Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2225(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0102/2012

Predložena besedila :

A7-0102/2012

Razprave :

PV 10/05/2012 - 9
CRE 10/05/2012 - 9

Glasovanja :

PV 10/05/2012 - 12.7
CRE 10/05/2012 - 12.7
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0154

Sprejeta besedila
PDF 212kDOC 163k
Četrtek, 10. maj 2012 - Bruselj Končna izdaja
Posebna poročila Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2010
P7_TA(2012)0154A7-0102/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2012 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2010 (2011/2225(DEC))

Evropski parlament ,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010(1) ,

–  ob upoštevanju zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2010 (COM(2011)0473 – C7-0256/2011)(2) ,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2010, skupaj z odgovori institucij(3) , in posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče za proračunsko leto 2010 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svojega Sklepa z dne 10. maja 2012 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija(5) in svoje resolucije z ugotovitvami, ki je sestavni del navedenega sklepa,

–  ob upoštevanju posebnih poročil Računskega sodišča, pripravljenih v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2012 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 (06081/1/2012 – C7-0053/2012),

–  ob upoštevanju člena 17(1) Pogodbe o Evropski uniji, členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanje Evropske unije ter člena 106a Pogodbe Euratom,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6) , zlasti členov 55, 145, 146 in 147 te uredbe,

–  ob upoštevanju člena 76 in Priloge VI Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0102/2012),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe, v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije pa to počne na lastno odgovornost, pri čemer sodeluje z državami članicami in upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja,

B.  ker posebna poročila Računskega sodišča vsebujejo podatke, ki se nanašajo na vprašanja izvrševanja sredstev, zato koristijo Parlamentu pri opravljanju nalog, ki jih ima kot organ za podelitev razrešnice,

C.  ker so ugotovitve posebnih poročil Računskega sodišča sestavni del prej navedenega Sklepa Parlamenta z dne 10. maja 2012 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija,

Del I – posebno poročilo št. 7/2010 Računskega sodišča z naslovom „Revizija postopka potrditve obračunov“

1.  pozdravlja posebno poročilo št. 7/2010 o postopku potrditve obračunov v kmetijski politiki zaradi njegovega velikega pomena za kakovost podatkov, ki jih Komisija v postopku podelitve razrešnice posreduje Parlamentu;

2.  meni, da so glavna ugotovitev posebnega poročila št. 7/2010 izjave o naknadnih popravkih potrditev obračunov z odločbami o skladnosti, kljub temu, da je medtem Parlament že podelil razrešnico, in kljub posledični relativizaciji informacij, posredovanih v postopku podelitve razrešnice;

3.  se zaveda, da bi bila edina mogoča celovita rešitev sprememba nadzornega sistema v kmetijski politiki, ki pa bi bila izvedljiva le ob občutno večji obremenitvi prejemnikov denarja in upravnih organov;

4.  zato se s svojimi priporočili osredotoča predvsem na možnosti izboljšav v okviru obstoječega sistema; pri oceni dejanskega delovanja tega sistema upošteva posebno poročilo št. 8/2011 Računskega sodišča z naslovom „Izterjave neupravičenih plačil v okviru skupne kmetijske politike“ in poudarja kritiko Računskega sodišča, da celotni sistem ne dopušča, da bi se določil obseg neupravičenih plačil v kmetijski politiki;

5.  se pridružuje zahtevi Računskega sodišča po reformi postopka potrditve obračunov s ciljem

   skrajšati trajanje postopkov finančnih popravkov z natančno določenimi roki in večstopenjskimi pritožbenimi postopki;
   vzpostaviti jasno povezavo med izterjanimi zneski in dejanskim zneskom nepravilnih plačil in izključiti „pogajanja“ o višini finančnih popravkov, saj gre dejansko za izterjavo nezakonitih plačil in ne za „kazen“;

6.  meni, da so za verodostojnost letnega postopka podelitve razrešnice in za zaščito finančnih interesov Unije nujne izboljšave obstoječega sistema, in od Komisije v postopku podelitve razrešnice zahteva naslednje informacije:

   katere zneske, področja in leta odhodkov je morebiti še treba preveriti ter najmanj ali največ koliko finančnih popravkov utegne biti izvedeno pri kateri državi članici;
   katere odločbe o skladnosti se dejansko nanašajo na katero proračunsko leto in kako taka odločba spremeni zneske za proračunska leta, za katera je bila razrešnica že podeljena;
   z natančno oceno, koliko potrebnih popravkov v postopku potrditve skladnosti ni bilo izvedenih in koliko popravkov zaradi „pravila 24 mesecev“ v odločbah o skladnosti ni več mogoče izvesti;

7.  priznava ukrepe Komisije, ki jih je ta sprejela za večjo zanesljivost podatkov nadzornih organov držav članic za namene potrditve obračunov; vendar opozarja na dramatični sklep Računskega sodišča, da večina teh organov ni sposobna izpolniti ukrepov Komisije; zato zahteva odločnejšo pobudo Komisije za usposabljanje upravnih organov držav članic; poziva Komisijo, naj strukturirano spremlja in spodbuja izmenjavo podatkov plačilnih agencij in organov za potrjevanje prek njihovih omrežij in seminarjev, posreduje primere najboljše prakse in z ustrezno razlago razvije skupno rešitev pravnih vprašanj; meni, da so tudi pri organih za potrjevanje nujno potrebne kontrole na podlagi tveganja;

8.  meni, da je za odgovornost nujno potrebno nadaljnje izboljševanje izjav o zanesljivosti, ki jih podajo direktorji plačilnih agencij in organi za potrjevanje; zahteva sistem nagrajevanja za pravilne in kazni za neustrezne izjave, zlasti pri odkritih sistemskih napakah, ki prej niso bile pojasnjene;

9.  zahteva sistematičen pretok podatkov od nosilcev na najnižji ravni uprave h Komisiji, tako da se bodo težave na terenu upoštevale v poenostavljenih pravnih besedilih in njihovi razlagi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da nacionalni organi ne bodo kaznovali uradnikov nacionalnih plačilnih agencij in certifikacijskih organov in njihovih direktorjev zaradi sporočanja popravkov Komisiji;

10.  poziva Komisijo, naj plačilne agencije in certifikacijske organe, kjer so pogoste kadrovske menjave, vključi v revizijo na podlagi tveganja ter naj v letno poročilo o dejavnostih vključi sporočilo organu za razrešnico; zahteva analizo pravilnosti izjav o zanesljivosti in posredovanje stopnje napak po državah članicah z navedbo glavnih virov napak organu za podelitev razrešnice;

11.  zahteva preverjanje postopkov, ki so osnova za odločbe o skladnosti, ter hitrejši začetek delovanja skupine strokovnjakov za spravo in ciljno usmerjeno uporabo sprave;

12.  priporoča, naj se zneski, zahtevani v odstavku 6, vključijo v poseben oddelek letne resolucije o razrešnici ter se predložijo v glasovanje na plenarnem zasedanju;

Del II – posebno poročilo št. 13/2010 Računskega sodišča z naslovom „Ali se je novi evropski instrument sosedstva in partnerstva na Južnem Kavkazu (Armenija, Azerbajdžan, Gruzija) začel uspešno izvajati in ali prinaša rezultate?“

13.  pozdravlja revizijo Računskega sodišča in priporočila v njej; je zelo zaskrbljen zaradi ugotovitev pri reviziji, ki je pokazala velike težave pri izvajanju Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva s stani Komisije;

14.  je zelo zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti v postopkih načrtovanja, ki jih je pokazala revizija; poziva Komisijo, naj upošteva priporočila Računskega sodišča, tako da racionalizira postopke, izboljša povezave med strateškimi programskimi dokumenti (akcijski načrti evropske sosedske politike, državni strateški dokumenti in nacionalni okvirni programi) ter uskladi čas priprave teh dokumentov, pri tem pa naj bo vodilni cilj sosedskim državam ponuditi možnost vedno bolj tesnih odnosov z Unijo;

15.  meni, da je način, kako Komisija uporablja proračunsko podporo v Evropskem instrumentu sosedstva in partnerstva in ga v treh državah uporablja kot prednostni način pomoči brez izčrpne ocene učinkovitosti razpoložljivih orodij, nesprejemljiv; v zvezi s tem poudarja, da je sektorska proračunska podpora pogosto povezana z nizko stopnjo prepoznavnosti in občasno motivacijo vlad, in je zelo zaskrbljen zaradi sklepa Računskega sodišča, da je primernost enega od področij za sektorsko proračunsko podporo v letnih akcijskih programih za leto 2007 postala pomemben dejavnik za določanje pomoči; poziva Komisijo, naj upošteva priporočilo Računskega sodišča in bolj selektivno izbira sektorsko proračunsko podporo z upoštevanjem vseh razpoložljivih možnosti v Evropskem instrumentu sosedstva in partnerstva ter začne uporabljati različna orodja bolj uravnoteženo; poudarja, da je treba povečati dostop nevladnih organizacij in zasebnega sektorja v državah prejemnicah do zagotovljene pomoči;

16.  je zaskrbljen zaradi ugotovitev pri reviziji, da načrtovanja in oblikovanja pomoči ni zadostno usmerjal strukturiran dialog z državami prejemnicami, pri čemer je dialog vodil predvsem sedež Komisije, kar je neposredno izmenjavo mnenj omejilo na nekaj dni misij v posameznih državah, v poročilih pa ni bilo dovolj dokazov o vsebini razprav; meni, da zagotavljanje sektorske proračunske podpore državi proizvajalki in izvoznici nafte, pri čemer je podpora usmerjena v širšo rabo obnovljivih virov energije, vladi zagotovo ne predstavlja velike motivacije; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za krepitev tega dialoga;

17.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj upoštevata priporočilo Računskega sodišča in zagotovita zadostno podporo osebja tudi na kraju samem, vključno s strokovnjaki za proračunsko podporo, ter z uporabo ukrepov, ki dopolnjujejo orodje za tesno medinstitucionalno sodelovanje, pripomoreta h krepitvi splošnega okvira državne uprave držav prejemnic;

18.  pozdravlja pilotni program, ki ga izvaja Komisija, ki zahteva v rezultate usmerjeno spremljanje in je posebej prilagojen operacijam podpornega programa za sektorske politike, in pričakuje poročilo o oceni dodane vrednosti, potrjene v teh treh državah;

Del III – posebno poročilo št. 14/2010 Računskega sodišča z naslovom „Komisijino upravljanje sistema veterinarskih pregledov uvoza mesa po reformi higienske zakonodaje leta 2004“

19.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča, odgovor in poročilo Komisije o učinkovitosti in doslednosti sanitarnega in fitosanitarnega nadzora pri uvozu živil, krme, živali in rastlin (COM(2010)0785);

20.  podpira priporočila Računskega sodišča Komisiji, naj optimizira svoje naloge v okviru svojih nadzornih in usklajevalnih pristojnosti;

21.  zahteva izboljšave zlasti na spodaj naštetih področjih, ki bi prispevale k višji stopnji varnosti hrane pri uvoženih mesnih izdelkih in s tem k boljši zaščiti evropskih državljanov pred vprašljivim uvozom živil, pri tem pa poudarja, da ne bi smeli zanemariti priporočil Računskega sodišča, ki niso izrecno omenjena v točkah od (a) do (e):

   (a) v zvezi s prvim priporočilom Računskega sodišča Komisijo poziva, naj si prizadeva za izenačitev različne obravnave držav članic v tretjih državah in naj ukrepa proti diskriminatornim konkurenčnim slabostim, ki izhajajo iz tega;
   (b) v zvezi s tretjim priporočilom Računskega sodišča Komisijo poziva, naj državam članicam naloži učinkovitejšo uporabo in večjo integracijo obstoječih informacijskih sistemov, da se zagotovi boljše usklajevanje med mejnimi kontrolnimi točkami in carinskimi organi;
   (c) v zvezi s četrtim priporočilom Računskega sodišča Komisijo poziva, naj državam članicam nudi pomoč pri razvoju, izvajanju in ocenjevanju nacionalnih načrtov spremljanja in nadzora; meni, da bi bilo treba ob primernem upoštevanju načela subsidiarnosti določiti osnovni niz analiz, ki bi obsegal prepoznavanje pogostih kategorij ostankov hormonov (na primer anaboličnih steroidov), onesnaževal okolja (dioksinov, težkih kovin) in podobnega, uporaba teh analiz pa bi morala biti obvezna; meni, da bi lahko bil prvi korak prizadevanje za boljšo ozaveščenost v okviru programa „Boljše usposabljanje za varnejšo hrano“, da se glede tega dosegli boljšo ozaveščenost pristojnih organov držav članic; meni, da bi si bilo treba prizadevati tudi za spremljanje upoštevanja določb o dajatvah;
   (d) v zvezi s sedmim priporočilom Računskega sodišča Komisijo poziva, naj Parlamentu in Svetu predloži predlog, ki bi omogočal zakonodajne ali pravne ukrepe proti državam članicam, ki redno in dlje časa kršijo Uredbo (ES) št. 882/2004(7) in s tem ogrožajo varnost evropskih državljanov;
   (e) v zvezi z osmim priporočilom Računskega sodišča Komisijo poziva, naj uskladi izvajanje okrepljenih pregledov in poišče natančno in jasno ubeseditev pravil, ki urejajo okrepljene preglede na mejnih kontrolnih točkah; Komisijo nadalje poziva, naj razmisli o uvedbi predpisanega števila laboratorijskih preskusov za države članice po pregledu blaga na mejnih kontrolnih točkah;

22.  ugotavlja, da morajo evropski proizvajalci mesa in živil izpolnjevati visoke standarde proizvodnje in kakovosti; je zelo zaskrbljen, da ti proizvodni standardi ne veljajo za proizvajalce iz tretjih držav, ki izvažajo v Unijo, kot je ugotovilo tudi Računsko sodišče; poziva Komisijo, naj obravnava to vprašanje ter Parlamentu in Svetu nemudoma predloži predloge, kako ustrezno zmanjšati negativne vplive na konkurenčnost evropskih proizvajalcev mesa in živil;

Del IV – posebno poročilo št. 1/2011 Računskega sodišča z naslovom „Ali se je z dekoncentracijo upravljanja zunanje pomoči s sedeža Komisije na njene delegacije izboljšala dostava pomoči?“

23.  pozdravlja zelo izčrpno in analitično poročilo, ki ga je pripravilo Računsko sodišče, ter odlično izbiro časa za oceno rezultatov dekoncentracije;

24.  podpira ugotovitve Računskega sodišča, da se je z dekoncentracijo jasno pospešilo izvajanje pomoči ter izboljšala kakovost in finančno poslovodenje pomoči;

25.  spodbuja Komisijo, naj dopolni merila in okrepi postopke za oceno kakovosti financiranih projektov, da bi se povečala kakovost pomoči in dodatno zmanjšalo število neuspešnih projektov; poudarja, da je vpliv izdatkov za pomoč bistvenega pomena za Parlament;

26.  poziva Komisijo, naj pri odločanju o projektih pomoči in spremljanju njihovega napredka razmisli o spodbujanju lokalnih posvetovanj, kjer je to mogoče;

27.  pričakuje, da bo Komisija sprejela vse potrebne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti v nadzornih in kontrolnih sistemih, zlasti na ravni delegacij Unije;

28.  je zaskrbljen zaradi nenehnih težav z osebjem, vključenim v politike pomoči; meni, da se je treba nemudoma lotiti pogostih kadrovskih menjav v GD za razvoj in sodelovanje – EuropeAid ter pomanjkanja ustrezno usposobljenega osebja v delegacijah Unije; meni, da bi morala Komisija po potrebi sodelovati z Evropsko službo za zunanje delovanje, da bi zagotovila ustrezno število osebja za upravljanje pomoči v delegacijah Unije; pričakuje podrobno poročilo od Komisije do konca leta 2012 o načrtovanih in uvedenih ukrepih za odpravo teh pomanjkljivosti;

29.  spodbuja Komisijo, naj zahteva, da delegacije Unije sistematično opravljajo obiske za tehnično in finančno spremljanje projektov ter sistem notranjega poročanja bolj osredotočijo na rezultate, dosežene z intervencijami pomoči;

30.  poziva Komisijo, naj z dejavnim sodelovanjem delegacij Unije analizira in opredeli možnosti za spodbujanje programov pomoči v državah partnericah s sodelovanjem Evropske investicijske banke ter evropskih nacionalnih in mednarodnih institucij za financiranje razvoja;

Del V – posebno poročilo št. 2/2011 Računskega sodišča z naslovom „Nadaljnje ukrepanje po Posebnem poročilu št. 1/2005 o upravljanju Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)“

31.  poziva Komisijo k takojšnjemu izvajanju priporočil iz posebnega poročila št. 1/2005, saj sta bili od 14 priporočil, ki jih je Komisija sprejela, doslej v celoti izvedeni samo dve; pričakuje, da bo v celoti obveščen o doseženem napredku pri izvajanju ostalih 12 priporočil;

32.  pozdravlja dejstvo, da Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) bolj uporablja svoja preiskovalna pooblastila, na primer z opravljanjem preiskav in pogovorov na kraju samem ali z osredotočanjem na resnejše in bolj zapletene primere; ceni popolnejšo uporabo elektronskega sistema vodenja primerov OLAF in uvedbo sistema upravljanja časa; toda obžaluje, da je povprečno trajanje primera še vedno več kot dve leti in da je leta 2009 delo v zvezi s preiskovanjem primerov predstavljalo samo 37 % časa OLAF kot celote;

33.  poziva OLAF, naj izboljša svoje upravljanje časa tako, da bo zagotovil boljšo razporeditev nalog in s tem skrajšal čas, ki se porabi za neraziskovalne naloge, želi videti prave rezultate opravljenega nepreiskovalnega dela, za katerega se porabi 63 % celotnega časa;

34.  ugotavlja, da glede na diagram 2 v posebnem poročilu št. 2/2011 „jasni cilji in načrtovanje“ veljajo za najšibkejši vidik med preiskavo; priporoča, naj se v prihodnje ustrezno določijo jasni cilji za posamezno preiskavo, ob upoštevanju, da so jasni cilji temelj vsake preiskave in načrtovanja njenih virov;

35.  ugotavlja, da sodeč po posebnem poročilu št. 2/2011 kljub večkratnim napovedim OLAF v preteklosti „še vedno ni neodvisne kontrole zakonitosti tekočih preiskovalnih dejanj niti kodeksa, ki bi zagotavljal, da preiskovalna dejanja potekajo po predvidljivem vrstnem redu“; ugotavlja tudi, da revizijski postopek ne bo enak neodvisnemu nadzoru zakonitosti posamezne preiskave in je v tem smislu še šibkejši od prvotnega predloga, čeprav je izrecna želja po njegovi uvedbi prisotna v spremenjenem predlogu Komisije za uredbo o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 (COM(2011)0135); opominja, da je to ključna zahteva, ki se odraža tudi v sodni praksi Sodišča; zato meni, da je treba nujno zagotoviti tak nadzorni mehanizem, da se zavarujejo pravice zadevnih oseb ali gospodarskih subjektov in pravice preiskovalcev OLAF pri pravnih postopkih, ki bi jih uvedli navedene osebe ali gospodarski subjekti; poudarja tudi potrebo po jasnem pooblastilu za OLAF v zvezi z drugimi institucijami Unije;

36.  se strinja z mnenjem Računskega sodišča glede potrebe po izčrpnem enotnem dokumentu, v katerem je jasno izražena uspešnost OLAF v različnih sektorjih in na podlagi katerega je mogoče izmeriti napredek po posameznih letih; poudarja pomen razlikovanja med poročili, pripravljenimi za javno uporabo, in tistimi za interno uporabo; meni, da je podrobno poročilo, ki je na voljo javnosti, ključno, saj naj bi omogočalo zanesljivo primerjavo uspešnosti OLAF skozi čas in po sektorjih;

37.  obžaluje, da ni mogoče vedno oceniti rezultatov dejavnosti OLAF, saj so informacije predstavljene v različnih dokumentih, pripravljenih za različne namene in različne naslovnike; poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem za širjenje poenotenih, jasnih in primerljivih informacij, ki bo omogočil celovito in nepristransko oceno dejavnosti OLAF;

38.  poudarja, da se je čas za oceno začetnih informacij od leta 2004 podvojil s 3,5 meseca na 7,1 meseca; meni, da bi morala biti ocena začetnih informacij omejena na potrditev ali zavrnitev resničnosti obdolžitev, navedenih v začetnih informacijah; meni, da bi se bilo treba izogniti izvajanju preiskovalnih dejavnosti v fazi ocene začetnih informacij, kar ustvarja pravno negotovost in izkrivlja statistične podatke o različnih vidikih preiskav; predlaga, naj se preiskava začne z uporabo razpoložljivih preiskovalnih možnosti, če informacije, zbrane med začetnim ocenjevanjem in s pravnimi sredstvi, razpoložljivimi v tej fazi, OLAF ne omogočajo odločitve, ali naj primer odpre ali ne;

39.  se strinja z Računskim sodiščem, da bi lahko skrajšana obdobja preiskav in boljša kakovost končnega poročila prispevala k učinkovitejšemu sistemu kazni, ki bi omogočal izterjavo, disciplinske ali kazenske postopke;

40.  obžaluje, da je OLAF kljub temu, da je leta 2008 z Eurojustom podpisal sporazum o sodelovanju, v skladu s katerim mora OLAF Eurojust obvestiti o vsakem primeru suma prevare med gospodarskimi subjekti v več kot eni državi članici, v letu 2008 OLAF tovrstno sporočilo poslal le v petih primerih, leta 2009 pa le v enem primeru, kar dokazuje, da sodelovanje med OLAF in Eurojustom ne deluje, zato zahteva, da se sprejmejo ukrepi, s katerimi bi okrepili dejavnosti na tem področju;

41.  nujno poziva OLAF, naj dodatno okrepi sodelovanje z državami članicami na trdni pravni podlagi; v zvezi s tem podpira zamisel za nadaljnjo konsolidacijo različnih veljavnih pravnih podlag z namenom okrepitve sodelovanja; se strinja s priporočilom Računskega sodišča, naj se sklenejo sporazumi z nacionalnimi preiskovalnimi službami, da bi se pojasnila podrobna pravila sodelovanja in izmenjave informacij, kadar ni posebne zakonodaje;

Del VI – posebno poročilo št. 3/2011 Računskega sodišča z naslovom „Učinkovitost in uspešnost prispevkov EU, usmerjenih prek organizacij Združenih narodov v državah, ki so bile prizadete v konfliktih“

42.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča in podpira njegove zaključke in priporočila;

43.  ceni dejstvo, da sodelovanje z Združenimi narodi Komisiji omogoča, da doseže tudi tiste regije po svetu, ki jih sama ne bi mogla doseči; se zaveda velikega tveganja, povezanega z dostavo pomoči v regije, ki so jih prizadeli konflikti; vendar je zaskrbljen zaradi slabosti, ki so bile ugotovljene v zvezi z učinkovitostjo projektov, in zamud pri zaključku projektov; pozdravlja nedavne odločitve izvršilnih odborov Unicefa, Programa Združenih narodov za razvoj, Urada Združenih narodov za projektne storitve in Sklada Združenih narodov za prebivalstvo, da poročila o notranji reviziji razkrijejo Komisiji;

44.  poziva Komisijo, naj v letnem proračunskem postopku zagotovi preglednost glede sredstev Unije, ki jih porabijo Združeni narodi, za boljše načrtovanje porabe z Združenimi narodi in za pospešitev notranjih postopkov za doseganje hitrejših rezultatov;

45.  meni, da je ustrezno spremljanje nujno odvisno od ustreznega poročanja; je globoko zaskrbljen zaradi dejstva, da poročanje še vedno ni ustrezno kljub številnim pozivom Parlamenta v zaporednih resolucijah o razrešnici k izboljšanju položaja ter kljub številnim zavezam Komisije in agencij Združenih narodov za hitro izvedbo potrebnih ukrepov; poziva Komisijo, naj Parlamentu najpozneje do konca marca 2012 predstavi akcijski načrt z jasnimi in pogodbenimi mejniki, ki so bili zasnovani posebej z namenom bistveno izboljšati sistem poročanja o vseh projektih in programih, financiranih prek skupnega upravljanja in dodeljenih agencijam Združenih narodov;

46.  poziva Komisijo, naj se ob financiranju projektov skupaj z drugimi donatorji prek večdonatorskih skrbniških skladov natančno prepriča, kakšen delež projekta financira; meni, da bi bilo za boljše nadzorne mehanizme denar treba upravljati na ločenem računu; meni, da mora v primeru, ko obrazložitev projekta ni zadovoljiva, Komisija imeti možnost, da projekt zavrne, in da mora enako veljati tudi, če predstavniki Unije v niso v zadostni meri vključeni v postopek programskega načrtovanja;

47.  se strinja s stališčem Računskega sodišča, da bi morala nadzor Komisije glede zakonitosti in pravilnosti dopolnjevati ustrezna preverjanja uspešnosti in učinkovitosti projektov; zato poziva Komisijo, naj skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje določi jasne in izmerljive cilje ter vzpostavi ustrezne nadzorne ukrepe; v tem oziru poudarja, kako pomembno je od izvedbenih partnerjev pridobiti razumna zagotovila; opominja, da je Parlament pozval k uvedbi izjav o zanesljivosti izvedbenih partnerjev, ter vztraja pri tej zahtevi; poziva Komisijo, naj formalizira te izjave ter jih v postopku podelitve razrešnice da na voljo Parlamentu; se strinja s priporočili službe za notranjo revizijo Komisije glede izvedbe predhodnih pregledov pogodbenih sporazumov in plačil za preverjanje upravičenosti predlaganih in prijavljenih stroškov; vztraja, da je razprave o teh vprašanjih treba dokumentirati v spisu; poudarja mnenje službe za notranjo revizijo, da je treba dodatne upravne in druge posredne stroške, ki jih prijavijo Združeni narodi in plača Unija, ustrezno dokumentirati in upravičiti;

48.  podpira mnenje Računskega sodišča, naj se na podlagi danih okoliščin ocenijo realistični časovni okviri za projekte, da bi se tako izognili naglemu povečanju časa in stroškov, kakor je določeno v okvirnem finančnem in upravnem sporazumu med Evropsko skupnostjo in Združenimi narodi; opominja Komisijo na njeno končno odgovornost za izvrševanje proračuna; poziva Komisijo, naj Parlament obvešča o uporabi spremenjenih smernic za poročanje Unija–Združeni narodi;

49.  poziva Komisijo, naj uporabi mehanizem za primerjanje stroškov za ugotavljanje in preprečevanje prekomernega zaračunavanja ter naj zavrne dodatne posredne stroške, ki so posledica oddaje naročil podizvajalcem, kakršne je Računsko sodišče ugotovilo v dveh primerih; poziva Komisijo, naj skupaj z Združenimi narodi izvede skupne raziskave, če obstajajo dvomi o verodostojnosti projektov;

50.  obžaluje dejstvo, da le nekaj pregledanih projektov zadeva večdonatorske skrbniške sklade; poziva Računsko sodišče, naj objavi posebno poročilo, ki bo osredotočeno zgolj na upravljanje večdonatorskih skrbniških skladov;

51.  poziva Računsko sodišče, naj Parlament obvesti v primeru stalnih težav pri pridobivanju popolnega dostopa do delovnih dokumentov revizorjev Združenih narodov na podlagi okvirnega finančnega in upravnega sporazuma; opozarja, da je Parlament zahteval odobritev takega dostopa; poziva Komisijo, naj zadrži prihodnja plačila v zvezi z ustreznimi spisi, če njene službe še vedno ne dobijo zadostnega dostopa do takih dokumentov, ter tako zagotovi izvajanje ustreznih določb finančne uredbe za primere pomanjkanja obrazložitev; poziva Komisijo, naj ob naslednjem podeljevanju razrešnice poroča Odboru Parlamenta za proračunski nadzor na podlagi razvoja položaja, tako glede dostopa do revizijskih poročil kot tudi glede kakovosti poročanja; poziva Komisijo, naj novih projektov in programov ne dodeljuje agencijam Združenih narodov, če se ti ukrepi ne bodo izvajali;

Del VII – posebno poročilo št. 4/2011 Računskega sodišča z naslovom „Revizija garancijske sheme za MSP“

52.  pozdravlja posebno poročilo, saj gre za prvo analizo finančnega instrumenta, ki jo je opravilo Računsko sodišče; poudarja, da garancijska shema za MSP velja za najuspešnejši program Unije glede finančnih instrumentov; pričakuje, da bo Komisija sporočila, ali se je učinek vzvoda za ta finančni instrument v razmerju 1:10, ki ga je bilo mogoče zaznati leta 2009, medtem že spremenil, enako kot stopnja izgube v višini 0,045 %, ki jo je konec leta 2009 ugotovilo Računsko sodišče;

53.  meni, da je garancijska shema za MSP smiselna kljub upravičeni kritiki Računskega sodišča zaradi nedokazane dodane vrednosti Unije ter izključno lokalnega pomena podpore za obrtnike in trgovce na drobno; meni, da bi bilo treba z ozirom na pomen MSP za gospodarsko strukturo držav članic in celotne Unije predstaviti 13 v programu zajetih držav in preučiti njihove rezultate, saj bi bilo mogoče iz tega povleči zaključke in povečati natančnost garancijske sheme za MSP;

54.  pričakuje, da bo Komisija prepričljivo razpravljala o vprašanju dodane vrednosti Unije in mrtvih izgub ter ga razrešila, saj cilj posredovanja Unije ne more biti ustanovitev struktur za izključno nacionalno posredovanje ali nadomestitev nacionalnega posredovanja; meni, da je ta temeljna kritika garancijske sheme za MSP, ki jo je izreklo Računsko sodišče, resna, enako kot pomislek, da je področje uporabe preširoko in se ne osredotoča zgolj na financiranje MSP z omejenim dostopom do zunanjega financiranja;

55.  meni, da je potrebna odprta razprava o financiranju sheme; opozarja, da se je proračunska vrstica za okvirni program za konkurenčnost in inovativnost v letu 2010 zmanjšala za 57 300 000 EUR; zahteva pojasnilo o tem, koliko zaposlenih v Komisiji in Evropskem investicijskem skladu se ukvarja z upravljanjem garancijske sheme za MSP in kolikšni so stroški upravljanja; zahteva podatke o tem, koliko vlog se dejansko zavrne;

56.  je seznanjen s splošnimi izjavami Računskega sodišča o boljšem, ciljno usmerjenem sistemu pristojbin za finančne storitve, ki ga zagotavlja Evropski investicijski sklad; ugotavlja, da se Komisija sploh ni odzvala glede te točke, ter pričakuje, da bo zagotovila bolj specifične informacije;

57.  se strinja s priporočili Računskega sodišča, da:

   bi morali prihodnji programi podpore za MSP temeljiti na jasni logiki posega,
   bi bilo treba izboljšati kazalnike uspešnosti, da bo lahko Komisija bolje spremljala doseganje ciljev sheme,
   bi bilo treba določiti natančnejše cilje, ki bi bolje odražali cilje finančnih instrumentov, posodobiti spremljanje, da bo mogoče meriti napredek pri doseganju teh ciljev, ter predvideti primerne ukrepe za zmanjšanje mrtvih izgub;
z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija sprejela zgoraj navedena priporočila, in jo poziva, naj ga obvešča o predvidenih in/ali že sprejetih ukrepih;

58.  odobrava priporočila Računskega sodišča in poziva Komisijo, naj zagotovi:

   da bosta za vse poznejše sheme pravna podlaga in upravljavski sporazum pripravljena dovolj zgodaj pred dejanskim začetkom programskega obdobja,
   da bo za vsak naslednji program vzpostavljen sistem točkovanja za ocenjevanje vlog morebitnih posrednikov in da bodo opredeljene minimalne zahteve za izbor;
je seznanjen s stališčem Komisije, da bo podrobneje obravnavala ta priporočila, in jo poziva, naj Parlamentu poroča o zaključkih ter o tem, ali so predvideni ukrepi za uresničitev teh priporočil;

Del VIII – posebno poročilo št. 5/2011 Računskega sodišča z naslovom „Shema enotnega plačila (SEP): vprašanja, ki jih je treba obravnavati za izboljšanje njenega dobrega finančnega poslovodenja“

59.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča in z velikim zanimanjem bere njegove zaključke in priporočila; čestita Računskemu sodišču, da je poročilo o pomembni temi predložilo pravočasno;

60.  meni, da shema enotnega plačila nezadostno prispeva k ciljem skupne kmetijske politike iz Pogodbe; zato poziva Komisijo, naj predlaga potrebne zakonodajne spremembe, s katerimi bo SEP resnično optimalno prispevala k ciljem SKP; meni, da bi morali pri shemi enotnega plačila izboljšati ciljno usmerjanje pomoči k resničnim kmetom; poziva Svet, naj podpre Parlament in Komisijo v njunih prizadevanjih za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti največje evropske sheme pomoči ter s tem prispeva k boljšemu usmerjevanju davkoplačevalskega denarja Unije;

61.  meni, da omogočajo osnovna pravila sheme enotnega plačila preveč prilagodljivosti (npr. pravila o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih) in možnosti različnih razlag; poziva Komisijo, naj zagotovi natančnejše vodenje prenosa pravnih aktov Unije v zakonodaje držav članic, da bi tako državam članicam preprečila raztezanje teh pravil; v zvezi s tem meni, da bi morali na Komisijo prenesti ustrezna pooblastila za čim hitrejšo odpravo vrzeli in pomanjkljivosti;

62.  meni, da je pretekli model odslužil svojemu namenu in bi ga zato morali z naslednjim večletnim finančnim okvirom opustiti; podpira priporočilo št. 6 Računskega sodišča, ki priporoča, naj pomoč iz sheme enotnega plačila temelji na sedanjih kmetijskih okoliščinah v različnih regijah Unije; meni tudi, da bi morali sedanje število 20 modelov zmanjšati, da bi po možnosti prišli do enotnega modela Unije, ki bi se uporabljal v vseh državah članicah;

63.  opozarja, da je vstopanje novih kmetov v kmetijski sektor zelo pomembno za zagotavljanje inovacij v tem sektorju; zato ga skrbijo ugotovitve Računskega sodišča, da nekatere države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila (pet od sedemnajstih), ne izkoriščajo možnosti uporabe nacionalnih rezerv, da bi olajšale novim kmetom dostop do gospodarstev, s čimer bi spodbudili obnovo generacij na podeželju;

64.  meni, da trenutna shema enotnega plačila deluje na način, ki inovacij v kmetijskem sektorju ne spodbuja v zadostni meri in poleg tega preprečuje novim kmetom vstop v sektor;

65.  izraža posebno zaskrbljenost, da ni nobene neposredne povezave med pomočjo iz SEP in stroški, ki so nastali kmetom zaradi izpolnjevanja obveznosti glede dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev; meni, da to vodi v neravnovesje med količino pomoči ter boljšim okoljem, dobrim počutjem živali in varnostjo hrane; vseeno pa priznava, da načelo nevezanosti omejuje vzpostavitev take povezave;

66.  meni, da bi morala Komisija v svojem predlogu za skupno kmetijsko politiko po letu 2013 zagotoviti večjo uravnoteženost razdelitve pomoči med kmete;

Del IX – posebno poročilo št. 6/2011 Računskega sodišča z naslovom „Ali so bili turistični projekti, sofinancirani iz ESRR, uspešni?“

67.  pozdravlja ugotovitve Računskega sodišča, zlasti dejstvo, da so imeli vsi projekti tako ali drugače pozitivne izide in da je imela večina projektov uspešne rezultate v več postavkah; ugotavlja tudi, da so projekti koristili lokalnemu gospodarstvu in/ali pripomogli k ohranjanju elementov kulturne, zgodovinske, umetnostne ali naravne dediščine posamezne regije;

68.  podpira ugotovitev Sodišča, da sta ustvarjanje in ohranitev delovnih mest ključna dejavnika pri prizadevanjih za uravnotežen trajnostni razvoj gospodarstva in zaposlovanja;

69.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bili cilji določeni le za 58 % projektov v vzorcu, medtem ko preostalih 42 % projektov ni imelo določenih ciljev v smislu doseganja rezultatov, ter da se pri večini projektov v vzorcu rezultati niso spremljali;

70.  obžaluje dejstvo, da je bilo zaradi neopravljene sistematične določitve smotrov, ciljev in kazalnikov za projekte ter odsotnosti kasnejšega spremljanja in vrednotenja rezultatov težko oceniti resnično uspešnost projektov ali obseg evropske dodane vrednosti;

71.  podpira priporočilo Računskega sodišča organom upravljanja, naj zagotovijo, da se v fazi vloge za donacijo in sklepa o donaciji določijo primerni smotri, cilji in kazalniki (na primer število ustvarjenih delovnih mest, ustvarjene dodatne turistične zmogljivosti in povečanje obsega turistične dejavnosti), da se omogoči izbira projektov, za katere je verjetno, da bodo najučinkovitejši, in zagotovi ovrednotenje njihovih rezultatov; odločno poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo to prakso;

72.  podpira priporočilo Računskega sodišča, naj Komisija oceni pomoč v sektorju turizma in preuči, v kolikšni meri je ta pomoč stroškovno učinkovita za podpiranje držav članic pri spodbujanju gospodarske rasti ter ali bi bilo mogoče tako podporo bolje usmerjati;

73.  pozdravlja prizadevanja Komisije za poenostavitev postopka za pridobitev donacije ESRR, s čimer bo zmanjšala upravno breme, s katerim se soočajo nosilci projektov; poziva Komisijo, naj poroča o napredku na tem področju;

Del X – posebno poročilo št. 7/2011 Računskega sodišča z naslovom „Ali je podpora za kmetijsko-okoljske ukrepe dobro pripravljena in upravljana?“

74.  priznava pomembnost kmetijsko-okoljskih ukrepov kot ključnega elementa politik Unije, namenjenih blažitvi negativnih učinkov kmetijstva na okolje; priznava, da so kmetijsko-okoljska plačila način za spodbujanje „kmetov in drugih upravljavcev zemljišč, da služijo družbi kot celoti z uvajanjem oziroma nadaljnjo uporabo metod kmetijske proizvodnje, ki so združljive z varstvom in izboljšanjem okolja, krajine in njenih značilnosti, naravnih virov, tal in genetske raznovrstnosti“(8) ;

75.  hkrati poudarja, da bi se morali javni odhodki izvajati na način, ki bi zagotavljal najboljšo stroškovno učinkovitost in oprijemljive rezultate; poudarja nujno potrebo po najučinkovitejšem izvajanju v zvezi z obveznostmi Unije (znižanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020, strategija o biotski raznovrstnosti EU 2020 itd.);

76.  je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da kmetijsko-okoljska politika ni bila zasnovana in spremljana tako, da bi dala oprijemljive koristi za okolje, in sicer v smislu, da cilji kmetijsko-okoljskih plačil niso dovolj specifični, da bi bilo mogoče oceniti, ali so bili doseženi, da našteti pritiski na okolje niso jasna utemeljitev za kmetijsko-okoljska plačila ter da dosežkov kmetijsko-okoljske politike ni mogoče zlahka spremljati; poziva države članice, naj oblikujejo programe razvoja podeželja z jasnimi cilji, in poziva Komisijo, naj te programe, preden jih potrdi, strože oceni; poudarja pomen dobrega upravljanja mreže Unije za vrednotenje razvoja podeželja;

77.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da imajo s primernim usmerjanjem kmetje na splošno dobro podporo; vendar ugotavlja, da bi bilo treba izboljšati razširjanje dobrih praks in povratnih informacij o rezultatih; poziva Komisijo in države članice, naj v ta namen bolje uporabijo obstoječe strukture, kot je Evropska mreža za razvoj podeželja;

78.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da imajo s primernim usmerjanjem kmetje na splošno dobro podporo, in ugotavlja, da je Računsko sodišče zasledilo veliko primerov dobre prakse; je zaskrbljen, ker večina držav članic ne preverja minimalne ravni sodelovanja, ki je potrebna, da bi zagotovili pričakovane vplive podukrepov na okolje, niti tega, ali so zneski pomoči ustrezni za doseganje te minimalne ravni; meni, da je za izvajanje kolektivnega pristopa mogoče uporabiti tudi pristop za razvoj podeželja iz pobude Leader;

79.  je zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti pri določanju zneskov pomoči, ki jih je odkrilo Računsko sodišče; poziva Komisijo, naj pred potrditvijo programov zagotovi, da se ustrezno upoštevajo vsi elementi, ki jih je Računsko sodišče določilo kot nujne za ustrezno določanje zneskov pomoči;

80.  je zaskrbljen, da je bila večina odhodkov porabljenih za horizontalne podukrepe, ki so se izvajali po celotnem območju programa, ne da bi bilo to v vsakem primeru utemeljeno v programih razvoja podeželja; meni, da je nesprejemljivo, da države članice postopke ciljnega usmerjanja in izbirne postopke uporabljajo zgolj v omejenem obsegu; meni, da mora biti opustitev ciljnega usmerjanja v vseh primerih utemeljena v programih;

81.  je globoko zaskrbljen, da se pri upravljanju kmetijsko-okoljske politike ne upoštevajo v zadostni meri posebne okoljske potrebe, zaradi česar ni zagotovljena optimalna stroškovna učinkovitost; meni, da je nesprejemljivo, da – glede na ugotovitve Računskega sodišča – za 39 % revidiranih pogodb niso obstajali posebni pritiski na okolje na območju, na katerem se je pogodba izvajala, ali države članice takšnih težav niso prepoznale; poziva države članice, naj se osredotočijo na kolektivni pristop, kadar bi le-ta zagotovil želeni okoljski učinek;

82.  v okviru naslednjega programskega obdobja poudarja, da je za dosego želenih učinkov kmetijsko-okoljskih plačil glede biotske raznovrstnosti, ohranjanja in razvoja kmetijskih in gozdarskih sistemov visoke naravne vrednosti in tradicionalnih kmetijskih krajin, vode ter podnebnih sprememb, treba kmetijsko-okoljske programe usmerjati v bolj specifične prednostne naloge;

83.  pozdravlja pristop, izbran v predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (COM(2011)0627/2), ki ga je predstavila Komisija in ki bo bolj poudaril stalno spremljanje in kazalnike uspešnosti programov za razvoj podeželja;

Del XI – posebno poročilo št. 8/2011 Računskega sodišča z naslovom „Izterjave neupravičenih plačil v okviru skupne kmetijske politike“

84.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in je seznanjen z njegovimi ugotovitvami; poudarja že dlje časa prisotne kritike Parlamenta, da sistem za izterjavo deluje le delno; poudarja, da „boljši“ podatki Komisije glede izterjave še vedno pomenijo, da 60 % neupravičenih izplačil protizakonito ostane pri prejemnikih; na podlagi podatkov, ki jih je predstavilo Računsko sodišče, ugotavlja, da je ta delež celo 90 %;

85.  se strinja s priporočili Računskega sodišča, da bi morala Komisija:

   od držav članic zahtevati, da o nepravilnostih in drugih izterjavah poročajo ob sestavi obvestila o izterjavi,
   uvesti enoten rok med odkritjem morebitne nepravilnosti in obvestilom dolžniku o nalogu o izterjavi, kar bi povečalo usklajenost med državami članicami in zagotovilo hitrejše posredovanje informacij OLAF,
   izdati jasna in nedvoumna pravila o uporabi, beleženju in poročanju obresti na neporavnane dolgove,
   pojasniti okoliščine, v katerih je mogoče dolgove razglasiti za neizterljive, zlasti v primerih plačilne nesposobnosti, ter
   vsako leto pripraviti natančno oceno neupravičenih izplačil končnim upravičencem, da bi ugotovili, koliko denarja bi bilo treba izterjati od končnih upravičencev, ter izterjani denar knjižiti natančno za leto povzročitve škode;

86.  ugotavlja, da sistem za izterjavo v celoti obsega le manjši del plačil in da je bilo od ocenjenih 500 000 000 000 EUR plačil v okviru skupne kmetijske politike, ki so bila opravljena v zadnjih desetih letih, izterjanih zgolj 5 000 000 000 EUR (1 %) (posebno poročilo št. 7/2010); ugotavlja tudi, da je zato dražje vzdrževati delujoč nadzorni sistem kot Komisiji plačevati finančne popravke;

87.  je seznanjen s stališčem Komisije, da želi natančneje obravnavati ta priporočila, in poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča, katere ukrepe Komisija predvideva za uresničitev teh priporočil;

88.  obžaluje, da je bil delež odpisanega dolga, ki je bremenil proračun Unije, 87,8 % oziroma 428 900 000 EUR v obdobju 2006–2009; poziva Komisijo, naj uporabi kaznovalni mehanizem, če države članice odpisujejo dolgove kot neizterljive, kadar to ni ustrezno; vztraja pri mnenju, da to zahteva jasno in praktično opredelitev smernic, kjer ne bo prostora za različne razlage;

89.  odobrava priporočila Računskega sodišča in poziva Komisijo, naj zagotovi:

   nadaljnje izboljšanje načina upravljanja dolgov in poročanja o njih v državah članicah ter njihovo dosledno obravnavo v vseh državah članicah,
   pravočasno izdajo smernic, da se odpravijo vztrajne nedoslednosti pri ključnih pojmih v zvezi s poročanjem in računovodstvom,
   pregled uporabe pravila 50/50, zlasti glede zneskov, ki se potencialno izognejo potrditvi obračunov, in učinkovito izvajanje pravila 50/50,
   da delo certifikacijskih organov pri preizkušanju računov dolžnikov v državah članicah zajema izpostavljena tveganja,
   izterjavo večjega deleža neupravičenih izplačil od upravičencev,
   dokončanje nadaljnjega ukrepanja v zvezi s starimi primeri delovne skupine za izterjavo in njegovo enotno obravnavo med vsemi državami članicami;

90.  je seznanjen s pojasnili Komisije o teh priporočilih in poziva Komisijo, naj še dodatno razmisli o teh predlogih; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o svojih sklepih ter naj sporoči, ali so v okviru teh priporočil predvideni kakšni ukrepi;

91.  pozdravlja pobudo OLAF za preučitev možnosti spremembe Uredbe Komisije (ES) št. 1848/2006 z dne 14. decembra 2006 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja skupne kmetijske politike ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju(9) z namenom izboljšati pretok in uporabo obstoječih podatkov; poziva OLAF, naj svoje ugotovitve sporoči Parlamentu;

92.  poziva k enakemu obravnavanju neporavnanih dolgov (izterjav) v vseh državah članicah in vztraja, da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili, da se denar, ki se zaradi kršitev prava Unije dolguje Uniji, dejansko vrne, kljub dejstvu, da so nekatere države v težavah zaradi finančne krize;

93.  ugotavlja, da znesek, ki je bil zaračunan državam članicam v skladu s pravilom 50/50 (2006–2009), znaša 424 000 000 EUR in da se 58 % tega zneska nanaša na Italijo; zahteva, da se pripravi akcijski načrt za Italijo, s katerim bi rešili ta položaj;

94.  opozarja, da je v računovodskih izkazih, predloženih Parlamentu, še vedno premalo preglednosti glede objav zneska, ki se odtegne državam članicam (dejansko davkoplačevalski denar), in zneskov, ki so bili dejansko izterjani od upravičencev; poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje te podatke;

95.  poziva Računsko sodišče, naj pripravi poročilo o isti temi za področje strukturnih skladov;

Del XII – posebno poročilo št. 9/2011 Računskega sodišča z naslovom „Ali so bili projekti e-uprave, ki jih je podpiral ESRR, uspešni?“

96.  pozdravlja posebno poročilo in oceno Računskega sodišča, da so projekti e-uprave, ki jih je podpiral ESRR, prispevali k razvoju elektronskih javnih storitev;

97.  se strinja s priporočili Računskega sodišča, zlasti s tem, da

–  bi morale države članice razviti strategije za e-upravo, ki temeljijo na opredeljenih potrebah, imajo jasne cilje in s katerimi se odgovornosti dodelijo organom, odgovornim za doseganje teh ciljev,

–  bi morali organi za upravljanje izbrati projekte e-uprave za podporo ESRR na podlagi ocene verjetnih stroškov ter kvalitativnih in kvantitativnih koristi,

–  bi morali organi za upravljanje v državah članicah zagotoviti, da projekti e-uprave, izbrani za financiranje iz ESRR, niso osredotočeni samo na projektne rezultate, ampak tudi na spremembe v procesih ali organizaciji, ki so potrebne, da bi razviti sistemi prinesli koristi,

–  bi bilo treba spodbuditi organe za upravljanje, naj uporabijo najboljšo prakso, ki je na voljo na primer prek skupnosti e-praksa, in priporočajo uporabo primerne metodologije vodenja projektov pri projektih e-uprave, ki prejemajo sredstva iz ESRR,

–  bi bilo treba pozvati Komisijo, naj si še naprej prizadeva zagotoviti, da se v projektih, ki so prejeli sredstva iz ESRR, uporabljajo načela in priporočila Unije, ki omogočajo vseevropsko interoperabilnost, zlasti načela EIF,

–  bi morali organi za upravljanje pri izbiri projektov e-uprave zagotoviti, da so vsi večji stroški, vključno s stroški vzdrževanja, zadostno upoštevani v analizi stroškov in koristi, ki podpira odločitev o financiranju,

–  bi bilo treba pozvati Komisijo, naj si še naprej prizadeva zagotoviti, da organi za upravljanje spremljajo in vrednotijo rezultate in vplive projektov, da se dokaže uspešna poraba sredstev Unije in zagotovijo povratne informacije za izboljšanje zasnove prihodnjih programov;

Del XIII – posebno poročilo št. 10/2011 Računskega sodišča z naslovom „Ali sta program mleko za šole in sistem razdeljevanja sadja v šolah učinkovita?“

98.  opozarja na rezultat zunanjega vrednotenja programa „Mleko za šole“ iz leta 1999 in na ugotovitev Računskega sodišča, da od takrat pri programu ni prišlo do nobenih resničnih sprememb;

99.  poudarja, da bi bilo zgolj nadaljevanje sedanjega programa „Mleko za šole“ zapravljanje davkoplačevalskega denarja in da bi bilo zato treba program prekiniti, razen če se ga takoj in temeljito reformira;

100.  poudarja, da trenutno samo 10 % šol, ki so upravičene do sodelovanja v programu „Mleko za šole“, izkorišča to možnost; zato meni, da so države članice izkazale podporo programu kljub nizki stopnji subvencioniranja in morebitnemu učinku „mrtve izgube“; spodbuja države članice, da vzpostavijo nacionalne programe prehranjevanja za šole, s čimer bi program „Mleko za šole“ in sistem razdeljevanja sadja v šolah nadomestili z bolje usmerjenimi ukrepi;

101.  je prepričan, da bi morala v primeru nadaljevanja program „Mleko za šole“ in sistem razdeljevanja sadja v šolah delovati na podoben način, da bi olajšali koordinacijo in ustvarjanje sinergij, saj so njuni cilji isti;

102.  poziva Komisijo in države članice, naj kot ciljno skupino na znanstveni podlagi izberejo otroke in učence, ki bi lahko s temi programi največ pridobili (npr. prehranske potrebe, starostna skupina, zdravstveno stanje, socialna skupina itd.); poudarja, da bo usmerjanje olajšalo merjenje vpliva programov;

103.   meni, da bi bilo treba izdelke razdeljevati brezplačno in da bi se morali izogibati razdeljevanju v šolskih menzah;

104.  vztraja, da je treba razdeljevanje izdelkov iz teh programov vključiti v nacionalno in/ali regionalno strategijo, ter poudarja, da mora takšna strategija vsebovati tudi spremljevalne ukrepe (v obliki izobraževalnih in informacijskih ukrepov, ki vključujejo starše in učitelje);

105.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo sistem sofinanciranja za program „Mleko za šole“, podoben tistemu, ki se uporablja za sistem razdeljevanja sadja v šolah; meni, da bi lahko Komisija in države članice razmislile o razširitvi sofinanciranja na spremljevalne ukrepe; meni tudi, da bi se lahko neporabljena nacionalna finančna sredstva prerazporedila med države članice;

106.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo učinkovito spremljanje in nadzorne sisteme;

Del XIV – posebno poročilo št. 11/2011 Računskega sodišča z naslovom „Ali zasnova in upravljanje sheme geografskih označb omogočata njeno uspešnost?“

107.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in je seznanjen z njegovimi ugotovitvami, da:

–  predpisi o shemi geografskih označb ne določajo minimalnih zahtev za preverjanje specifikacij proizvodov in ne obravnavajo zadev, kot so minimalen obseg preverjanj, njihova pogostost, metodologija za njihovo izbiro in subjekti, vključeni v različne faze proizvodnje ter distribucije, ki se preverjajo;

–  Uredba (ES) št. 882/2004 ne obravnava vprašanj v zvezi z obveznimi lastnostmi in naravo preverjanj, ki jih morajo izvajati države članice za preprečevanje in odkrivanje prepovedane prakse v povezavi s shemo geografskih označb;

108.  je zaskrbljen, saj glede na revizijo Računskega sodišča to povzroča razmere, v katerih se sistemi nadzora držav članic razlikujejo v številnih pomembnih elementih, in meni, da je treba v prihodnje te razlike zmanjšati; je seznanjen s predlogom Komisije (COM(2010)0733), ki je del tako imenovanih „svežnjev kakovosti“; poziva k primernemu sistemu nadzora in sistemu, ki bo zagotovil stalno visoko kakovost proizvodov zaščitene označbe porekla in geografske označbe ter učinkovito preprečeval in odkrival prepovedane prakse v vseh državah članicah; vendar meni, da to ne sme voditi k oblikovanju dodatnih nadzornih ravni, oblikovanju najvišjih zahtev za nadzor in dodatnemu povečanju birokracije;

109.  podpira priporočila Računskega sodišča, naj se revizije kontrol držav članic za shemo geografskih označb vključijo v načrt Komisije za redne revizije v državah članicah, in poziva Komisijo, naj ustrezno ukrepa;

110.  opozarja na ugotovitve Računskega sodišča, da je postopek pregleda vlog na nacionalni ravni in na ravni Komisije dolgotrajen, in poziva Komisijo, naj poenostavi in zmanjša birokracijo in dolgotrajne postopke registracije, da bi postala shema geografskih označb privlačnejša za morebitne prosilce, ki jih trenutno odvračajo preveč zamudni postopki oddajanja vlog;

111.  je zaskrbljen, saj je revizija Računskega sodišča pokazala, da potrošniki in proizvajalci zelo slabo poznajo shemo geografskih označb; zaskrbljen je tudi, da je bilo ugotovljeno, da trenutno uporabljena sredstva verjetno ne bodo povečala poznavanja sheme geografskih označb in niso primerna za spodbujanje proizvajalcev k sodelovanju; zato poziva Komisijo, naj temeljito preuči razmere, razvije jasno strategijo in opredeli učinkovite ukrepe in sredstva za odpravljanje trenutnega premajhnega poznavanja sheme geografskih označb, njenih proizvodov in logotipov, kot so izvajanje kampanje na lastno pobudo itd.;

112.  podpira priporočilo Računskega sodišča, da bi bilo treba vzpostaviti sistem vzajemne pomoči, ki bo upošteval posebne potrebe nacionalnih organov, ki skrbijo za shemo geografskih označb;

113.  opozarja, da sistem geografskih označb Unije razlikuje med dvema vrstama zaščitenih imen: zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo; poudarja, da ta opisa povzročata zmedo med potrošniki, saj ne opredeljujeta natančne razlike med njima; zato predlaga jasnejše kazalnike, s pomočjo katerih bi lahko potrošniki ugotovili, kakšne so razlike med zaščitenimi imeni v smislu stopnje in vrste razmerja med proizvodom in geografsko regijo;

114.  je zaskrbljen zaradi nedavnih sporočil za javnost, ki poročajo o neprimerni uporabi in zlorabi geografskih označb v nekaterih tretjih državah; poziva Komisijo, naj aktivno ukrepa in zaščiti proizvode, ki so bili registrirani v okviru sheme geografskih označb Unije, tudi v mednarodnem trgovinskem okolju in si prizadeva za ustrezne sporazume s tretjimi državami;

115.  poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o izidu svojih ukrepov;

Del XV – posebno poročilo št. 15/2011 Računskega sodišča z naslovom „Ali postopki Komisije zagotavljajo uspešno upravljanje nadzora državne pomoči?“

116.  pozdravlja posebno poročilo in v splošnem podpira priporočila Računskega sodišča s sledečimi pripombami ter je seznanjen s tem, da je bilo za to revizijo izbranih zgolj osem držav članic;

117.  je seznanjen z oceno Računskega sodišča, da se je Komisija hitro in učinkovito odzvala na finančno krizo in tako znatno pripomogla k preprečitvi bankrota katere od glavnih finančnih institucij s sedežem v Uniji;

118.  poziva Komisijo, naj v odnosih z državami članicami zavzame bolj proaktivno držo, zlasti naj:

   si bolj prizadeva za večjo ozaveščenost o pravilih o državni pomoči z razširjanjem informacij o primerih najboljše prakse in zagotavljanjem bolj praktičnih smernic;
   zagotovi, da se vsa državna pomoč ustrezno priglasi, kadar je to primerno, in razvije sredstva za discipliniranje držav članic, kadar pomoči ne priglasijo;
   takoj poskrbi za to, da bo za nadzor državne pomoči na voljo več človeških virov;

119.  je seznanjen s pomanjkljivostmi, povezanimi s potrebo po pospešitvi procesa odločanja in povečanja preglednosti, in poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za omejitev dolžine preiskovalnega postopka; je seznanjen z visokim številom zahtev po podatkih, ki se pošljejo državam članicam, in Komisijo poziva, naj te zahteve omeji in tako pospeši postopek; poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o povprečnem času, ki ga je v zadnjih štirih letih potrebovala za zaključek primerov posameznih držav članic;

120.  poziva Komisijo, naj poleg tega premisli o tem, ali bi izkušnje, pridobljene iz uspešnega reševanja finančne krize, lahko uporabila tudi za racionalizacijo dela v „normalnih“ razmerah, in naj Parlament pred septembrom 2012 obvesti o spremembah, ki jih je mogoče uvesti;

121.  poudarja pomen zagotovitve pravne varnosti za vse zainteresirane strani; zato poziva Komisijo, naj:

   hitro obravnava neutemeljene pritožbe;
   pospeši postopek obravnave pritožb na splošno in dodeli potrebna sredstva ter tako še zmanjša zaostanke;
   ustrezno obvesti pritožnika, državo članico in upravičenca o tekočih postopkih in rezultatu preiskave;

122.  je seznanjen s pomanjkljivostmi pri uporabi razpoložljivih človeških virov in pozdravlja namero Komisije, da uvede okrepljen sistem beleženja časa; podpira predlog Računskega sodišča glede upravljavskega poročanja za uspešno spremljanje tega, koliko časa se porabi za vsak primer in kakšna je delovna obremenitev skrbnikov primerov; pričakuje, da bo tak sistem začel delovati do konca leta 2012;

123.  poudarja pomen spremljanja državne pomoči; zato Komisijo poziva, naj okrepi svoje dejavnosti spremljanja z vidika velikosti vzorca in njegovega obsega;

124.  je seznanjen s pomanjkljivostmi postopka zbiranja podatkov in Komisijo poziva, naj izboljša učinkovitost in zanesljivost tega postopka in poroča o tem, kako napreduje uvajanje programa SARI(10) pred zaključkom postopka za podelitev razrešnice za leto 2010;

125.  poziva Komisijo, naj razširi svojo naknadno presojo vpliva državne pomoči in nadzora državne pomoči na podjetja, trge in gospodarstvo kot celoto;

o
o   o

126.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 64, 12.3.2010.
(2) UL C 332, 14.11.2011, str. 1.
(3) UL C 326, 10.11.2011, str. 1.
(4) UL C 332, 14.11.2011, str. 134.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0153.
(6) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(7) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).
(8) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1), uvodna izjava (35).
(9) UL L 355, 15.12.2006, str. 56.
(10) Aplikacija SARI je nova aplikacija za centralno bazo podatkov, s katero lahko organi za dodeljevanje pomoči v državah članicah neposredno vnesejo svoje izdatke, povezane s pomočjo (posebno poročilo št. 15/2011, str. 60).

Zadnja posodobitev: 12. november 2013Pravno obvestilo