Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2178(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0083/2012

Predložena besedila :

A7-0083/2012

Razprave :

PV 19/04/2012 - 19
CRE 19/04/2012 - 19

Glasovanja :

PV 20/04/2012 - 10.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0140

Sprejeta besedila
PDF 144kWORD 110k
Petek, 20. april 2012 - Strasbourg Končna izdaja
Konkurenčen enotni digitalni trg – e-uprava kot vodilna sila
P7_TA(2012)0140A7-0083/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 2012 o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu – e-uprava kot vodilna sila (2011/2178(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pravnega reda Skupnosti na področju notranjega trga in informacijske družbe,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropska digitalna agenda“ (COM(2010)0245),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu(1) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje(2) ,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 31. maja 2010 o evropski digitalni agendi,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. junija 2010 o strategiji Evropa 2020 vključno z digitalno agendo (točka 7),

–  ob upoštevanju Vodnika za javna naročila IKT, ki temeljijo na standardih – elementi dobre prakse, ki ga je 23. decembra 2011 objavila Komisija,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izkoriščanje prednosti elektronskega izdajanja računov v Evropi“ (COM(2010)0712),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA)(3) ,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2011–2015 – Uporaba IKT za spodbujanje pametne, trajnostne in inovativne uprave“ (COM(2010)0743),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Za interoperabilnost evropskih javnih storitev – Evropska strategija interoperabilnosti (EIS) za evropske javne storitve (priloga 1) in evropski okvir interoperabilnosti (EIF) za evropske javne storitve (priloga 2)“ (COM(2010)0744),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za e-upravo i2010 – Pospeševanje e-uprave v Evropi za dobro vseh“ (COM(2006)0173),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja: Skupaj za novo rast“ (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. marca 2011 o zaščiti kritične informacijske infrastrukture – „Dosežki in naslednji koraki: h globalni kibernetski varnosti“ (COM(2011)0163),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. marca 2009 o zaščiti kritične informacijske infrastrukture – „Kako zaščititi Evropo pred obsežnimi kibernetskimi napadi in prekinitvami: izboljšati pripravljenost, varnost in odpornost“ (COM(2009)0149),

–  ob upoštevanju svežnja Komisije o odprtih podatkih, objavljenega decembra 2011, ki ga sestavljajo: sporočilo Komisije „Odprti podatki – Gonilna sila za inovacije, gospodarsko rast in pregledno upravljanje“, predlog direktive Komisije o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (COM(2011)0877) in Sklep Komisije 2011/833/EU z dne 12. decembra 2011 o ponovni uporabi dokumentov Komisije,

–  ob upoštevanju študije Evropske komisije iz leta 2011 o gospodarskem učinku informacij javnega sektorja (študija Vickery),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem evropskem prodajnem pravu (COM(2011)0635),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o skladnem okviru za vzpostavitev zaupanja v enotni digitalni trg za elektronsko poslovanje in spletne storitve' (COM(2011)0942),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom „Na poti k integriranemu evropskemu trgu za kartična, spletna in mobilna plačila“ (COM(2011)0941),

–  ob upoštevanju letnega poročila o napredku evropske digitalne agende za leto 2011, ki je bilo objavljeno 22. decembra 2011,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope: glavni dosežki strategije i2010 v obdobju 2005–2009“ (COM(2009)0390),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2011 o evropskih širokopasovnih povezavah: naložbe v rast, ki jo poganja digitalizacija(4) ,

–  ob upoštevanju študije o družbenem učinku IKT – SMART 2007/0068, ki je bila objavljena 30. aprila 2010,

–  ob upoštevanju poročila o ekonomskem učinku IKT – SMART 2007/0020, ki je bilo objavljeno januarja 2010,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o akcijskem načrtu za e-upravo i2010 – študiji o napredku (SMART 2008/0042), objavljenega novembra 2009,

–  ob upoštevanju sklepov švedskega predsedstva z dne 10. novembra 2009 o zagotavljanju učinka za eUnijo 2015, sprejetih na konferenci v Visbyju,

–  ob upoštevanju poročila švedskega predsedstva o zeleni družbi znanja – agendi za politiko IKT do leta 2015 za bodočo družbo znanja v Evropi, ki je bilo objavljeno septembra 2009,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o javnem posvetovanju o računalništvu v oblaku, ki je bilo objavljeno 5. decembra 2011,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt o e-podpisih in e-identifikaciji za lažje opravljanje čezmejnih javnih storitev na enotnem trgu“ (COM(2008)0798),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(5) ,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravne zadeve (A7-0083/2012),

A.  ker imajo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) močan neposreden in posreden vpliv na politično, gospodarsko, družbeno, kulturno in vsakdanje življenje državljanov EU; ker bi konkurenčni digitalni enotni trg, ki bi odpravil vse ovire za čezmejne e-storitve in preprečeval izkrivljanje konkurence, prinesel velike koristi državljanom EU;

B.  ker e-uprava združuje vso tehnologijo in uporabo za spletne informacije, usmeritev in upravne postopke;

C.  ker je sektor IKT neposredno odgovoren za 5 % BDP v EU, pri čemer je njegova tržna vrednost 660 milijard EUR na leto, k celotni rasti produktivnosti pa prispeva mnogo več (20 % neposredno iz sektorja IKT in 30 % iz naložb v IKT);

D.  ker ni enotnih pravil o elektronskem izstavljanju računov in so njegove prednosti povečini neizkoriščene;

E.  ker lahko IKT bistveno prispeva k uresničevanju strategije EU 2020, zlasti na področju zaposlovanja, trajnostne rasti gospodarstva in produktivnosti, krepitve moči državljanov, raziskav in razvoja, energije, inovacij in okolja, ter k soočanju z velikimi družbenimi izzivi;

F.  ker imajo mala in srednja podjetja zelo pomembno vlogo na digitalnem trgu;

G.  ker je računalništvo v oblaku gospodarsko in ekološko orodje za izboljšanje učinkovitosti informacijskih tehnologij v javnih in zasebnih podjetjih, zmanjšanje stroškov obdelave in omejitev stroškov hrambe, kar je seveda koristno, vendar je povezava med uporabnikom in strežnikom premalo varna, uporabnik pa izgubi del nadzora;

H.  ker kazalnik napredka digitalne agende 2011 kaže napredek, vendar 26 % državljanov EU še nikoli ni uporabilo interneta, v prikrajšanih skupinah pa ga uporablja le 48 % ljudi;

I.  ker digitalna vrzel, tj. vrzel v dostopu do interneta ali vrzel v e-znanju/digitalni pismenosti, neposredno vpliva na sprejem e-uprave ter ovira udeležbo državljanov v javnem življenju in demokraciji;

J.  ker mora konkurenčni digitalni enotni trg zagotoviti uspešno vzpostavitev ultrahitrih širokopasovnih in telekomunikacijskih omrežij po vseh regijah EU ter odpraviti razlike med stopnjami razvitosti infrastrukture v državah članicah EU in med njimi, da bi zagotovil demografsko trajnost redko poseljenih regij;

1.  se zaveda izjemno pomembnega prispevka sektorja IKT k industrijski politiki, inovacijam, rasti, konkurenčnosti in trgovinski bilanci EU;

2.  poudarja, da imajo uporabniki ključno vlogo v digitalni strategiji ter da je treba v EU nujno okrepiti ozaveščenost, vlogo, udeležbo, vidik in zaupanje uporabnikov na področju varnosti in zasebnosti v informacijski družbi ter razviti človeški kapital, povezan z IKT;

3.  ponovno potrjuje, da e-uprava krepi vlogo evropskih državljanov ter pomaga pri preoblikovanju in posodabljanju javne uprave tako, da povečuje njeno preglednost in odgovornost ter zmanjšuje stroške javnih storitev;

4.  poudarja, da ovire za privzem e-uprave niso le tehnološke, ampak tudi organizacijske, politične, pravne in kulturne, ter da so uspešne rešitve in prakse običajno zelo odvisne od lokalnih razmer;

5.   poudarja, da je lahko vzpostavitev evropskega območja e-uprave bistven del agende Obzorje 2020, saj povečuje gospodarsko in socialno rast, spodbuja inovacije in razvoj človeškega kapitala ter prispeva k obvladovanju družbenih in političnih izzivov, s katerimi se srečuje EU;

6.  poudarja, da je treba upoštevati digitalno ločnico in si prizadevati za njeno odpravo;

7.  ugotavlja, da računalništvo v oblaku omogoča dostop do skupnega pola virov informacijske tehnologije, ki jih je mogoče z minimalnim naporom in sodelovanjem ponudnikov storitev hitro posredovati, ter da je učinkovitost oblaka v njegovi prilagodljivosti, večji produktivnosti in vlogi pri ohranjanju okolja, mora pa biti predvsem tehnično zanesljiv in odporen;

Akcijski načrt za e-upravo

8.  pozdravlja sprejetje Evropskega akcijskega načrta za e-upravo 2011–2015, evropske strategije za interoperabilnost (EIS) in evropskega okvira interoperabilnosti (EIF) za evropske javne storitve (EPS); poziva države članice, naj nacionalne strategije hitro uskladijo s temi krovnimi politikami;

9.  podpira splošne cilje povečanja uporabe storitev e-uprave do leta 2015 na 50 % državljanov (z 41 %) in 80 % podjetij (s 75 %), vendar poziva Komisijo in države članice, naj te cilje obravnavajo kot najnižje pragove;

10.  poziva k razvoju posebnih programov in platform e-uprave, da bi se ohranila in spodbujala lokalna, regionalna, etnična ter jezikovna raznolikost;

11.  obžaluje, da se je sodeč po kazalniku napredka digitalne agende 2011 le 50 % uporabnikov e-uprave poslužilo izpolnjevanja obrazcev na spletu;

12.  ugotavlja, da obstaja povezava med BDP in razpoložljivostjo storitev e-uprave, ter poziva k ustreznemu financiranju razvoja e-uprave tako na nacionalni kot na evropski ravni;

13.  poudarja, da državljani in podjetja vedno bolj uporabljajo internet na mobilnih napravah, ter poziva, naj se storitve e-uprave zagotavljajo prek več poti, vključno s klicnimi centri in mobilnim internetom (m-uprava), in se temu primerno prilagodijo;

14.  poudarja, da uspešna e-uprava terja celovito povezovanje in optimizacijo upravnih postopkov ob upoštevanju pravice do lokalne samouprave na vseh ravneh uprave;

15.  poudarja, da storitve e-uprave prinašajo prednosti, zlasti za državljane EU in podjetnike, predvsem mala in srednja podjetja, ki se pogosto srečujejo z nepremostljivimi ovirami pri čezmejnem poslovanju v EU, saj zmanjšujejo upravne stroške in bremena, povečujejo produktivnost, učinkovitost, konkurenčnost, preglednost, odprtost, uspešnost politike in dostopnost ter poenostavljajo postopke, olajšale pa naj bi tudi doseganje sinergij ter skupno rabo virov in zmogljivosti med podjetji ter zagotovile, da bi bilo profesionalno okolje malih in srednjih podjetij bolj usmerjeno v sodelovanje;

16.  poziva države članice in Komisijo, naj objavijo javno financirane podatke v strojno čitljivi obliki (in v realnem času) z odprto licenco, da bo mogoče informacije javnega sektorja inovativno ponovno uporabiti na akademskem področju, tudi za študente, ter za splošno javnost, raziskave in razvoj podjetij, s čimer se bo povečala tudi preglednost;

17.  poudarja, da še vedno ni jasne opredelitve izraza „javni upravni podatki“ in da je treba za razjasnitev njegovega natančnega pomena z javno razpravo oblikovati skupno razumevanje;

18.  poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bodo izobraževalni zavodi in kulturne ustanove ostali zunaj področja uporabe Direktive 2003/98/ES;

19.  ugotavlja, da so glavne ovire za čezmejni dostop do e-storitev javnih uprav povezane z uporabo e-identifikacije in e-podpisov ter da je na ravni EU prisotno pomanjkanje interoperabilnosti;

20.  meni, da je treba za zagotovitev učinkovitih vseevropskih čezmejnih storitev e-uprave, ki omogočajo dvosmerno in/ali avtomatizirano interakcijo med upravami in državljani in/ali podjetji, vzpostaviti jasen in skladen pravni okvir EU za medsebojno priznavanje e-avtentifikacije, e-identifikacije in e-podpisov;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj državljane nenehno obveščajo o obstoječih portalih EU, kot sta SOLVIT in Tvoja Evropa, saj sedanje pomanjkanje informacij ovira nadaljnji razvoj poslovnega okolja in varstvo potrošnikov, zlasti v čezmejnih okoljih;

22.  poziva Komisijo, naj spremlja vsa svoja obstoječa spletna orodja za reševanje težav in informacijske portale ter tiste, ki jih zagotavljajo države članice, in jih po možnosti poveže ali združi; oblikovanje novih spletnih portalov priporoča le v primerih, kadar ni mogoča vključitev v obstoječe rešitve;

23.  pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za e-podpise in e-identifikacijo in pilotnega projekta STORK ter njun prispevek k interoperabilnosti čezmejnih javnih storitev; poziva Komisijo, naj revidira direktivo o elektronskem podpisu, ter poziva k sprejetju sklepa o medsebojnem priznavanju elektronske identifikacije in avtentifikacije;

24.  poudarja, da morajo biti osebni podatki pri javnih strukturah za obdelavo podatkov v izobraževalnih institucijah in kulturnih ustanovah zaščiteni s pravicami do dostopa, vezanimi na posameznika, da bi te podatke zaščitili pred nepooblaščeno uporabo;

25.  meni, da interoperabilnost e-podpisov z vidika e-uprave vključuje tako pravne vidike (uporaba e-podpisov v javnem sektorju – člen 3(7) direktive o elektronskem podpisu, razmerje podpis/avtentifikacija, dilema nadzor/akreditacija, nacionalni vidik, ravni varnosti, kvalifikacija podpisov) kot tehnične vidike (identifikatorji potrdil, vrsta podpisov, oblika podpisov, potrjevanje podpisov); meni, da bi moralo biti za razvoj aplikacij, ki bi zagotavljale popolno interoperabilnost storitve evropskih e-podpisov pri potrjevanju podpisov, najpomembnejše priporočilo, naj se ustanovi združenje organov za potrjevanje (FVA), ki bo skrbelo, da bodo nacionalni organi za potrjevanje (NVA) v državah članicah med seboj usklajeni(6) ;

26.  je seznanjen s tem, da je Komisija pooblastila organizacije CEN, CENELEC in ETSI, da posodobijo in poenostavijo okvir za evropsko standardizacijo e-podpisov; poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži letno poročilo o napredku, temelječe na poročilih, ki jih dvakrat letno pripravijo evropski organi za standardizacijo;

27.  poziva države članice, naj razvijejo odprto didaktično programsko opremo v evropskih izobraževalnih ustanovah, si izmenjajo primere najboljše prakse ter razvijejo spletne platforme za sodelovanje glede izobraževalnega gradiva in virov, ki bodo za študente brezplačni, pri tem pa upoštevajo določbe o varstvu podatkov in avtorskih pravicah;

28.  poudarja, da je treba aplikacije e-uprave pregledati in po potrebi spremeniti, da bodo odprte tudi za uporabnike nerezidente; poudarja, da je interoperabilnost potrebna na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU;

29.  meni, da interoperabilnost aplikacij e-uprave zahteva interoperabilnost nacionalnih infrastruktur zasebnih ključev (PKI), ki jo zagotavlja evropska služba za potrjevanje (evropski most);

30.  pozdravlja začetek javnega posvetovanja v zvezi z osnutkom smernic o povezavah med standardizacijo IKT in javnim naročanjem ter poziva k pripravi predloga o tej temi;

31.  poziva države članice, naj razvijejo nacionalne strategije na področju e-uprave, ki bodo v skladu s cilji in nalogami akcijskega načrta za e-upravo in digitalno agendo, kot sredstvo za razvoj evropskega enotnega digitalnega trga in evropskega območja e-uprave;

32.  opozarja, da je treba pri razvoju akcijskega načrta za evropske e-upravo, infrastrukture in storitve na vseh ravneh upoštevati varnostno-tehnične zahteve ter zagotoviti čim večje varstvo zasebnosti ter osebnih in finančnih podatkov, da bi preprečili nezakonit nadzor;

33.  poziva države članice, naj uporabljajo orodja IKT, da bi izboljšale preglednost, odgovornost in udeležbo državljanov, povečale učinkovitost in konkurenčnost, zmanjšale upravna bremena, čas in stroške, izboljšale upravne procese, zmanjšale emisije ogljika, prihranile javna sredstva in prispevale k bolj participativni demokraciji ter hkrati okrepile zaupanje;

34.  spodbuja države članice, naj javne subjekte obvežejo, da bodo dali podatke na razpolago prek registrov in katalogov javnih podatkov ter zagotovili, da se bodo določila pravila o razkritju in ponovni uporabi, pri čemer je treba upoštevati pravo o avtorskih pravicah in varstvu podatkovnih zbirk;

35.  poziva države članice, naj uvedejo storitev „vse na enem mestu“ in uporabljajo posrednike, da bi tako za domače kot za čezmejne storitve e-uprave zagotovile brezhiben, enoten in lahko dostopen sistem kontaktnih točk za uporabnike;

36.  poudarja, da lahko storitve e-uprave izboljšajo kakovost naše demokracije in imajo lahko pomembno vlogo pri povečanju aktivne udeležbe državljanov, zlasti mladih generacij, ter podjetij v javnem in političnem življenju ter v demokratičnih procesih; v zvezi s tem meni, da je treba spodbujati pilotna posvetovanja ali referendume, zlasti na lokalni ravni;

37.  pozdravlja uvedbo spletne zbirke programske opreme (Online Collection Software), ki je bil na pobudo Komisije oblikovan v okviru programa ISA in ki naj bi podpisnikom omogočil, da od 1. aprila 2012 na spletu podprejo predlagano državljansko pobudo, pobudnikom peticij pa, da na njej urejajo zbiranje, shranjevanje in vlogo podpisov; zato želi, da bi se čim prej izvedle strategije e-uprave;

38.  poudarja, da je treba za namen izvajanja interoperabilnih čezmejnih storitev e-uprave zagotoviti inovativno arhitekturo in tehnologije (javne storitve v oblakih, v storitve usmerjena arhitektura), ter poziva k nadgradnji infrastrukture e-vlade IPv6 in spletnih storitev javnega interesa;

39.  priznava, da ima računalništvo v oblaku za podjetja in državljane velik potencial; vendar poudarja, da sta zaradi večje rabe storitev v oblaku potrebna nadzor nad preselitvijo informacijskih tehnologij in strogo nadzorovanje dostopa do strežnikov in podatkov, da bi med drugim preprečili, da bi jih v komercialne namene brez dovoljenja uporabljale druge strani, zato je treba ta vprašanja v skladu s predlogom Komisije (COM(2012)0011), COM(2012)0010)) obravnavati v okviru reforme predpisov EU o varstvu podatkov;

40.  poudarja, da je varni čezmejni sistem e-uprave bistveni del evropskega programa za zaščito kritične infrastrukture; poziva k uvedbi ustreznih ukrepov za zagotovitev varstva podatkov in zasebnosti ter zmanjšanje izpostavljenosti kibernetskim napadom na najnižjo možno raven; priznava pomembno vlogo agencije ENISA z vidika podpore prizadevanjem EU in držav članic za zagotavljanje varnih in stabilnih storitev e-uprave; poziva k uvedbi resnično demokratičnih oblik nadzora nad uporabo podatkov in metodami uporabe;

41.  pozdravlja prispevek programov IDA, IDABCD in ISA, obsežnih pilotnih projektov v okviru programa za konkurenčnost in inovativnost ter foruma e-praksa k oblikovanju in izvajanju čezmejnih interoperabilnih rešitev; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dolgoročno trajnost teh ukrepov;

42.  pozdravlja in podpira predlog za „instrument za povezovanje Evrope“, ki predvideva dodelitev sredstev v višini skoraj 9,2 milijarde EUR za podpiranje naložb v hitra in ultra hitra širokopasovna omrežja ter v vseevropske digitalne storitve; prek instrumenta za povezovanje Evrope se bodo zagotavljale subvencije za izgradnjo infrastrukture, potrebne za uvedbo e-identifikacijske kartice, e-identifikacije, e-uprave, e-javnih naročil, e-zdravstva, e-pravosodja in carinskih storitev, prav tako pa bo ta instrument prispeval k zagotavljanju interoperabilnosti in pokrivanju stroškov upravljanja te infrastrukture na evropski ravni, s čimer bo povezal infrastrukture držav članic;

43.  meni, da bo pobuda o projektnih obveznicah strategije Evropa 2020 mobilizirala zasebna finančna sredstva za ciljno usmerjeno vlaganje v prihodnje ključne infrastrukture EU, kot so ceste, železnice, energetska omrežja in cevovodi ter širokopasovna omrežja;

44.  ponovno poudarja pomen prihodnjih visokohitrostnih storitev, ki bodo pripomogle k uresničitvi ciljev EU v zvezi z energetsko učinkovitostjo in varnostjo ter drugih komunikacijskih zmogljivosti (npr. učinkovite in pametne prevozne sisteme ter komunikacijske sisteme med osebo in napravo);

45.  pozdravlja sprejetje svežnja o odprtih podatkih in poziva države članice, naj podpirajo inovativno ponovno uporabo (neosebnih) podatkov javnega sektorja; poziva k izboljšanju udeležbe lokalnih in regionalnih organov glede dostopa do podatkov javnega sektorja, da bi izboljšali zagotavljanje informacij javnosti, podjetjem in ustanovam ter poenostavili ustvarjanje novih delovnih mest in spodbudili razvoj tako na lokalni kot regionalni ravni;

46.  poudarja pomen merilnih metodologij (kvalitativnih in kvantitativnih), ki so osredotočene na uspešnost in učinkovitost e-uprave ter demokracijo ter temeljijo na ciljih SMART(7) , ki bi jih morale uprave dejavno uporabljati;

47.  obžaluje, da se države članice še niso dogovorile o seznamu vseh najpomembnejših čezmejnih javnih storitev, ki naj bi bil objavljen na spletu do leta 2015; poziva Komisijo, naj pospeši prizadevanja za uresničitev tega cilja;

48.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo in uvedejo posebna orodja informacijske in komunikacijske tehnologije za spodbujanje e-participacije, kot so enotni sistemi e-peticij, da bi imeli državljani EU in predstavniška združenja konkretno možnost uporabiti pravico državljanske pobude v skladu s členom 11 PEU;

49.  opozarja na bistveno zavezo k zmanjševanju vrzeli pri digitalni pismenosti in kompetencah za polovico do leta 2015, zato pozdravlja predloge za okrepitev digitalne pismenosti, znanj in veščin ter e-vključevanja, zlasti predlog, da bi digitalna pismenost in z njo povezani elementi postali prednostna naloga uredbe o Evropskem socialnem skladu (2014–2020); ponovno navaja, da je potreben pristop, po katerem noben državljan ne sme ostati brez pomoči (vključenost po definiciji), in poudarja potrebo po zasnovi storitev e-uprave, ki bodo usmerjene v uporabnike in državljane;

50.  poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo programe za digitalno usposabljanje, da bi spodbudile celovito uporabo storitev e-uprave, izboljšajo digitalno pismenost in premagajo e-ovire, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja in prikrajšane skupine prebivalstva, denimo starejši, invalidi, manjšine, priseljenci, brezposelni in osebe, ki živijo na oddaljenih območjih Unije; zato bi bilo treba e-učenje vključiti v nacionalno politiko izobraževanja in usposabljanja, tudi v oblikovanje programov, ocenjevanje rezultatov usposabljanja ter poklicni razvoj strokovnjakov s področja izobraževanja in usposabljanja;

51.  obžaluje preložitev zakonodajnega predloga za zagotovitev, da bodo spletne strani javnega sektorja do leta 2015 v celoti dostopne; pozdravlja načrt za digitalno vključevanje in poziva k izvajanju pobude za dostopnost spleta (WAI), tudi smernic za dostopnost spletnih vsebin (WCAG) za portale e-uprave, ter k uvedbi ustreznih razpoložljivih in cenovno dostopnih terminalov, ki bodo prilagojeni potrebam invalidov;

52.  za zagotovitev kakovostnega izvajanja teh storitev priporoča, da se jih prilagodi mednarodnim standardom, normam in smernicam o najboljši praksi, kot sta ISO 27001 v zvezi z varovanjem informacij ali ISO 20000 v zvezi s kakovostjo procesov upravljanja storitev informacijske tehnologije;

E-javna naročila

53.  poudarja, da e-javna naročila omogočajo javno naročanje v EU in javnim organom zagotavljajo kar največjo izbiro, kar prispeva k učinkoviti porabi denarja, preglednosti, odgovornosti, javnemu zaupanju ter krepitvi notranjega trga in konkurence;

54.  poudarja, da javna poraba EU-27 predstavlja 16 % BDP, in poziva, da se do leta 2015 e-javna naročila uporabljajo za vsa javna naročila; poziva, da se e-javna naročila uporabljajo tudi za koncesije;

55.  obžaluje, da je leta 2010 le 13 % podjetij EU uporabilo internet za vlogo predloga javnim organom prek elektronskega sistema javnih naročil; poziva države članice, naj spodbudijo udeležbo malih in srednjih podjetij v e-javnih naročilih;

56.  poudarja, da e-javna naročila vključujejo dve fazi: fazo pred dodelitvijo(8) in fazo po dodelitvi(9) ; poziva države članice, naj do leta 2015 na svojih portalih e-javnih naročil v celoti izvedejo in povežejo obe fazi;

57.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo kakovostno raven projektov na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki se izvajajo v javni upravi, da bi zagotovile uresničevanje strateških ciljev uprave na področju inovacij ter dvig splošnih standardov glede kakovosti, rokov in stroškov pri razpisih;

58.  poziva Komisijo in države članice, naj pri centralnih in lokalnih državnih organih spodbujajo model predkomercialnih razpisov (pre-commercial procurement, PCP), ki javnim naročnikom omogoča delitev tveganj in ugodnosti načrtovanja z dobavitelji, oblikovanje prototipov in preskušanje novih proizvodov in storitev, zbiranje virov več naročnikov in ustvarjanje optimalnih pogojev za široko zasnovano trženje in širjenje rezultatov dejavnosti na področju raziskav in razvoja, omogočajo pa jim tudi, da takšne projekte ohranijo v mejah operativnega proračuna, ki jim je dodeljen;

59.  poudarja uspešnost dejavnosti obsežnih pilotnih projektov za e-javna naročila PEPPOL in e-CERTIS;

60.  poudarja, da je treba za olajšanje čezmejnih storitev in dosledno izvajanje direktive o storitvah posodobiti nacionalne sisteme e-javnih naročil;

61.  poziva Komisijo, naj pripravi belo knjigo o medsebojnem povezovanju zmogljivosti e-javnih naročil v EU – strategijo za e-javna naročila;

62.  poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizem za spremljanje izvajanja z namenom pregleda doseženega napredka, ovir in korektivnih ukrepov itd. v okviru uvajanja e-javnih naročil v državah članicah;

63.  meni, da bi morala Komisija kot vodilna akterka vsem zagotavljati zgled in v vseh svojih organih uvesti sistem e-javnih naročil;

E-izdajanje računov

64.  pozdravlja pobudo o e-izdajanju računov, katere namen je zagotoviti, da bo e-izdajanje računov do leta 2020 postalo prevladujoča metoda izdajanja računov v EU, ter sklep Komisije o ustanovitvi evropskega foruma več zainteresiranih strani o elektronskem izdajanju računov (EMSFEI);

65.  poudarja velike prednosti, ki jih nudi e-izdajanje računov kot sredstvo za učinkovitejše in stroškovno ugodnejše upravljanje vseh odnosov med strankami in dobavitelji tako v javnem kot v zasebnem sektorju, ki se kažejo v krajših plačilnih rokih, manjšemu številu napak, učinkovitejšemu pobiranju DDV, manjših stroških tiskanja in poštnine ter vključitvi poslovnega procesa; poleg tega ugotavlja, da ta instrument omogoča večjo preglednost informacijskih in trgovinskih tokov v okviru izdajanja računov;

66.  se zaveda drobitve trga zaradi nacionalnih predpisov na področju e-izdajanje računov; obžaluje, da le 22 % malih in srednjih podjetij prejema ali pošilja e-račune;

67.  pozdravlja nova pravila o DDV(10) na področju e-izdajanja računov, ki ustvarjajo enako obravnavanje papirnih in elektronskih računov;

68.  poudarja pomen storitve v zvezi z DDV po načelu „vse na enem mestu“, da bi malim in srednjim podjetjem olajšali čezmejno e-trgovino ter spodbudili e-izdajanje računov;

69.  poudarja pomen pravne varnosti, jasnega tehničnega okolja ter odprtih in interoperabilnih rešitev na področju e-izdajanja računov, ki temeljijo na skupnih pravnih zahtevah, poslovnih procesih in tehničnih standardih, za spodbujanje množičnega sprejetja;

70.  poziva industrijo in evropske organizacije za standardizacijo, naj si še naprej prizadevajo za spodbujanje zbliževanja v smislu skupnega podatkovnega modela za e-račune;

71.  pozdravlja pobude Danske, Finske, Italije, Španije in Švedske, da bi e-izdajanje računov postalo obvezno za javne organe, ter poziva, naj e-izdajanje računov do leta 2016 postane obvezno za vsa javna naročila;

72.  je seznanjen s tem, da težave s čezmejno interoperabilnostjo e-podpisov upočasnjujejo sprejetje čezmejnih rešitev na področju e-izdajanja računov;

73.  poziva Komisijo, naj uporabi evropski forum več zainteresiranih strani o elektronskem izdajanju računov (EMSFEI) za obravnavanje pravnih vidikov in usklajevanje nacionalnih pobud; poziva Komisijo, naj pripravlja letna poročila in na srečanja foruma EMSFEI povabi poslance Evropskega parlamenta;

74.  spodbuja države članice k vzpostavitvi nacionalnih forumov na področju e-izdajanja računov z uravnoteženo zastopanostjo zainteresiranih strani;

75.  meni, da je treba zagotoviti, da potrošniki z omejenim dostopom do interneta ali brez njega ne bodo zapostavljeni in da bodo imeli vedno možnost zahtevati račun v papirni obliki;

Splošne pripombe

76.  priznava, da ima 132 projektov v skladu s strateškimi prednostnimi nalogami v sklopu okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (CIP) ter podpornega programa za politiko na področju IKT dodano vrednost ter poudarja pomen raziskav in razvoja ter inovacij pri razvijanju in izboljševanju čezmejnih storitev; poziva k podpiranju „nezapletenega in hitrega“ dostopa do sredstev EU za raziskave in razvoj na področju IKT ter k povečanju dodeljevanja finančnih sredstev za čezmejne storitve in infrastrukturo e-uprave za obdobje 2014–2020;

77.  priznava prispevek in ključno vlogo programa ISA pri snovanju, spodbujanju in podpiranju izvajanja interoperabilnostnih rešitev in okvirov za evropske javne uprave, pri doseganju sinergij ter spodbujanju ponovne uporabe infrastrukture, digitalnih storitev in programskih rešitev ter pri prenosu zahtev javnih uprav glede interoperabilnosti v specifikacije in standarde za digitalne storitve ter poziva k povečanju finančnih sredstev za interoperabilnostne rešitve med javnimi upravami EU (program ISA) za obdobje 2014–2020;

78.  poudarja, da je evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2011–2015 edinstvena priložnost za posodobitev in zmanjšanje stroškov v evropski in nacionalnih javnih upravah, saj jim omogoča, da izkoristijo vse možnosti nadaljnjega evropskega povezovanja in spodbudijo rast, inovacije, mobilnost za državljane in poslovne priložnosti za podjetja, zlasti mala in srednja, ter udeležbo javnosti pri oblikovanju politik; poudarja pomen javno-zasebnih partnerstev in vlogo zasebnega sektorja pri zagotavljanju inovativnih rešitev, aplikacij in storitev za razvoj interoperabilne infrastrukture e-uprave v EU ter za pritegnitev razpoložljivih sredstev;

79.  poziva Komisijo, naj letno ocenjuje cilje digitalne agende, zlasti tiste, povezane z akcijskim načrtom za e-upravo, ter pripravlja letna poročila za Parlament;

80.  pozdravlja prednost, ki so jo Švedska, Španija, Poljska in Danska v okviru predsedovanja Svetu namenile vprašanjem e-uprave in digitalnega trga, ter poudarja pozitiven prispevek konferenc o e-upravi v Malmöju, Poznanu in Madridu; meni, da je obdobje 2012–2013 ključno z vidika čezmejne interoperabilnosti storitev e-uprave, in zato z velikim zanimanjem pričakuje zbornik in sklepe konference o e-upravi, ki bo marca 2012 v Københavnu;

o
o   o

81.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 45.
(2) UL C 50 E, 21.2.2012, str. 1.
(3) UL L 260, 3.10.2009, str. 20.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0322.
(5) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.
(6) IDABC – Preliminary Study on Mutual Recognition of eSignatures for eGovernment applications, 2007.
(7) SMART: specifični, merljivi, dosegljivi, realni in časovno opredeljeni cilji.
(8) E-obveščanje, e-razpisi, e-predložitev ponudb, sprejemanje e-podpisov.
(9) E-naročanje, e-izdajanje računov, e-plačila, uporaba e-podpisov.
(10) Direktiva 2010/45/EU.

Zadnja posodobitev: 25. julij 2013Pravno obvestilo