Evropski parlament ,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu,

–   b upoštevanju izjave 22. januarja 2011 visoke predstavnice EU v imenu skupine držav E3+3 po pogovorih z Iranom v Istanbulu 21. in 22. januarja 2011,

–  ob upoštevanju pisma visoke predstavnice EU sekretarju vrhovnega sveta za nacionalno varnost Islamske republike Iran Saidu Džaliliju z dne 21. oktobra 2011,

–  ob upoštevanju poročila generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) z dne 8. novembra 2011 o izvajanju sporazuma o varovanju jedrskih materialov v okviru pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in ustreznih določb resolucij varnostnega sveta o Islamski republiki Iran,

–  ob upoštevanju resolucije sveta guvernerjev IAEA z dne 18. novembra 2011,

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice EU z dne 18. novembra 2011 o resoluciji sveta guvernerjev IAEA,

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice EU z dne 29. novembra 2011 o napadu na veleposlaništvo Združenega kraljestva v Teheranu in njegovem ropanju,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 9. decembra 2011,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Iranu z dne 14. novembra 2011, 1. decembra 2011 in 23. januarja 2012,

–  ob upoštevanju zavezanosti Irana pogodbi o neširjenju jedrskega orožja, potrebi po tem, da vse države podpisnice te pogodbe popolnoma spoštujejo svoje obveznosti, ter pravic držav podpisnic, da v skladu s členoma I in II pogodbe raziskujejo, proizvajajo in brez razlik uporabljajo jedrsko energijo za miroljubne namene,

–  ob upoštevanju priporočila odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve Svetu o dosledni politiki do režimov, proti katerim veljajo omejevalni ukrepi EU, ko njihovi voditelji uresničujejo svoje osebne in gospodarske interese znotraj meja EU,

–  ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.  ker se je Iran z ratifikacijo pogodbe o neširjenju jedrskega orožja odrekel nakupu jedrskega orožja ter je pravno zavezan, da vse svoje jedrske dejavnosti, vključno z jedrskim materialom, prijavi in podredi nadzoru Mednarodne agencije za jedrsko energijo;

B.  ker mora Iran še izpolniti svoje obveznosti v skladu z vsemi ustreznimi resolucijami varnostnega sveta Združenih narodov, zadnja med temi je resolucija št. 1929 (2010), in vse zahteve sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo, ki natančno določajo popoln in brezpogojen dostop agencije do vseh lokacij, opreme, oseb in dokumentov, kar bi omogočilo ustrezen pregled iranskih jedrskih namenov, Mednarodni agenciji za jedrsko energijo pa, da opravi svojo vlogo jedrskega čuvaja;

C.   ker je Mednarodna agencija za jedrsko energijo v poročilu iz novembra 2011 izrazila resne pomisleke glede morebitnih vojaških razsežnosti iranskega jedrskega programa, saj obstaja možnost, da Iran še vedno izvaja nekatere dejavnosti na področju razvijanja jedrske eksplozivne naprave;

D.  ker je iranski podpredsednik Reza Rahimi 27. decembra 2011 grozil z uporabo vojaške sile za zaprtje Hormuške ožine, če bi bile uvedene sankcije proti izvozu iranske nafte; ker je kot odziv na to grožnjo prišlo do napotitve dodatnih evropskih in ameriških pomorskih vojaških sil in ker so vojske povsod v tej regiji stopile v „stanje visoke pripravljenosti“;

E.  ker je Iran kršil svoje obveznosti iz omenjene pogodbe in na skrivaj zgradil objekt za bogatenje urana v vasi Fordov blizu mesta Kom, o čemer je Mednarodno agencijo za jedrsko energijo obvestil dolgo po začetku gradnje; ker tak skrivni pristop dodatno spodkopava zaupanje v zagotovila Irana o izključno civilni naravi njegovega jedrskega programa;

F.  ker je 5. januarja 2012 turški zunanji minister Ahmet Davutoğlu Iranu posredoval vabilo visoke predstavnice EU, naj nadaljuje pogovore o jedrski energiji s skupino držav E3+3; ker je iranski zunanji minister Ali Akbar Salehi med obiskom turškega zunanjega ministra izjavil, da je Iran pripravljen nadaljevati pogovore;

G.  ker so se zunanji ministri EU dogovorili o dodatnih omejevalnih ukrepih proti Iranu v energetskem sektorju, vključno s postopnim embargom na uvoz iranske surove nafte v EU, v finančnem sektorju, vključno z ukrepi proti iranski centralni banki, in v prometnem sektorju ter o nadaljnjih omejitvah pri izvozu, zlasti zlata in občutljivega blaga in tehnologije z dvojno rabo, pa tudi o vpisu dodatnih oseb in subjektov, med drugim več takih, ki jih nadzoruje Islamska revolucionarna garda, na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi;

H.   ker je Svet ponovno potrdil svojo odločenost, da si bo prizadeval za diplomatsko rešitev iranskega jedrskega vprašanja, in sicer v skladu z dvotirnim pristopom;

I.   ker je Svet ponovno poudaril, da se EU še vedno zavzema za celovito in dolgoročno rešitev, ki bi okrepila zaupanje mednarodne skupnosti v izključno miroljubno naravo iranskega jedrskega programa, hkrati pa spoštuje njegovo legitimno pravico do uporabe jedrske energije v miroljubne namene skladno s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja.

1.  ponovno poudarja, da tveganje širjenja jedrskega orožja v povezavi z iranskim jedrskim programom ostaja vir resne zaskrbljenosti za EU, in je resno zaskrbljen zaradi navedbe v poročilu Mednarodne agencije za jedrsko energijo, da verodostojne informacije „nakazujejo, da je Iran izvajal dejavnosti, povezane z razvijanjem jedrske eksplozivne naprave“;

2.  globoko obžaluje pospešene dejavnosti bogatenja urana, med njimi nedavno začeto bogatitev urana do 20 odstotkov v podzemnem obratu Fordov blizu kraju Kom, s katerimi Iran krši šest resolucij varnostnega sveta Združenih narodov in enajst resolucij sveta Mednarodne agencije za atomsko energijo;

3.  ponavlja poziv Iranu, naj nemudoma ustavi razvoj tehnologije za bogatenje urana, ki je že bistveno onkraj tega, kar je potrebno za zagotavljanje zanesljive preskrbe z gorivom za civilne namene, ter ne upošteva mednarodne zaskrbljenosti v zvezi s prikritimi vojaškimi nameni;

4.   podpira dodatne omejevalne ukrepe, ki jih je proti Iranu sprejel Svet v energetskem in finančnem sektorju, ter dodatne ukrepe proti osebam in subjektom, med drugim številnim takim, ki jih nadzoruje Islamska revolucionarna garda; priznava, da bi lahko sankcije in diplomatski ukrepi prispevali k temu, da bi iranska vlada sprejela in spoštovala resolucije ZN, s čimer bi se izognili morebitnemu vojaškemu posegu; ugotavlja, da sankcije niso same sebi namen in da sankcije EU proti Iranu doslej niso dosegle svojih namenov;

5.  ponavlja že staro stališče EU, da je treba odprta vprašanja z Iranom v zvezi z njegovim jedrskim programom rešiti na miren način ter da ta konflikt nima vojaške rešitve;

6.  ugotavlja, da se bo embargo na izvoz iranske surove nafte v EU stopnjeval in da je mogoče že sklenjene pogodbe še vedno izpolniti do 1. julija 2012; poziva Svet, naj odloči o ukrepih za kompenzacijo posledic embarga za različne države članice EU;

7.   zahteva, naj bodo sankcije ali omejevalni ukrepi usmerjeni v zastavljene cilje in sorazmerni ter namenjeni večinoma odgovorni eliti represivnih ali zločinskih režimov in odgovornim nedržavnim subjektom propadlih držav; zahteva tudi, naj se čim bolj zmanjšajo neugodne posledice za civilno prebivalstvo, zlasti za najobčutljivejše osebe;

8.  podpira zavezo Sveta, da si bo prizadeval za diplomatsko rešitev iranskega jedrskega vprašanja v skladu z dvojnim pristopom, in cilj EU, da se doseže celovita in dolgoročna rešitev; poziva iranske oblasti, naj pozitivno odgovorijo na ponudbo vsebinskih pogajanj, kot so opredeljena v pismu visoke predstavnice EU z dne 21. oktobra 2011, in sicer tako, da jasno pokažejo pripravljenost na sodelovanje pri ukrepih za krepitev zaupanja in – brez pogojevanja – pri tehtnih pogajanjih, na katerih se bodo resno obravnavali obstoječi pomisleki v zvezi z jedrskim vprašanjem;

9.  ponavlja svoj poziv iranskim oblastem, naj izpolnijo obveznosti Irana v okviru pogodbe o neširjenju jedrskega orožja; poziva iranski parlament in vlado, naj ratificirata in izvajata dodatni protokol in v celoti izvajata določbe sporazuma o varovanju jedrskih materialov;

10.  pozdravlja dejstvo, da je Iran pristal na to, da bo med 29. in 31. januarjem 2012 sprejel delegacijo visokih uradnikov Mednarodne agencije za jedrsko energijo, ki bo opravila inšpekcijo in ki jo bo vodil generalni direktor Herman Nackaerts;

11.  odločno poziva Iran, naj popolnoma sodeluje z Mednarodno agencijo za jedrsko varnost v zvezi z vsemi odprtimi vprašanji, zlasti tistimi, ki povzročajo zaskrbljenost v zvezi z morebitno vojaško razsežnostjo iranskega jedrskega programa, tudi tako, da nemudoma, popolnoma in brezpogojno omogoči dostop do vseh lokacij, opreme, ljudi in listin, kakor to zahteva agencija, ter naj se ne zoperstavlja imenovanju inšpektorjev; poudarja, da je pomembno zagotoviti, da ima agencija vse vire in avtoriteto, ki so potrebni, da opravi svoje delo v Iranu;

12.  podpira prizadevanja Mednarodne agencije za jedrsko energijo, da bi spremljala razvoj iranskega jedrskega programa, da bi mednarodni skupnosti natančno prikazala stanje;

13.  priznava, da sta lahko dialog in sodelovanje s Turčijo pomembna dejavnika za doseganje sporazumne rešitve;

14.  odločno obsoja iransko grožnjo z zaprtjem Hormuške ožine; poziva iranske oblasti, naj te ožine ne blokirajo; je prepričan, da utegne takšno dejanje voditi v regionalni konflikt in sprožiti povračilne ukrepe mednarodne skupnosti;

15.  obžaluje dejstvo, da Kitajska in Rusija v Varnostnem svetu še vedno odklanjata podporo sankcijam proti Iranu; poziva Rusijo, naj preneha nuditi pomoč iranskemu jedrskemu razvoju, dokler ne bo Iran v celoti izpolnil svojih obveznosti v skladu z ustreznimi resolucijami ZN;

16.  odločno obsoja napad na veleposlaništvo Združenega kraljestva v Teheranu 29. novembra 2011; poziva iransko vlado, naj izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti – vključno z dunajsko konvencijo – glede zaščite diplomatov in veleposlaništev;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, vladi in parlamentu Turčije, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske, vladi in parlamentu Ruske federacije, generalnemu direktorju Mednarodne agencije za jedrsko energijo, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, uradu Vrhovnega poglavarja ter vladi in parlamentu Islamske republike Iran.