Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2833(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B7-0541/2012

Razprave :

Glasovanja :

PV 13/12/2012 - 11.9

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0509

Sprejeta besedila
PDF 85kWORD 79k
Četrtek, 13. december 2012 - Strasbourg Končna izdaja
Jeklarska industrija v Evropski uniji
P7_TA(2012)0509B7-0541, in 0542/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2012 o jeklarski industriji EU (2012/2833(RSP))

Evropski parlament ,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki izvira iz Pogodbe o ESPJ,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o jeklarski industriji ter prestrukturiranju, selitvi in zapiranju podjetij v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Listine Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. februarja 2011 z naslovom „Reševanje izzivov na blagovnih borzah in na področju surovin“ (COM(2011)0025),

–  ob upoštevanju strategije Evropa 2020,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“ (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor za Komisijo o jeklarski industriji v Evropski uniji (O-000184/2012 – B7-0368/2012),

–  ob upoštevanju členov 115(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker sektor premoga in jekla od izteka Pogodbe o ESPJ urejajo določbe Pogodbe o EU;

B.  ker je eden od ciljev Evropske unije podpirati predelovalno industrijo ter doseči, da bo konkurenčna in se bo odzivala na spreminjajoče se tržne razmere v Evropi in zunaj nje, saj je to bistveno za rast in blaginjo v Evropi;

C.  ker je evropsko jeklarsko industrijo prizadel močan upad povpraševanja, zaradi česar čedalje bolj izgublja delovna mesta in konkurenčnost;

D.  ker je jeklarska industrija strateškega pomena za evropsko gospodarstvo in je v interesu vse Evropske unije, da bi ohranili dejavnosti, iz katerih je stkana njena industrijska bit, in z domačo proizvodnjo poskrbeli za zanesljivo oskrbo z energijo;

E.  ker je evropska jeklarska industrija hrbtenica razvoja in ustvarjanja vrednosti v številnih pomembnih industrijskih panogah, na primer avtomobilski, gradbeni in strojni industriji;

F.  ker se jeklarska industrija sooča s pomembnimi izzivi, kot so znaten upad povpraševanja, močna konkurenca zaradi uvoza iz držav nečlanic, kjer veljajo drugačne ureditve in standardi, otežen dostop do surovin ter višji stroški, kar ima za posledico prestrukturiranje, združevanje podjetij in izgubljanje delovnih mest;

G.  ker se je zaposlenost v jeklarskem sektorju zmanjšala z milijona delovnih mest v letu 1970 na približno 369 000 delovnih mest v letu 2012 in ker je delavcev v panogah proizvodne verige na milijone;

H.  ker je po podatkih Komisije evropski izvoz jekla v letu 2010 znašal 33,7 milijona ton (32 milijard EUR) – največji trgi za izvoz jekla iz EU so Turčija, ZDA, Alžirija, Švica, Rusija, Indija, uvoz jekla v EU pa je v istem letu dosegel 26,8 milijona ton (18 milijard EUR) – največji viri so Rusija, Ukrajina, Kitajska, Turčija, Južna Koreja, Švica in Srbija;

I.  ker kriza delavcem in prizadetim regijam povzroča neznanske socialne stiske, podjetja, ki se prestrukturirajo, pa bi morala ravnati družbeno odgovorno, saj izkušnje kažejo, da ni uspešnega prestrukturiranja brez zadostnega socialnega dialoga;

J.  ker so visokotehnološke panoge – kar je razvidno v jeklarstvu – nekak model tehnološkega strokovnega znanja, tako da jih je treba zaščititi in nemudoma ukrepati, da se prepreči njihova selitev z ozemlja EU;

1.  poziva Komisijo, naj v kratkem posreduje jasen pregled razmer glede velikih sprememb, ki se odvijajo v evropski jeklarski industriji; poudarja, da je pomembno, da Komisija skrbno spremlja dogajanje, da bi ohranili industrijsko dediščino Evrope in to delovno silo;

2.  želi spomniti Komisijo, da ima od prenehanja Pogodbe o ESPJ pristojnost za reševanje gospodarskega in socialnega vpliva dogodkov v evropski jeklarski industriji, in jo poziva, naj upošteva pozitivne izkušnje Evropske skupnosti za premog in jeklo in ustanovi tristranski organ (sindikati, industrija in Komisija), ki si bo prizadeval za nadaljnji razvoj evropske jeklarske industrije ter omogočal predvidevanje, posvetovanje z delavci in njihovo obveščanje, obenem pa zagotovil popolno spoštovanje pravnih zahtev direktive o evropskem svetu delavcev(1) ;

3.  poziva Komisijo, naj skrbno premisli o srednje- in dolgoročnih pobudah, s katerimi bi podprli in obdržali jeklarsko industrijo in sektorje nižje v proizvodni verigi;

4.  vztraja, da mora Komisija posvetiti večjo pozornost industrijski politiki, da bi oživila konkurenčnost evropske industrije v odnosu do svetovnega trga ter tako poskrbela za enake konkurenčne pogoje, obenem pa zagotovila visoke socialne in okoljske standarde, poleg tega si mora tudi prizadevati za vzajemnost v tretjih državah;

5.  je prepričan, da je oživitev evropskega gospodarstva odvisna od dovolj močne predelovalne industrije; poudarja, da je jeklo ključno za zagotavljanje konkurenčnosti strateških panog v proizvodni verigi in da bi zmanjšan obseg evropske jeklarske industrije slabo vplival nanje, saj bi postale bolj ranljive zaradi odvisnosti od uvoza iz držav nečlanic;

6.  pozdravlja pobudo Komisije o pripravi evropskega akcijskega načrta za jeklarski sektor do leta 2013, a poudarja, da ga je treba predstaviti čim prej;

7.  poziva Komisijo, naj znova pretehta svojo odločitev, da bo po 31. decembru 2012 opustila sistem za predhodni nadzor pri uvozu proizvodov iz jekla in jeklenih cevi, kot je določeno z Uredbo Komisije (EU) št. 1241/2009(2) , in naj ga vključi v akcijski načrt;

8.  poziva Komisijo, naj v svoj akcijski načrt vključi uporabo vseh razpoložljivih orodij EU, kot so povečane raziskave, razvoj in naložbe, zlasti na področjih energetske učinkovitosti in učinkovite rabe virov, ciljno usmerjene naložbe Evropske investicijske banke, aktivne politike za veščine in znanja, prekvalifikacijo in preusposabljanje delavcev, po potrebi pa tudi morebitno uporabo finančnih instrumentov EU, kot sta Evropski socialni sklad in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, in druge spodbude, s katerimi bi tej panogi pomagali pri naložbah in posodabljanju;

9.  meni, da bi bilo treba v akcijskem načrtu preučiti tudi različne načine za obravnavo in zmanjševanje visokih stroškov energije in surovin, saj ogrožajo konkurenčnost jeklarske industrije; s tem v zvezi poudarja, da lahko energetska učinkovitost in učinkovita raba virov pripomoreta k velikim prihrankom pri stroških ter pozdravlja evropsko javno-zasebno partnerstvo SPIRE, vseeno pa poziva Komisijo in jeklarski sektor, naj še naprej iščeta razpoložljive priložnosti, spodbujata ustanavljanje poslovnih konzorcijev in spodbujata proizvodni sistem s sklenjeno zanko, v katerem bi predelali in ponovno uporabili ostanke, saj ponudba surovin je in bo tudi v prihodnje omejena;

10.  poziva Komisijo, naj pri ravno potekajoči reviziji veljavnih pravil o državni pomoči upošteva tudi jeklarsko industrijo ter oceni, ali bi bilo izvedljivo uvesti certifikate kakovosti za jeklarske izdelke;

11.  poziva Komisijo, naj pri vsakem primeru posebej spremlja dejavnosti prestrukturiranja ali selitve ter preveri, da bodo potekale ob doslednem spoštovanju zakonodaje Unije o konkurenci; meni, da bi bilo treba spremljati tudi morebitne zlorabe prevladujočega položaja na trgu;

12.  pozdravlja projekte, kot so konzorcij ULCOS (proizvodnja jekla z ekstremno nizko emisijo CO2 ), primer pobude za inovativno raziskovanje in razvoj, ki naj bi jeklarski industriji pomagala zmanjšati emisije ogljikovega dioksida, in poudarja, da so potrebne stalne naložbe, raziskave in inovacije, saj so odločilnega pomena za ponoven zagon in oživitev tega sektorja;

13.  poziva Komisijo, naj pozorneje spremlja dogajanje v obratih v Florangeu, Liègeu, Terniju, Galațiju, Schifflangeu, Piombinu, Campii Turzii, Rodangeu, Oţelu Roşuju, Trstu, Silesii, Reşiţi, Târgoviştu, Călăraşiju, Hunedoari, Buzăuu, Braili, Borlängeju, Lulei, Oxelösundu in drugod, saj je njihov obstoj v sedanji obliki pod vprašajem, in s tem zagotovi, da ne bosta ogroženi konkurenčnost evropskega jeklarskega sektorja ter njegov pomen za zaposlovanje;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 254, 30.9.1994, str. 64.
(2) UL L 332, 17.12.2009, str. 54.

Zadnja posodobitev: 7. oktober 2014Pravno obvestilo