Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2519(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0061/2012

Predložena besedila :

B7-0061/2012

Razprave :

PV 16/02/2012 - 6
CRE 16/02/2012 - 6

Glasovanja :

PV 16/02/2012 - 8.12
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0060

Sprejeta besedila
PDF 191kWORD 72k
Četrtek, 16. februar 2012 - Strasbourg
Regionalna Konvencija o vseevropsko-sredozemskih preferencialnih pravilih o poreklu
P7_TA(2012)0060B7-0061/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2012 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi regionalne Konvencije o vseevropsko-sredozemskih preferencialnih pravilih o poreklu (2012/2519(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2005 o ponovni oceni barcelonskega procesa(1) in resolucije z dne 25. novembra 2009 o evro-sredozemskem gospodarskem in trgovinskem partnerstvu ob bližajoči se osmi ministrski konferenci Euromed o trgovini(2),

–  ob upoštevanju Barcelonske deklaracije z dne 28. novembra 1995, s katero je bilo vzpostavljeno partnerstvo med Evropsko unijo in državami južnega in vzhodnega Sredozemlja, in delovnega programa, sprejetega na tej konferenci,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije Evropskemu svetu, Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 8. marca 2011 o partnerstvu za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja (COM(2011)0200),

–  ob upoštevanju evro-sredozemskega časovnega načrta za trgovino do leta 2010 in po njem, kakor je bil sprejet na osmi ministrski konferenci Unije za Sredozemlje o trgovini leta 2009,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije Evropskemu svetu, Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 25. maja 2011 z naslovom Nov odziv na spremembe v sosedstvu (COM(2011)0303),

–  ob upoštevanju evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Tunizijo(3), Izraelom(4), Marokom(5), Jordanijo(6), Egiptom(7), Libanonom(8) in Alžirijo(9) na drugi strani, in Evro-sredozemskega začasnega pridružitvenega sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Palestinsko osvobodilno organizacijo v korist Palestinske uprave(10),

–  ob upoštevanju sklepa št. 1/95 pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 1995 o izvajanju zaključne faze carinske unije (96/142/ES),

–  ob upoštevanju presoje vpliva evro-sredozemskega območja prostotrgovinske izmenjave na trajnostni razvoj, ki jo je pripravil Inštitut za razvojno politiko in upravljanje Univerze v Manchestru,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2007 o ustanovitvi evro-sredozemskega območja prostotrgovinske izmenjave(11) ter ustreznih razmislekov, ki jih obravnava ta resolucija,

–  ob upoštevanju sklepov evro-sredozemskih ministrskih konferenc in sektorskih ministrskih konferenc, ki so se odvijale od začetka barcelonskega procesa naprej, in zlasti sklepov devete ministrske konference Unije za Sredozemlje o trgovini z dne 11. novembra 2010,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 25. februarja 2010 v zadevi C-386/08, Brita GmbH proti Hauptzollamt Hamburg-Hafen,

–  ob upoštevanju izjave EU ob četrtem srečanju pridružitvenega sveta EU-Izrael, ki je potekalo v Bruslju 17. in 18. novembra 2003,

–  ob upoštevanju tehnične ureditve EU-Izrael glede protokola št. 4 k pridružitvenemu sporazumu EU-Izrael in obvestila Komisije uvoznikom z naslovom Uvoz iz Izraela v Skupnost(12),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, sprejetih na 2985. seji Sveta za zunanje zadeve v Bruslju dne 8. decembra 2009,

–  ob upoštevanju obvestila Komisije v zvezi z začetkom uporabe protokolov o pravilih glede porekla, ki določajo diagonalno kumulacijo med Evropsko unijo, Alžirijo, Egiptom, Ferskimi otoki, Islandijo, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Norveško, Švico (vključno z Lihtenštajnom), Sirijo, Tunizijo, Turčijo ter Zahodnim bregom in Gazo(13),

  ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo na eni strani ter vlado Danske in lokalno vlado Ferskih otokov na drugi strani(14),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) svojega poslovnika,

A.  ker vseevropsko-sredozemsko območje diagonalne kumulacije porekla temelji na mnogih dvostranskih protokolih o pravilih glede porekla, ki so prezapleteni, da bi lahko imela podjetja, zlasti mala in srednja, ter države korist od njih;

B.  ker je oktobra 2007 ministrska konferenca Euromed o trgovini v Lizboni odobrila pripravo konvencije, ki bi združila vse protokole za vseevropsko-sredozemsko območje v poenostavljen instrument, da bi se s tem olajšala uporaba vseevropsko-sredozemske kumulacije porekla; ker je bila ta konvencija potrjena na deveti ministrski trgovinski konferenci Unije za Sredozemlje 11. novembra 2010;

C.  ker je geografsko področje uporabe te konvencije razširjeno tudi na udeleženke stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, s čimer so se koristi vseevropsko-sredozemske kumulacije porekla bistveno povečale;

D.  ker bi kljub tem zelo pozitivnim korakom ravno zaradi tega katera koli zloraba ali izogibanje pravilom o kumulaciji porekla imelo tudi širši geografski vpliv;

E.  ker je EU pridružitveni sporazum sklenila z Izraelom in s Palestino, pri čemer oba vključujeta sporazum o prosti trgovini z ločenimi in različnimi določbami glede preferenčne trgovinske obravnave;

F.  ker Svet Evropske unije v svojih sklepih o bližnjevzhodnem mirovnem procesu z dne 8. decembra 2009 znova opozarja, da „so naselbine v skladu z mednarodnim pravom nezakonite, ovirajo vzpostavitev miru in ogrožajo rešitev, temelječo na soobstoju dveh držav“;

G.  ker je stališče EU, da proizvodi iz krajev pod izraelsko upravo od leta 1967 niso upravičeni do preferencialne tarifne obravnave, ki jo predvideva pridružitveni sporazum EU-Izrael;

H.  ker dejstvo, da Izrael uporablja pridružitveni sporazum EU-Izrael za zasedena ozemlja, povzroča neprimerno izvajanje zakonodaje EU, kar v skladu s potrditvijo Sodišča v sodbi Brita GmbH proti Hauptzollamt Hamburg-Hafen carinskim organom držav članic ne omogoča dodelitve preferenčne obravnave v skladu s pridružitvenim sporazumom EU-Izrael za proizvode z ozemelj, ki jih je zasedel Izrael;

I.  ker so evropski državljani jasno izrazili svojo voljo glede proizvodov s palestinskih zasedenih ozemelj;

J.  ker se EU srečuje z različnimi težavami pri izvajanju pravil o poreklu v zvezi s proizvodi iz naselij na zasedenih ozemljih; ker je svoji deklaraciji za četrto srečanje pridružitvenega sveta EU-Izrael leta 2003 EU poudarila „pomen rešitve dvostranskega vprašanja pravil o poreklu pred spremembo protokola o poreklu“, da se lahko izvaja vseevropsko-sredozemska kumulacija porekla; ker si Evropska komisija v odsotnosti take rešitve ta vprašanja prizadeva obravnavati s sklepom pravno nezavezujoče dvostranske tehnične ureditve z Izraelom, v skladu s katero Izrael v vsak dokument dokazila o poreklu vključi poštne številke krajev, kjer so bili proizvedeni proizvodi, zajeti v tem dokumentu, kar carinskim organom EU omogoča, da za proizvode iz izraelskih naselij neposredno naložijo nepreferenčne dajatve;

K.  ker ta tehnična ureditev obstaja samo med EU in Izraelom na eni strani ter med državami Efte in Izraelom na drugi strani; ker predlagana konvencija na noben način ne razširja tega sporazuma na geografsko ozemlje, ki je v njej zajeto, niti ne zavezuje drugih pogodbenic;

L.  ker pravila tehnične ureditve že zahtevajo, da Izrael in njegovi izvozniki uporabljajo ločevanje med proizvodnimi dejavnostmi, izvedenimi na ozemljih pod izraelsko upravo od leta 1967, ter proizvodnjo, izvedeno na mednarodno priznanem ozemlju izraelske države;

M.  ker konvencija v svoji sedanji obliki ne bo zagotavljala dodatnih pravnih sredstev Evropski uniji ali kateri koli pogodbenici v primerih, kadar se šteje, da pravila o kumulaciji niso bila primerno izpolnjena;

N.  ker so carinski organi posameznih držav članic EU odgovorni za preverjanje veljavnosti zahtevkov v zvezi s preferencialnim poreklom proizvodov, uvoženih v EU; ker carinski organi kljub svojim najboljšim prizadevanjem nikakor ne morejo preveriti in nadzorovati vsakega posameznega dokumenta dokazila o poreklu in vsake pošiljke, preferencialno uvožene iz Izraela v EU; ker utegne konvencija ta logistični izziv še povečati, saj se bo povečalo število držav partneric, ki pri izvažanju proizvodov v skladu s sporazumi z EU kumulirajo proizvodnjo ali obdelavo z materiali, ki jih izvozi Izrael;

O.  ker to vprašanje ne sme zavirati družbenega in gospodarskega povezovanja celotne regije, kljub temu, da je treba ustrezneje obravnavati težavo ugotavljanja dejanskega porekla proizvodov, ki jih izvozi Izrael;

P.  ker je arabska pomlad poudarila potrebo po poštenih in pravičnih pravilih, ki bi ljudem iz katere koli države in dežele Sredozemlja omogočila, da v celoti izkoristijo svoja gospodarska prizadevanja, EU pa, da ta prizadevanja jasno podpre; ker je glede na arabsko pomlad EU ponovno poudarila svoje prizadevanje, da bi vzpostavila tesnejše trgovinske vezi z arabskimi državami;

Q.  ker Komisija v svojem skupnem sporočilu z dne 8. marca 2011 „Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja“ navaja sprejetje konvencije kot eno od orodij za povečanje vpliva trgovine in naložb v regiji;

R.  ker se evro-sredozemsko prostotrgovinsko območje ni uresničilo do leta 2010; ker je eden glavnih razlogov za neuresničitev pomanjkanje južno-južnega družbenega, trgovinskega in gospodarskega povezovanja med državami južnega Sredozemlja;

S.  ker bi lahko bile posledice tega sporazuma zelo občutne za države in regije;

1.  meni, da je lahko mednarodna trgovina sredstvo za gospodarsko rast, gospodarsko diverzifikacijo in zmanjšanje revščine, vse to pa so nujni elementi za demokratizacijo sredozemske regije; podpira prizadevanja Komisije, da se omogoči preferenčni dostop do notranjega trga EU proizvodom, ki so bili proizvedeni in kumulirani v sredozemski regiji;

2.  pozdravlja pobudo za poenostavitev uporabe sistema kumulacije pravil o poreklu v vseevropsko-sredozemskem območju; meni, da je regionalna konvencija za vseevropsko-sredozemska preferenčna pravila o poreklu pomemben korak k olajševanju trgovine ter družbenemu in gospodarskemu povezovanju v južnem sosedstvu;

3.  je zaskrbljen zaradi nespremenjenega stanja oblikovanja prostotrgovinskega območja Euromed, ki naj bi bilo predvidoma vzpostavljeno do leta 2010, a se ni uresničilo; obžaluje, ker različni udeleženci niso dosegli dejanskega napredka pri oblikovanju potrebnih pogojev; spodbuja tudi razvoj dvostranskega in večstranskega gospodarskega sodelovanja jug-jug, ki bi prineslo oprijemljive koristi za prebivalce in izboljšalo politično ozračje v regiji; priznava, da je bilo pomanjkanje znotrajregijske trgovine med državami južnega Sredozemlja osrednja ovira za projekt; vztraja, da mora vzpostavitev evro-sredozemskega prostotrgovinskega območja ostati eden od ciljev EU in njenih južnih partneric; to konvencijo razume kot pomemben korak k vzpostavitvi prostotrgovinskega območja ter kot morebitno spodbudo za okrepitev trgovine med državami juga;

4.  upa, da se bodo nove demokracije, ki bodo po arabski pomladi nastale v regiji, zavzemale za človekove in socialne pravice ter poglobile politični dialog, s čimer bi se oblikovalo prijaznejše okolje za znotrajregijsko trgovino, saj so bile politike prejšnjih diktatorskih režimov delni razlog za pomanjkanje trgovine; spodbuja nove demokracije, naj tesno sodelujejo v okviru Agadirske skupine in v celoti izkoristijo to konvencijo; poziva Komisijo, naj tem novim demokracijam da tehnično pomoč, da bi lahko v celoti izkoristile trgovinske instrumente, ki so jim na voljo, vključno s to konvencijo;

5.  pozdravlja dejstvo, da je konvencija enotni instrument, ki ustvarja potrebni pravni okvir za diagonalno kumulacijo ne samo med tradicionalnimi partnericami južnega Sredozemlja, ampak vključuje tudi udeleženke pri stabilizacijsko-pridružitvenem procesu in države Efte, s čimer daje kumulaciji širše geografsko področje uporabe, kumuliranemu izvozu pa širši sprejemni trg;

6.  obžaluje, da konvencija ni bila nadgrajena z mehanizmom za reševanje sporov v primeru vprašanj v zvezi s preverjanjem dokazila o poreklu; ne verjame, da bo skupni odbor, ki ga ustanavlja konvencija, primeren instrument za reševanje teh vprašanj; poudarja, da se bodo zato ta vprašanja morala reševati v skladu z dvostranskimi mehanizmi za reševanje sporov, kjer obstajajo;

7.  meni, da bi konvencijo znatno okrepila vključitev enotnega in učinkovitega mehanizma, ki bi omogočil hitro in zadovoljivo reševanje sporov v zvezi s poreklom in kumulacijo proizvodov; poziva Komisijo, naj oceni možnost vključitve takega mehanizma v prihodnje preglede konvencij;

8.  obžaluje, da besedilo konvencije v prihodnosti ne predvideva nobenega pregleda ali revizije; meni, da bi tako zapletenemu in obsežnemu instrumentu, kakršen je konvencija, koristila pravočasna revizija; zato poziva Komisijo, naj razmisli o vključitvi klavzule o reviziji v konvencijo;

9.  poudarja, da je zelo pomembno, da sklenitvi konvencije kolikor je mogoče hitro sledi revizija pravil o poreklu, ki veljajo za podpisnice konvencije, ter da se revizija izvede tako, da bodo pravila o poreklu za države južnega Sredozemlja usklajena s pravili, predlaganimi v novi uredbi o splošnem sistemu preferencialov; meni, da bi manj ugodna pravila o poreklu zmanjšala obseg možnosti, ki jih ponuja konvencija, in postavila južno soseščino v slabši položaj;

10.  je resno zaskrbljen zaradi prakse nekaterih podjetij, ki še vedno izkoriščajo pridružitveni sporazum EU-Izrael za izvoz blaga, proizvedenega na zasedenih ozemljih; zavrača to prakso in meni, da izpodbija mednarodne politike EU in predstavlja zlorabo širokih možnosti za utemeljen preferenčni dostop do notranjega trga Unije; zato poziva Komisijo, naj pripravi črno listo podjetij, ki vztrajajo pri teh praksah, in naj obvesti države članice;

11.  poudarja, da je Sodišče v sodbi Brita GmbH proti Hauptzollamt Hamburg-Hafen razsodilo, da morajo carinski organi držav članic uvoznic zavrniti preferenčno obravnavo v skladu s pridružitvenim sporazumom EU-Izrael za proizvode, izvožene v EU, s poreklom v krajih, ki jih je zasedel Izrael in za katere izraelski organi ne zagotovijo dovolj informacij, ki bi omogočile ugotovitev pravega porekla;

12.  meni, da izvajanje konvencije ne sme utrjevati ali vzpostaviti razmer, ki bi tako zlorabo omogočale ali spodbujale; poudarja, da konvencija v skladu z lastnimi uvodnimi izjavami na splošno ne bi smela povzročiti položaja, ki bi bil manj ugoden od prejšnjega razmerja med prostotrgovinskimi partnericami, ki izvajajo diagonalno kumulacijo; poziva Komisijo, naj sodeluje z Evropskim parlamentom, da instituciji združita politično voljo in težo v prizadevanjih, da se najde rešitev za to zlorabo notranjega trga; Komisijo vabi k predstavitvi novih predlogov za bolj neprepustno rešitev tega vprašanja;

13.  ugotavlja, da imajo države članice EU in Efte sklenjene tehnične ureditve z Izraelom, ki obravnavajo vprašanje teritorialnosti in do določenega obsega nudijo nekatere rešitve; meni, da rešitve, ki jih nudijo te tehnične ureditve, niso zadovoljive; poleg tega poudarja, da tehnične ureditve ne zavezujejo drugih pogodbenic regionalne konvencije; zato je zaskrbljen, da bi lahko regionalna konvencija povzročila še več primerov, v katerih bi druge pogodbenice imele težave pri zagotavljanju primerne kumulacije v skladu s sporazumi, ki jih imajo z EU, ko na svojih ozemljih obdelujejo in predelujejo proizvode, ki so jih uvozile na podlagi lastnih sporazumov z Izraelom;

14.  poziva Komisijo, naj pregleda in se po potrebi ponovno pogaja o tehnični ureditvi, da bi ta postala učinkovitejša in preprostejša; poziva Komisijo, naj poišče rešitev, ki bi jo bilo mogoče uporabiti tudi za blago, uvoženo iz tretjih držav pogodbenic, ki so na svojem ozemlju kumulirale obdelavo ali predelavo materialov, uvoženih v okviru sporazumov z Izraelom; poziva Komisijo, naj si prizadeva, da bodo v morebiten prihodnji pregled regionalne konvencije vključene določbe, ki bi vodile k enotni uporabi načela teritorialnosti v vseh državah podpisnicah;

15.  ugotavlja, da v skladu s postopki iz trenutno veljavne tehnične ureditve med EU in Izraelom na eni strani ter med Efto in Izraelom na drugi strani carinske oblasti Izraela in tamkajšnji izvozniki že ločujejo med proizvodnimi dejavnostmi, izvedenimi na izraelskih naselbinah na zasedenih ozemljih, ter proizvodnjo, izvedeno na mednarodno priznanem ozemlju izraelske države; ugotavlja, da ti postopki ne zagotavljajo sporočanja rezultatov ločevanja, ki ga izvajajo izraelske oblasti in izvozniki, da bi omogočili carinskim organom EU pravilno, preprosto in učinkovito izvajanje ločevanja na enak način; poziva Komisijo, naj s carinskimi organi držav članic sodeluje pri iskanju rešitve, ki bi tehnično ureditev spremenila v preprost, učinkovit in zanesljiv mehanizem;

16.  meni, da je treba z Izraelom doseči soglasje o preprostem, učinkovitem in zanesljivem mehanizmu, ki naj zamenja obstoječo tehnično ureditev in na podlagi katerega bi izraelski izvozniki in carinski organi uporabljali enako ločevanje ter jasno in ustrezno navedli, kdaj so proizvodom dodelili status izdelka s poreklom na podlagi proizvodnih dejavnosti, izvedenih na ozemljih pod izraelsko upravo od leta 1967;

17.  poziva države članice, naj njihovi carinski organi učinkovito uporabljajo tehnično ureditev in duha sodbe Sodišča v zvezi z izraelskimi kumuliranimi proizvodi, ki v EU vstopajo v skladu z diagonalno kumulacijo, določeno v regionalni konvenciji; meni, da bi morala Komisija prevzeti pobudo pri usklajevanju takih prizadevanj na ravni celotne EU, prav tako pa sprejeti tudi ukrepe za ozaveščanje carinskih organov posameznih držav članic EU glede tega, kako naj se tehnična ureditev uporablja za izraelske kumulirane proizvode; meni, da bi morali carinski organi EU bolje nadzorovati uporabo tehnične ureditve, da bi se preprečila zloraba preferencialne obravnave;

18.  ker v besedilu konvencije ni nobene take določbe, Komisijo poziva, naj po treh letih izvede oceno učinka, ki bi med drugim ocenila koristi, pridobljene s sprejetjem konvencije ter kumulacijski učinek, ki ga je konvencija sprožila pri praksah nekaterih zgoraj navedenih podjetij;

19.  poudarja potrebo po večji ozaveščenosti glede možnosti, ki jih ponuja kumulacija, kakor je bila poenostavljena v skladu z novo vseevropsko-sredozemsko konvencijo, zlasti v poslovni skupnosti držav južnega Sredozemlja; podpira Komisijo pri pobudah, ki so namenjene takemu ozaveščanju;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom pogodbenic Regionalne konvencije o vseevropsko-sredozemskih pravilih o poreklu ter predsedniku Parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje.

(1) UL C 272 E, 9.11.2006, str. 570.
(2) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 35.
(3) UL L 97, 30.3.1998, str. 2.
(4) UL L 147, 21.6.2000, str. 3.
(5) UL L 70, 18.3.2000, str. 2.
(6) UL L 129, 15.5.2002, str. 3.
(7) UL L 304, 30.9.2004, str. 39.
(8) UL L 143, 30.5.2006, str. 2.
(9) UL L 265, 10.10.2005, str. 2.
(10) UL L 187, 16.7.1997, str. 3.
(11) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 210.
(12) UL C 20, 25.1.2005, str. 2.
(13) UL C 156, 26.5.2011, str. 3.
(14) UL L 53, 22.2.1997, str. 2.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov