potrošnikov in varnost izdelkov

30.  poudarja, da je treba zasnovati potrošniške politike, ki upoštevajo posebnosti ranljivih skupin potrošnikov;

31.  poziva k izrecni povezavi strategije s programom za konkurenčno politiko ter k skupnim ukrepom, da bi to dosegli, s čimer bi lahko potrošniki pod boljšimi pogoji uporabljali storitve, ki bi bile bolj prilagojene njihovim potrebam;

32.  poudarja, da je treba nujno povečati splošno raven varnosti potrošniških izdelkov v EU, zlasti v okviru prihodnje revizije direktive o splošni varnosti proizvodov; poziva Komisijo, naj v sodelovanju s pristojnimi agencijami EU podrobneje obravnava učinke kemikalij na zdravje potrošnikov, odpornost na antibiotike in nanotehnologije na podlagi veljavne zakonodaje EU na teh področjih;

33.  poleg tega poudarja , da je treba povečati varnostne standarde za igrače, ter poziva države članice, naj hitro prenesejo novo direktivo o varnosti igrač in jo v celoti izvajajo;

34.  poziva Komisijo, naj razvije skupni sistem ocenjevanja in označevanja, kot je navedel v svoji resoluciji o enotnem trgu za podjetja in rast, na podlagi celotnega življenjskega cikla izdelka, zlasti da bi se poenostavili in uskladili sistemi, premagali stroški razdrobljenosti za podjetja in potrošnike ter preprečilo zavajajoče oglaševanje;

35.  poziva k zagotovitvi večje varnosti izdelkov, zlasti v elektronskem trgovanju in na notranjem trgu;

36.  poziva h krepitvi ter povečanju učinkovitosti in preglednosti sistema za izmenjavo informacij RAPEX za potrošnike, da bo izboljšal splošno ozaveščenost o tveganju, ki ga prinaša določen potrošniški izdelek, ter omogočil podjetjem in carinskim organom, da sprejmejo hitre in ustrezne ukrepe;

37.  v zvezi s tem opozarja, kako pomembni so pregledni in zanesljivi trgi, izboljšanje strokovnih standardov in preprečevanje navzkrižja interesov pri opravljanju finančnih storitev za potrošnike, ter na poglavitno vlogo finančnega izobraževanja;

38.  poudarja, kako pomemben je dostop do finančnega izobraževanja in svetovanja, ter poziva k boljši ureditvi storitev finančnega svetovanja;

39.  poudarja, da imajo novi evropski nadzorni organi izrecna pooblastila in odgovornosti v zvezi z varstvom potrošnikov na področju finančnih storitev, in pričakuje, da bo strategija to odražala ter okrepila zmožnosti evropskih nadzornih organov za varstvo potrošnikov, pri tem pa upoštevala obstoječe zglede najboljše prakse nacionalnih organov in zagotavljala ustrezno sodelovanja zainteresiranih strani, zlasti predstavnikov potrošnikov;

40.  poziva k visoki stopnji varstva potrošnikov po vsej EU, da bi omogočili nadaljnjo okrepitev notranjega trga na področju finančnih storitev in se borili proti protekcionističnim praksam;

41.  poziva k dodelitvi ciljno usmerjenega financiranja za potrošniške raziskovalne projekte, zlasti na področju vedenja potrošnikov in zbiranja podatkov, da bi pomagali zasnovati politike, ki zadovoljujejo potrebe potrošnikov;

42.  predlaga širitev evropske podpore raziskavam v nastajajočih sektorjih, kot je zelena in etična potrošnja, ter k skupni uporabi vsakodnevnega potrošniškega blaga (avtomobili, kolesa, gospodinjski aparati itd.);

43.  poziva Komisijo, naj nadaljuje svoje delo v zvezi s prodajo blaga in nepoštenimi pogodbenimi pogoji, pregledom pravil o nepoštenih poslovnih praksah, direktivo o potrošniških kreditih, zavajajočim oglaševanjem ter širšim vprašanjem, ali bi morali pravila o nepoštenih poslovnih praksah uporabljati pri odnosih med podjetji; poziva države članice, naj v celoti in pravilno izvajajo predpise in zakonodajo notranjega trga, zlasti direktivo o pravicah potrošnikov, direktivo o elektronskem poslovanju in uredbo o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom;

44.  poziva Komisijo, naj v potrošniški politiki poudari pomembnost standardizacije, da bi, na primer, poenostavili zapletene postopke in zapletene informacije za potrošnike o storitvah, ter zagotovi, da bodo pri tej pomembni nalogi sodelovale potrošniške organizacije in nacionalni organi;

Proti bolj socialni in trajnostni potrošniški politiki v Evropi

45.  poziva Komisijo, naj v potrošniško politiko vključi pojem dostopnosti za potrošnike, da bi ranljivim skupinam zagotovila dostop do osnovnih izdelkov in storitev, ki jih potrebujejo; poudarja, da bo s tem jasno izražena socialna razsežnost potrošniške politike;

46.  poudarja, da se starejši in invalidi še vedno soočajo s težavami glede varnosti in dostopa, kar zadeva vsakdanje izdelke in storitve; v zvezi s tem poudarja, da lahko uporaba standardov zagotovi dostopnost izdelkov in storitev čim več potrošnikom ne glede na njihovo starost ali telesne sposobnosti;

47.  poziva Komisijo, naj v potrošniški politiki upošteva vidik spola skladno s svojo zavezanostjo izvajanju vključevanja načela enakosti spolov kot sestavnega dela svoje politike; poziva Komisijo, naj zagotovi, da potrošniška politika na področju dostopa do blaga in storitev ter njihove dobave ne bo vključevala nobene diskriminacije, ki temelji na spolu;

48.  poziva Komisijo, naj preuči, kako bi zagotovili bolj trajnostno zasebno potrošnjo, da bi spodbujali inovacije, gospodarsko rast in nizkoogljično gospodarstvo v okviru ciljev strategije Evropa 2020; meni, da je treba posebno pozornost nameniti pametnim energetskim sistemom: uporaba novih tehnologij bi morala vsem uporabnikom omrežja omogočiti sodelovanje na notranjem energetskem trgu, da bi prihranili energijo in zmanjšali ali omilili stroške energije, ob hkratni zaščiti oskrbe z energijo ranljivih potrošnikov;

49.  poziva Komisijo, države članice in deležnike, naj uskladijo svoja prizadevanja za boljše obveščanje potrošnikov o učinkovitejših poteh za nakupovanje in uživanje živil, da bi preprečili živilske odpadke in se bojevali proti njim;

50.  poudarja, da je pomembno oceniti učinek liberalizacije na zadovoljstvo potrošnikov in v zvezi s tem poziva k oceni delovanja energetskega trga;

Uveljavljanje pravic potrošnikov in pravna sredstva

51.  spodbuja Komisijo, naj še naprej podpira in poudarja pomen mreže evropskih centrov za varstvo potrošnikov (ECC-net), ki bi morala imeti osrednjo vlogo pri obveščanju potrošnikov o njihovih pravicah in pri njihovi podpori v primeru pritožbe; poudarja poglavitno vlogo, ki jo ima čezmejna mreža za izvrševanje zakonodaje in sodelovanje na področju varstva potrošnikov (mreža CPC) pri zagotavljanju, da se zakonodaja o varstvu potrošnikov pravilno izvršuje, in spodbujanju sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi;

52.  poziva Komisijo, naj uporabi vsa svoja pooblastila v okviru Pogodb, da bi izboljšala prenos, uporabo in izvrševanje vse zakonodaje EU, ki je povezana s potrošniki; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, da bi to zakonodajo v celoti in pravilno izvajale;

53.  poziva k dostopnejšim in učinkovitejšim pravnim sredstvom, kot so alternativno reševanje sporov, kolektivna pravna sredstva ali spletno reševanje sporov, da bi okrepili moč potrošnikov v vsej EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je sedanje pomanjkljivo uveljavljanje odškodnin velika vrzel v pravnem sistemu, saj dopušča, da trgovci obdržijo nezakonite dobičke;

54.  poziva k dostopnim in učinkovitim odškodninskim mehanizmom za potrošnike EU, ki so bistveni za odpravo ovir na notranjem trgu, zlasti glede elektronskega trgovanja, Komisijo pa poziva, naj prek rednega zakonodajnega postopka pripravi en ali več predlogov za zagotovitev ustreznega sodelovanja Parlamenta;

55.  pozdravlja tekoče delo za razvoj evropskega sistema alternativnega reševanja sporov, pri čemer se uporabljajo obstoječi nacionalni sistemi in sistemi podjetij, da se združijo visoka stopnja varstva potrošnikov in pravični pogoji trgovine za podjetnike;

56.  poziva Komisijo, naj uporabi najboljše prakse držav članic, kot je model nordijskega varuha človekovih pravic, in naj razmisli o tem, da bi mrežo evropskih potrošniških centrov zakonsko pooblastila za reševanje potrošniških sporov;

57.  meni, da bo takšen sistem okrepil enotni trg in zagotovil pravičen sistem odškodnin za potrošnike v čezmejnih sporih, kar bo vzpostavilo zaupanje med potrošniki in panogo ter preprečilo drage pravdne spore tako za panogo kot potrošnike;

58.  poziva Komisijo, naj začne medinstitucionalno razpravo o ustreznih nadaljnjih korakih za izboljšanje pravnega varstva potrošnikov pri njihovih tržnih transakcijah ob upoštevanju pristopa, ki je določen v direktivi o pravicah potrošnikov;

59.  poudarja, da mora biti v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2013 vključeno ustrezno financiranje ukrepov za uresničitev ciljev, zastavljenih v tem poročilu in v prihodnji potrošniški politiki; poudarja, da potrebujejo potrošniške organizacije ustrezno in zajamčeno financiranje iz EU, da bi lahko predstavljale potrošnike v vseh državah članicah;

o
o   o

60.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1)Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0324.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0293.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0376.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0320.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0307.
(6) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 84.
(7) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 1.
(8) UL L 176, 7.7.2009, str. 17.
(9) UL L 98, 16.4.2005, str. 47.
(10) UL L 170, 30.6.2009, str. 1.
(11) UL L 218, 13.8.2008, str. 30.
(12) UL C 279 E, 19.11.2009, str. 17.
(13) http://www.eesc.europa.eu/smo/news/Obstacles_December-2008.pdf.
(14) UL L 364, 9.12.2004, str. 1.
(15) UL C 317 E, 23.12.2006, str. 61.
(16) UL L 149, 11.6.2005, str. 22.
(17) UL L 373, 21.12.2004, str. 37.

Zadnja posodobitev: 10. april 2013Pravno obvestilo