Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/0309(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0190/2014

Predložena besedila :

A7-0190/2014

Razprave :

PV 02/04/2014 - 16
CRE 02/04/2014 - 16

Glasovanja :

PV 03/04/2014 - 7.5
CRE 03/04/2014 - 7.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0281

Sprejeta besedila
PDF 957kWORD 755k
Četrtek, 3. april 2014 - Bruselj
Evropski enotni trg elektronskih komunikacij ***I
P7_TA(2014)0281A7-0190/2014
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 (COM(2013)0627 – C7-0267/2013 – 2013/0309(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0627),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0267/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja, ki so ga v okviru protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, predložili Irska poslanska zbornica in Irski senat, Malteška poslanska zbornica, Avstrijski zvezni svet in Švedski parlament, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2014(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dnem 31. januarja 2014(2),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0190/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C, 177, 11.6.2014, str. 64.
(2) UL C 126, 26.4.2014, str. 53.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 3. aprila 2014 z namenom sprejetja Uredba (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter, uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 ter Sklepa št. 243/2012/EU [Sprememba 1]
P7_TC1-COD(2013)0309

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Evropa mora izkoristiti vse vire rasti, da bi izšla iz krize, ustvarila nova delovna mesta ter ponovno postala konkurenčna. Obnovitev gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest v Uniji je cilj strategije Evropa 2020. Poleg tega digitalno okolje postaja del javnega prostora, kjer se uveljavljajo nove oblike čezmejnega trgovanja in nastajajo nove poslovne priložnosti za evropska podjetja, skupaj z inovativnim tržnim razvojem ter družbeno in kulturno interakcijo. Evropski svet je na zasedanju spomladi leta 2013 poudaril pomen digitalnega enotnega trga za rast in pozval k sprejetju konkretnih ukrepov za vzpostavitev enotnega trga informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). V skladu s cilji strategije Evropa 2020 in tem pozivom je namen te uredbe prispevati k vzpostavitvi enotnega trga elektronskih komunikacij, tako da se z dopolnitvijo in prilagoditvijo obstoječega regulativnega okvira v nekaterih pogledih dopolni in prilagodi obstoječi regulativni okvir Unije za elektronske komunikacije (direktive 2002/19/ES(4), 2002/20/ES(5), 2002/21/ES(6), 2002/22/ES(7), 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8), Direktiva Komisije 2002/77/ES(9) ter uredbi (ES) št. 1211/2009(10), (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(11) ter Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta(12)) vzpostavi enotni trg elektronskih komunikacij ter opredelijo splošna vsebina, cilj in časovni načrt za naslednji pregled tega okvira. [Sprememba 2]

(2)  Digitalna agenda za Evropo, ki je ena od vodilnih pobud strategije Evropa 2020, je že potrdila nepogrešljivost IKT in omrežne povezljivosti za razvoj našega gospodarstva in družbe. Da bi Evropa lahko izkoristila prednosti digitalne preobrazbe, potrebuje Unija dinamičen enotni trg elektronskih komunikacij za vse sektorje in po vsej Evropi. Takšen pravi enotni trg komunikacij bo temelj inovativnega in „pametnega“ digitalnega gospodarstva ter podlaga za enoten digitalni trg, na katerem se bodo lahko spletne storitve neovirano zagotavljajo zagotavljale prek meja v enotnem, odprtem, standardiziranem in interoperabilnem okviru. [Sprememba 3]

(3)  Na brezhibno delujočem enotnem trgu elektronskih komunikacij Zagotoviti bi bilo treba zagotoviti svobodno zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev za vsako stranko v Uniji in pravico vsakega končnega uporabnika, da izbere najboljšo ponudbo na trgu, pri čemer ga ne sme ovirati razdrobljenost trgov zaradi nacionalnih meja. Obstoječi regulativni okvir za elektronske komunikacije sicer priznava in dopušča objektivno različne razmere v državah članicah, ne obravnava pa v celoti te razdrobljenosti ne obravnava v celoti zaradi nacionalnih odobritvenih režimov (namesto, ki je posledica drugih vzrokov, saj dopušča različno nacionalno izvajanje splošnega odobritvenega režima na ravni Unije), nacionalnih shem, nacionalne sheme za dodeljevanje spektra, razlik v dostopovnih izdelkih, ki so na voljo ponudnikom elektronskih komunikacij v različnih državah članicah, in različnih naborov in različen nabor veljavnih sektorskih pravil o varstvu potrošnikov. Medtem ko na primer Direktiva 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi) omejuje vrsto informacij, ki se lahko zahtevajo, 12 držav članic zahteva dodatne podrobnosti, kot so kategorizacija načrtovanih vrst dejavnosti, geografsko področje dejavnosti, ciljni trg, struktura podjetja, vključno z imeni delničarjev in njihovih delničarjev, potrdilo gospodarske zbornice in kazenska evidenca predstavnika podjetja. Pravila Te dodatne zahteve kažejo, kako pomembna je odločna politika Unije so v mnogih primerih le izhodiščna in se v državah članicah pogosto različno izvajajo v zvezi s postopki za ugotavljanje kršitev. [Sprememba 4]

(4)  Pravi enotni trg elektronskih komunikacij bi moral spodbujati integracijo trgov in čezmejne ponudbe storitev ter tako spodbujati konkurenco, usklajevanje, naložbe ter inovacije in več zmogljivosti v nova novih in izboljšana omrežja izboljšanih omrežjih ter storitve storitvah, pa tudi čim bolj zmanjšati nepotrebne regulativne ovire za podjetja. S tem bi pripomogel k izpolnitvi visoko ali celo preseganju zastavljenih ciljev v zvezi z visokohitrostnimi širokopasovnimi komunikacijami, ki jih določa Evropska digitalna agenda, in pospešil razvoj storitev in aplikacij, zmožnih izkoriščati odprte podatke in formate na interoperabilen, standarden in zanesljiv način, da bi bile na voljo na isti funkcionalni in nefunkcionalni ravni po vsej Uniji. Naraščajoča razpoložljivost digitalnih infrastruktur in storitev pa bi morala povečati izbiro uporabnikov, kakovost storitev in raznovrstnost vsebin ter prispevati k ozemeljski in družbeni koheziji ter olajšati mobilnost po vsej Uniji. [Sprememba 5]

(4a)  Kot je izpostavil Generalni direktorat za notranjo politiko Evropskega parlamenta (tematski sektor B za strukturno in kohezijsko politiko) v študiji z naslovom „Internet, digitalna agenda in gospodarski razvoj evropskih regij“, ki je bila objavljena leta 2013, je ugoden regionalni okvir za sprejemanje in uvajanje IKT ter razvoj informacijske družbe v regijah pomemben ali celo odločilen dejavnik, saj je regionalna raven najprimernejša za razvoj povpraševanja na tem področju. [Sprememba 6]

(4b)  Na podlagi zgoraj navedene študije je regionalna raven primerna za opredelitev priložnosti, ki jih ponuja informacijska družba, in za izvajanje načrtov in programov, namenjenih spodbujanju njenega razvoja. Iz študije še izhaja, da se v interakciji med različnimi ravnmi upravljanja skriva velik potencial rasti. Pristopa „od spodaj navzgor“ in „od zgoraj navzdol“ bi bilo treba kombinirati ali vsaj vzporedno razvijati, da bi dokončno uresničili cilj izoblikovanja enotnega digitalnega trga. [Sprememba 7]

(4c)  Za vzpostavitev evropskega enotnega trga elektronskih komunikacij ter okrepitev teritorialne in socialne kohezije bi se morala izvajati prednostna naložba (2)(a) iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(13) za izgradnjo širokopasovnega dostopa do interneta in visokohitrostnih omrežij ter za podporo uporabi novih tehnologij in omrežij v digitalni ekonomiji, vsem evropskim regijam pa bi bilo treba omogočiti naložbe na teh področjih, kot določa člen 4 omenjene uredbe. [Sprememba 8]

(4d)  Naložbe v infrastrukturo nove generacije, ki je nujna, da bi lahko prebivalci Unije uporabljali nove inovativne storitve, se ne smejo omejevati na osrednja ali gosto poseljena območja, kjer bodo zagotovo povrnjene. Vlagati je treba tudi na oddaljenih in zelo oddaljenih območjih, ki so redkeje poseljena in manj razvita, da ne bi bila še bolj razvojno prikrajšana. [Sprememba 9]

(5)  Koristi, ki izhajajo iz enotnega trga elektronskih komunikacij, bi bilo treba razširiti na širši digitalni ekosistem, ki vključuje proizvajalce opreme Unije, ponudnike vsebin in, aplikacij in programske opreme ter širše gospodarstvo s sektorji, kot so izobraževanje, bančništvo, avtomobilska industrija, logistika ter maloprodajni, energijski, medicinski in prometni sektor, sektor mobilnosti in pametno obvladovanje izrednih razmer in naravnih ujm, ki bi s povezljivostjo in širokopasovnimi povezavami izboljšali svojo produktivnost, kakovost in ponudbo končnemu uporabniku, npr. prek vsesplošnih aplikacij v oblaku, napredne analize masovnih podatkov, ki prihajajo iz komunikacijskih omrežij, med seboj povezanih in interoperabilnih objektov in možnosti za zagotavljanje čezmejnih integriranih storitev za različne dele podjetijs ciljem odprte in standardne interoperabilnosti sistemov, ter v okviru odprtih podatkov. Javne Državljani, javne uprave in zdravstveni sektor bi morali izkoristiti tudi širšo razpoložljivost storitev e-uprave in e-zdravja. Na trgu elektronskih komunikacij bi se lahko povečala tudi ponudba kulturnih in izobraževalnih vsebin in storitev ter kulturna raznovrstnost na splošno. Zagotavljanje povezljivosti prenosa signalov prek elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev je tako pomembno za širše gospodarstvo in, družbo in pametna mesta prihodnosti, da bi bilo treba preprečiti neupravičene regulativne ali kakšne koli druge ovire, specifične za ta sektor. [Sprememba 10]

(6)  Namen te uredbe je z ukrepi na treh širših medsebojno povezanih oseh dokončno vzpostaviti enotni trg prispevati k dokončni vzpostavitvi enotnega trga elektronskih komunikacij. Prvič, zagotoviti s harmonizirano in poenostavljeno uporabo sheme splošne odobritve bi moral uveljaviti čezmejno svobodno zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij v različnih državah članicah, pri čemer bi moral temeljiti na konceptu enotne odobritve EU, ki določa pogoje za zagotavljanje večje skladnosti in predvidljivosti vsebin ter izvajanje sektorske zakonodaje po vsej Uniji. Drugič, pri čezmejnem zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev urediti je treba omogočiti dostop do bistvenih vložkov po veliko bolj konvergenčnih pogojih ne le pogoje in postopke v zvezi z izdajanjem licenc za spekter za za brezžične širokopasovne komunikacije, za katere je ključnega pomena licencirani in nelicencirani spekter, temveč pa tudi za povezljivost prek fiksne povezave v zvezi z uporabo nelicenciranega spektra.

Tretjič, zaradi uskladitve poslovnih pogojev in povečanja digitalnega zaupanja državljanov bi morala ta uredba uskladiti bilo treba v tej uredbi obravnavati pravila za zaščito končnih uporabnikov, zlasti potrošnikov. To vključuje pravila glede nediskriminacije, pogodbenih informacij, prekinitve pogodb in zamenjave operaterja ter pravila glede dostopa do spletnih vsebin, aplikacij in storitev ter glede upravljanja prometa ter skupne standarde zasebnosti, varstva in varnosti podatkov uporabnikov, ki ščitijo končne uporabnike in hkrati zagotavljajo neprekinjeno delovanje internetnega ekosistema kot gonilne sile inovacij. Poleg tega bi morali končni uporabniki z nadaljnjo reformo morale nadaljnje reforme na področju gostovanja pridobiti uporabnikom omogočiti potrebno zaupanje, da bi med potovanjem po Uniji ostanejo ostali povezani, ne da bi se jim pri tem zaračunavale dodatne (višje) pristojbine poleg tarif, ki jih že plačujejo v državi članici, kjer so sklenili pogodbotega pa bi morale reforme sčasoma postati gonilna sila za usklajeno oblikovanje cen in drugih pogojev v Uniji. [Sprememba 11]

(7)  Ta uredba bi torej morala dopolnjevati sedanji regulativni okvir Unije in relevantno nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu z zakonodajo Unije, in sicer tako, da bi s posledičnimi spremembami obstoječih direktiv ter Uredbe (EU) št. 531/2012 uvedla z uvedbo posebnih ciljnih ukrepov vzpostavila posebne pravice in obveznosti za ponudnike elektronskih komunikacij in končne uporabnike ter tako s posledičnimi spremembami obstoječih direktiv in Uredbe (EU) št. 531/2012 zagotovila večjo konvergenco ter nekatere vsebinske spremembe v skladu s konkurenčnejšim enotnim trgom. [Sprememba 12]

(8)  Pri ukrepih iz te uredbe je upoštevano načelo tehnološke nevtralnosti, kar pomeni, da ne nalagajo ali diskriminirajo uporabe določene vrste tehnologije.

(9)  Zagotavljanje čezmejnih elektronskih komunikacij še vedno trpi zaradi večjih upravnih bremen, kot jih povzročajo ovire zaradi nacionalnih meja. Zlasti morajo čezmejni ponudniki še vedno uradno obveščati pristojne organe in plačevati prispevke v posameznih državah članicah gostiteljicah. Za imetnike enotne odobritve EU bi bilo treba vzpostaviti en sam sistem uradnega obveščanja v državi članici, v kateri imajo glavni sedež (matični državi članici), s čimer bi se zmanjšalo upravno breme za čezmejne operaterje. Določena stopnja harmonizacije pri splošni odobritvi, v katero bi bil vključen tudi Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (organ BEREC) kot prejemnik uradnih obvestil, bi morala dodatno zagotoviti praktično učinkovitost svobodnega zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij po vsej Uniji. Enotna odobritev EU bi se morala uporabljati pri vsakem podjetju, ki zagotavlja ali namerava zagotavljati elektronske komunikacijske storitve in omrežja v več kot eni državi članici, s čimer bi lahko v vsaki posamezni državi članici uživalo pravice, povezane s svobodo do zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij v skladu s to uredbo.

Enotna odobritev EU, ki opredeljuje pravni okvir za operaterje elektronskih komunikacijskih storitev v državah članicah na podlagi splošne odobritve v matični državi članici, bi morala zagotavljati učinkovito svobodo do zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij v vsej Uniji. Poleg tega za izkoriščanje sheme splošne odobritve uradno obveščanje ni obvezno in ga ne zahtevajo vse države članice. Ker zahteva o uradnem obveščanju za operaterja pomeni administrativno oviro, bi morale države članice, ki zahtevajo uradno obveščanje, dokazati njegovo upravičenost, v skladu s politiko Unije o odpravljanju nepotrebnih regulativnih ovir. Komisija bi morala te zahteve oceniti in po potrebi imeti tudi pooblastilo, da bi lahko zahtevala njihovo odpravo. [Sprememba 13]

(10)  Čezmejno zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij lahko poteka v različnih oblikah, odvisno od več dejavnikov, kot so vrsta zagotovljenega omrežja ali storitev, obseg potrebne fizične infrastrukture ali število naročnikov v različnih državah članicah. Namen čezmejnega zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev ali upravljanja elektronskega komunikacijskega omrežja v več kot eni državi članici se lahko dokaže z dejavnostmi, kot so pogajanja o sporazumih o dostopu do omrežij v določeni državi članici ali trženje prek internetne strani v jeziku ciljne države članice. [Sprememba 14]

(11)  Ne glede na to, kako se ponudnik odloči, da bo upravljal elektronska komunikacijska omrežja ali zagotavljal čezmejne elektronske komunikacijske storitve, bi moral biti regulativni režim, ki se uporablja za evropskega ponudnika elektronskih komunikacij, nevtralen glede poslovnih odločitev, ki so osnova za organizacijo nalog in dejavnosti v državah članicah. Zato bi se morala matična država članica evropskega ponudnika elektronskih komunikacij ne glede na korporativno strukturo podjetja šteti za državo članico, v kateri se sprejemajo strateške odločitve v zvezi z zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev. [Sprememba 15]

(12)  Enotna odobritev EU bi morala temeljiti na splošni odobritvi v matični državi članici. Zanjo ne bi smeli veljati pogoji, ki se že uporabljajo na podlagi druge obstoječe nacionalne zakonodaje, ki ni specifična za sektor elektronskih komunikacij. Poleg tega bi morale določbe te uredbe in Uredbe (EU) št. 531/2012 veljati tudi za ponudnike evropskih elektronskih komunikacij. [Sprememba 16]

(13)  Večina pogojev, specifičnih za sektor, na primer glede dostopa do omrežij, varnosti in celovitosti omrežij ali dostopa do storitev v sili, je močno vezana na kraj, kjer se nahaja omrežje ali zagotavlja storitev. Zato lahko za evropskega ponudnika elektronskih komunikacij veljajo pogoji, ki se uporabljajo v državah članicah, v katerih posluje, razen če ta uredba določa drugače. [Sprememba 17]

(14)  Če države članice od sektorja zahtevajo, da prispeva k financiranju obveznosti univerzalne storitve in upravnih stroškov nacionalnih regulativnih organov, bi morali biti merila in postopki za porazdelitev prispevkov sorazmerni in nediskriminacijski do evropskih ponudnikov elektronskih komunikacij, da se prepreči oviranje čezmejnega vstopa na trg, zlasti novih tržnih udeležencev in manjših operaterjev; pri prispevkih posameznih podjetij bi zato morala biti upoštevana tržni delež v smislu prometa, ustvarjenega v zadevni državi članici, in prag de minimis.

(15)  Eno splošnih načel prava Evropske unije, ki je zagotovljeno s členoma 20 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je načelo enakega obravnavanja. V skladu z ustaljeno sodno prakso to načelo zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je to objektivno utemeljeno. Zagotoviti je treba, da različne države članice v podobnih okoliščinah različne države članice evropskih ne bodo diskriminirale ponudnikov elektronskih komunikacij ne diskriminirajo in da se bodo na enotnem trgu uporabljajo uporabljale med seboj usklajene regulativne prakse, zlasti pri ukrepih, ki spadajo v področje uporabe člena 15 ali 16 Direktive 2002/21/ES ali člena 5 ali 8 Direktive 2002/19/ES. Evropski ponudniki elektronskih komunikacij bi zato morali imeti pravico do enake obravnave v različnih državah članicah v objektivno enakih situacijah, s čimer bi se omogočilo bolj integrirano večozemeljsko poslovanje. Poleg tega bi morali biti v takih primerih v Uniji vzpostavljeni posebni postopki za pregled osnutkov sklepov o ukrepih po členu 7a Direktive 2002/21/ES, da bi se izognili neupravičenim razhajanjem v obveznostih, ki se za evropske ponudnike elektronskih komunikacij uporabljajo v različnih državah članicah. [Sprememba 18]

(16)  Med matično državo članico in vsako državo članico gostiteljico evropskih ponudnikov elektronskih komunikacij bi bilo treba razporediti regulativne in nadzorne pristojnosti, da se zmanjšajo ovire za vstop in hkrati zagotovi, da ti ponudniki ustrezno upoštevajo veljavne pogoje za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij. Medtem ko bi moral vsak nacionalni regulatorni organ nadzorovati izpolnjevanje pogojev, ki se uporabljajo na njegovem ozemlju v skladu z zakonodajo Unije, vključno s pomočjo sankcij in vmesnih ukrepov, bi zato moral samo nacionalni regulativni organ v matični državi članici imeti pravico, da začasno prekliče ali umakne pravice evropskega ponudnika elektronskih komunikacij do zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v vsej Uniji ali njenem delu. [Sprememba 19]

(17)  Radiofrekvenčni spekter je javna dobrina in bistven omejen vir, ki je bistven za uresničevanje širokega nabora družbenih, kulturnih in gospodarskih vrednot za notranji trg mobilnih, brezžičnih širokopasovnih, radiodifuzijskih in satelitskih komunikacij v Uniji. Politika radijskega spektra v Uniji bi morala prispevati k svobodi izražanja, vključno s svobodo mišljenja ter pravico do prejemanja in razširjanja informacij in idej tudi čez mejo, ter k svobodi in pluralnosti medijev. Razvoj brezžičnih širokopasovnih komunikacij prispeva k izvajanju Evropske digitalne agende, zlasti k doseganju cilja glede zagotavljanja dostopa do širokopasovne povezave s hitrostjo najmanj 30 Mb/s do leta 2020 za vse državljane Unije ter zagotavljanja največje možne hitrosti in zmogljivosti širokopasovnih povezav v Uniji. Vendar Unija pri širjenju in gostoti zadnje generacije brezžičnih širokopasovnih tehnologij, ki so potrebne za doseganje navedenih ciljev politike, zaostaja za drugimi pomembnimi svetovnimi regijami, kot so Severna Amerika, Afrika in deli Azije,. A čeprav so nekatere regije Unije dosegle velik napredek tako z vidika političnih ciljev evropske digitalne agende kot v svetovnem merilu, druge zaostajajo. Vzrok za to je deloma razdrobljenost procesa Unije, s katerim bi razpoložljivi spekter postal primeren zlasti za visokohitrostni brezžični širokopasovni dostop, to pa ogroža doseganje teh političnih ciljev v Uniji kot celoti.

Postopek izdajanja odobritev in zagotavljanja razpoložljivosti pasu 800 MHz za brezžične širokopasovne komunikacije je razdrobljen, saj je več kot polovica države članice zaprosi držav članic od Komisije pridobila dovoljenje za odstopanje ali tega iz drugih razlogov ne stori ni storila do roka iz Odločbe Sklepa št. 243/2012/EU, kar priča o nujnosti ukrepanja v okviru sedanjega programa za politiko radiofrekvenčnega spektra. Ukrepi Kaže tudi, da mora Komisija bolje izvajati svoje pristojnosti, saj je to bistvenega pomena za ustrezno izvajanje ukrepov Unije in pristno sodelovanje med državami članicami. Odločna prizadevanja Komisije za izvajanje že sprejetih ukrepov Unije za uskladitev harmonizacijo pogojev glede razpoložljivosti in učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne komunikacije v skladu z Odločbo 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta(14) ne zadostujejo za odpravo bi morala že sama po sebi znatno prispevati k reševanju tega problema. [Sprememba 20]

(17a)  S trgovanjem in zakupom harmoniziranega spektra za brezžične širokopasovne komunikacije se poveča prožnost in doseže učinkovitejše dodeljevanje spektrskih virov. Zato bi ju bilo treba dodatno olajšati in spodbujati, med drugim tako, da bi zagotovili dovolj dolgo trajanje za vse pravice za uporabo, tudi za že odobrene. [Sprememba 21]

(18)  Izvajanje različnih nacionalnih politik ustvarja neskladnost in razdrobljenost na notranjem trgu ter tako ovira nadaljnje širjenje vseevropskih storitev in dokončno vzpostavitev notranjega trga brezžičnih širokopasovnih komunikacij. Zlasti bi lahko ustvarilo neenake pogoje za dostop do teh storitev in oviralo konkurenco med podjetji s sedežem v različnih državah članicah, naložbe v naprednejša omrežja in tehnologije ter pojav pojavljanje inovativnih storitev, s čimer bi državljane in podjetja prikrajšalo za vsesplošne visokokakovostne integrirane storitve, operaterje brezžičnih širokopasovnih omrežij pa oviralo pri povečevanju učinkovitosti, ki bi ga zagotovilo obsežnejše in bolj integrirano poslovanje. Zato bi morali razvoj širšega integriranega kritja z naprednimi brezžičnimi širokopasovnimi komunikacijskimi storitvami po Uniji spremljati ukrepi na ravni Unije, ki se nanašajo na nekatere vidike dodeljevanja radiofrekvenčnega spektra. Hkrati potrebna zadostna prožnost, da bi izpolnili posebne nacionalne zahteve, države članice pa bi morale države članice obdržati pravico, da sprejmejo ukrepe sprejemanja ukrepov, s katerimi lahko svoj radiofrekvenčni spekter organizirajo za potrebe javnega reda, javne varnosti in obrambe, ter varstva in spodbujanja ciljev splošnega interesa, denimo jezikovne in kulturne raznovrstnosti in pluralnosti medijev. [Sprememba 22]

(19)  Ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev, vključno z mobilnimi operaterji ali konzorciji takih operaterjev, bi moralo biti omogočeno, da v dolgoročno korist končnih uporabnikov skupaj organizirajo učinkovito, tehnološko sodobno, napredno in cenovno dostopno pokritost velikega dela ozemlja Unije ter tako uporabljajo radiofrekvenčni spekter v več državah članicah pod v skladu s podobnimi pogoji, postopki, stroški, časovnimi načrti, trajanjem v usklajenih pasovih ter dopolnilnimi paketi radiofrekvenčnega spektra, kakršna je kombinacija nižjih in višjih frekvenc za pokritost gosto in redkeje poseljenih območjih. Pobude za večjo usklajenost in skladnost bi prav tako izboljšale predvidljivost okolja naložb v omrežja. Takšno predvidljivost Predvidljivost bi močno podprla tudi jasna politika v prid dolgoročne veljavnosti pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra, ki ne da bi pri tem posegala v časovno neomejenost takih teh pravic v nekaterih državah članicah, vendar bi bila vseeno bila povezana z jasnimi izboljšanimi pogoji za prenos, zakup ali souporabo dela celotnega radiofrekvenčnega spektra, za katerega velja takšna posamezna pravica do uporabe. [Sprememba 23]

(20)  Usklajenost in skladnost pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra bi se morali izboljšati vsaj pri pasovih, ki so bili usklajeni za brezžične fiksne, nomadske in mobilne širokopasovne komunikacije. To vključuje pasove, opredeljene na ravni ITU za napredne sisteme mednarodne mobilne telekomunikacije (IMT), ter pasove, ki se uporabljajo za radijska lokalna omrežja (RLAN), kot sta pasova 2,4 GHz in 5 GHz. Vključeni bi morali biti tudi pasovi, ki jih bo mogoče uskladiti harmonizirati za brezžične širokopasovne komunikacije v prihodnosti, kakor določata člen je predvideno v členu 3(b) programa za politiko politike radiofrekvenčnega spektra in mnenje mnenju Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra o strateških izzivih, s katerimi se sooča Evropa pri obravnavanju naraščajočega povpraševanja po radiofrekvenčnem spektru za brezžične širokopasovne storitve, sprejetem 13. junija 2013, na primer v bližnji prihodnosti pasovi 700 MHz, 1,5 GHz in 3,8–4,2 GHz. Glede na znaten družbeni, kulturni, socialni in gospodarski vpliv odločitev v zvezi s spektrom bi bilo treba pri tem upoštevati vidike iz člena 8a Direktive 2002/21/ES in po potrebi cilje splošnega interesa iz člena 9(4) omenjene direktive. [Sprememba 24]

(21)  K usklajenosti različnih nacionalnih postopkov za dodeljevanje radiofrekvenčnega spektra bi pripomogle jasnejše določbe o merilih glede časovnega načrta odobritvenih postopkov; obdobjem, za katero se dodeli pravica do uporabe, prispevki in načini plačila prispevkov; obveznostmi glede zmogljivosti in pokritosti; opredelitvijo obsega radiofrekvenčnega spektra in spektrskih blokov, za katere se uporablja odobritveni postopek; objektivnimi zahtevami glede pragov za spodbujanje učinkovite konkurence; pogoji za trgovanje s pravicami uporabe, vključno s pogoji souporabe.

(22)  Omejitev obremenitve zaradi prispevkov na nujne prispevke, potrebne za optimalno upravljanje radiofrekvenčnega spektra, z uravnoteženim razmerjem med takojšnjimi plačili in rednimi prispevki, bi spodbudila naložbe v infrastrukturo in širjenje tehnologije ter končnim uporabnikom zagotovila s tem povezane stroškovne prednosti.

(23)  Bolj hkratno dodeljevanje radiofrekvenčnega spektra in posledično širjenje brezžičnih širokopasovnih povezav po vsej Uniji bi moralo prispevati k doseganju učinkov obsega v s tem povezanih sektorjih, kot sta sektorja omrežne opreme in terminalskih naprav. Ti sektorji bi zato lahko bolj upoštevali pobude in politike Unije glede uporabe radiofrekvenčnega spektra kot do sedaj. Zato bi bilo treba določiti usklajevalni postopek za časovne načrte za dodeljevanje pasov in minimalno ali skupno trajanje pravic uporabe v takih pasovih.

(24)  Pri drugih glavnih vsebinskih pogojih, ki so lahko vezani na pravice do uporabe radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne povezave, bi usklajeno Usklajeno izvajanje regulativnih načel in meril iz te uredbe regulativnega okvira Unije s strani posameznih držav članic bi podprlo usklajevalni mehanizem, ki bi Komisiji in pristojnim organom drugih držav članic omogočil, da predložijo pripombe, preden določena posamezna država članica dodeli pravice do uporabe, Komisija pa bi imela možnost, da ob upoštevanju stališč držav članic prepreči izvajanje predlogov, za katere meni, da niso v skladu s pravom Unije. [Sprememba 25]

(25)  Glede na masivno zelo veliko rast povpraševanja po radiofrekvenčnem spektru za brezžične širokopasovne povezave bi bilo treba spodbujati rešitve ne bi smeli onemogočati rešitev za alternativni alternativen spektrsko učinkovit dostop do brezžičnih širokopasovnih povezav, temveč jih spodbujati. To zaenkrat med drugim vključuje uporabo brezžičnih dostopovnih sistemov majhne moči za obratovanje v maloobmočnem dosegu, na primer tako imenovanih žarišč (hotspots) radijskih lokalnih omrežjih (RLAN, znanih tudi kot „Wi-Fi“), kot tudi omrežij majhnih celičnih dostopovnih točk majhne moči (imenovanih tudi femto-, piko- ali metrocelice). Spodbujati in omogočati bi bilo treba dinamični dostop do spektra, vključno z nelicenciranim dostopom ter drugo inovativno tehnologijo in uporabo spektra. [Sprememba 26]

(26)  Dopolnilni brezžični dostopovni sistemi, kakršen je RLAN, zlasti javno dostopne dostopovne točke RLAN, končnim uporabnikom vedno bolj omogočajo dostop do interneta, mobilnim operaterjem pa razbremenitev mobilnega prometa, pri čemer uporabljajo vire usklajenega radiofrekvenčnega spektra, ne da bi za to potrebovali posamezno odobritev ali pravico do uporabe radiofrekvenčnega spektra .

(27)  Večino dostopovnih točk RLAN za enkrat uporabljajo zasebni uporabniki kot lokalno brezžično podaljšanje njihove širokopasovne povezave. Če se končni uporabniki v okviru omejitev naročniškega razmerja za dostop do interneta odločijo za delitev dostopa do njihovega omrežja RLAN z drugimi, bi morala razpoložljivost velikega števila takšnih dostopovnih točk, zlasti na gosto poseljenih območjih, s ponovno uporabo radiofrekvenčnega spektra čim bolj povečati zmogljivost brezžičnega podatkovnega prenosa in vzpostaviti stroškovno učinkovito dopolnilno brezžično širokopasovno infrastrukturo, ki bi bila dostopna drugim končnim uporabnikom. Zato bi bilo treba odpraviti ali preprečiti nepotrebne omejitve, ki končne uporabnike ovirajo pri delitvi dostopa do njihovih dostopovnih točk RLAN z drugimi končnimi uporabniki ali pri povezovanju do takšnih dostopovnih točk.

(28)  Poleg tega bi bilo treba odpraviti tudi nepotrebne omejitve za uvedbo in medsebojno povezovanje dostopovnih točk RLAN. Javni organi ali izvajalci javnih storitev v svojih prostorih vse pogosteje uporabljajo dostopovne točke RLAN za lastne namene (na primer, da jih lahko uporablja njihovo osebje), da bi poenostavili stroškovno učinkovit dostop državljanov do storitev e-uprave ali podprli zagotavljanje pametnih javnih storitev z informacijami v realnem času, na primer za javni prevoz ali upravljanje prometa. Ti organi bi lahko zagotovili dostop do takšnih dostopovnih točk tudi za državljane na splošno, in sicer kot pomožno storitev tistim storitvam, ki jih ponujajo javnosti v takih prostorih, to pa jim bi moralo biti omogočeno v skladu s pravili konkurence in javnega naročanja. Ponudnik, ki zagotavlja lokalni dostop do elektronskih komunikacijskih omrežij v zasebnih prostorih ali v njihovi okolici oz. v omejenem javnem območju kot pomožno storitev za drugo dejavnost, ki ni odvisna od takega dostopa, kakršna so žarišča RLAN, ki se na tem področju zagotavljajo strankam drugih komercialnih dejavnosti ali splošni javnosti, se ne šteje za ponudnika elektronskih komunikacij.

(29)  Maloobmočne brezžične dostopovne točke majhne moči so zelo majhna in nemoteča oprema, podobna usmerjevalnikom Wi-Fi za domačo uporabo, za katero bi bilo treba na ravni Unije določiti tehnične specifikacije za njihovo uvedbo in uporabo v različnih lokalnih okoljih, za kar je potrebna splošna odobritev, ki ne bi vsebovala neupravičenih omejitev, ki bi izhajale iz urbanističnih ali drugih dovoljenj. Sorazmernost ukrepov, ki določajo tehnične lastnosti za tako uporabo, ki bi izkoristila prednosti splošne odobritve, bi bilo treba zagotoviti z občutno strožjimi lastnostmi, kot so veljavni najvišji pragovi, določeni z ukrepi Unije za parametre, kakršna je izhodna moč.

(30)  Države članice bi morale zagotoviti, da upravljanje radiofrekvenčnega spektra na nacionalni ravni drugim državam članicam ne preprečuje, da bi uporabljale radiofrekvenčni spekter, do katerega so upravičene, ali izpolnjevale obveznosti glede pasov, za katere uporaba na ravni Unije ni usklajena. Krepitev obstoječih dejavnosti Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra je potrebna, da se zagotovi, da ima vsaka država članica enakopraven dostop do radiofrekvenčnega spektra in da so rezultati usklajevanja usklajeni in izvršljivi. [Sprememba 27]

(31)  Izkušnje pri izvajanju regulativnega okvira Unije kažejo, da obstoječe določbe, ki zahtevajo skladno izvajanje regulativnih ukrepov, skupaj s ciljem prispevanja k razvoju notranjega trga, niso ustvarile zadostnih spodbud za oblikovanje dostopovnih izdelkov na podlagi usklajenih standardov in procesov, zlasti pri fiksnih omrežjih. Pri poslovanju v različnih državah članicah operaterji težko najdejo dostopovne vložke z ustrezno kakovostjo ter stopnjo omrežne in storitvene interoperabilnosti, kadar pa so na voljo, imajo ti vložki različne tehnične lastnosti. To povečuje stroške in predstavlja oviro pri zagotavljanju storitev prek nacionalnih meja. [Sprememba 28]

(32)  Integracija enotnega trga elektronskih komunikacij bi se pospešila z vzpostavitvijo okvira, ki bi opredeljeval določene ključne evropske virtualne izdelke, ki so zlasti pomembni za ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev pri zagotavljanju čezmejnih storitev in pri sprejemanju vseevropske strategije v vedno bolj AIPN okolju, ki temelji na ključnih parametrih in minimalnih lastnostih. [Sprememba 29]

(33)  Obravnavati bi bilo treba operativne potrebe, ki jih izpolnjujejo različni virtualni izdelki. Evropski virtualni širokopasovni dostopovni izdelki bi se morali zagotavljati, če mora operater z veliko tržno močjo po Okvirni direktivi in Direktivi o dostopu pod predpisanimi pogoji zagotavljati dostop na določeni dostopovni točki v svojem omrežju. Prvič, učinkovit čezmejni vstop na trg bi bilo treba olajšati z usklajenimi izdelki, ki bi čezmejnim ponudnikom omogočali začetno zagotavljanje storitev končnim strankam brez zamud ter s predvidljivo in zadostno kakovostjo, vključno s storitvami za poslovne stranke na več lokacijah v različnih državah članicah, kadar bi bilo to potrebno in sorazmerno glede na tržno analizo. Ti usklajeni izdelki bi morali biti na voljo dovolj dolgo, da bi iskalci dostopa in ponudniki lahko načrtovali srednje- in dolgoročne naložbe. [Sprememba 30]

(34)  Drugič, visoko razviti virtualni dostopovni izdelki, ki zahtevajo večje naložbe iskalcev dostopa ter jim omogočajo večji nadzor in diferenciacijo, zlasti z zagotavljanjem dostopa na bolj lokalni ravni, so ključnega pomena za ustvarjanje pogojev za trajnostno konkurenco na notranjem trgu. Te veleprodajne dostopovne izdelke, ki so ključni za dostopovna omrežja naslednje generacije, bi bilo zato treba uskladiti, da se olajšajo čezmejne naložbe. Ti virtualni širokopasovni dostopovni izdelki bi morali biti oblikovani tako, da bi imeli enakovredne funkcije za fizični razvezani dostop, s čimer bi se razširil obseg morebitnih veleprodajnih ukrepov, ki so na voljo nacionalnim regulativnim organom v okviru ocene sorazmernosti v skladu z Direktivo 2002/19/ES. [Sprememba 31]

(35)  Tretjič, treba je uskladiti tudi veleprodajni dostopovni izdelek za zaključne segmente zakupljenih vodov z okrepljenimi vmesniki, da se za najzahtevnejše poslovne uporabnike omogoči čezmejno zagotavljanje povezljivostnih storitev, ki so ključnega pomena za nemoteno poslovanje. [Sprememba 32]

(35a)  Harmonizirati je treba pogoje za visokokakovostne veleprodajne izdelke, ki se uporabljajo za izvajanje poslovnih storitev, da bi lahko zagotavljali nemotene storitve čezmejnim in večnacionalnim korporacijam po vsej Evropski uniji. Harmonizacija bi lahko imela pomembno vlogo v smislu konkurenčnosti podjetij v EU na področju stroškov komunikacije. [Sprememba 33]

(36)  Glede na postopno migracijo na AIPN omrežja pomanjkanje razpoložljivih povezljivostnih izdelkov, ki temeljijo na protokolu IP za različne razrede storitev z zagotovljeno kakovostjo storitev, ki znotraj držav članic in med njimi omogočajo komunikacijske poti po omrežnih domenah in prek meja omrežij, ovira razvoj aplikacij, ki so odvisne od dostopa do drugih omrežij, s čimer se omejujejo tehnološke inovacije. Poleg tega se tako onemogoča obsežnejše širjenje učinkovitosti, ki je povezana z upravljanjem in zagotavljanjem omrežij na podlagi IP in povezljivostnih izdelkov z zagotovljeno ravnjo kakovosti storitev, zlasti večjo varnostjo, zanesljivostjo in prilagodljivostjo, stroškovno učinkovitostjo in hitrejšim zagotavljanjem storitev, kar prinaša koristi omrežnim operaterjem, ponudnikom storitev in končnim uporabnikom. Zato je nujno potreben usklajen pristop k oblikovanju in dostopnosti teh izdelkov pod razumnimi pogoji, po potrebi vključno z navzkrižnim zagotavljanjem med zadevnimi podjetji elektronskih komunikacij. [Sprememba 34]

(37)  Uvedba evropskih virtualnih širokopasovnih dostopovnih izdelkov v skladu s to uredbo bi se morala upoštevati v oceni nacionalnih regulativnih organov o najustreznejših ukrepih glede dostopa do omrežij operaterjev z znatno tržno močjo, pri čemer bi bilo treba preprečiti prekomerno urejanje zaradi preštevilnih veleprodajnih dostopovnih izdelkov, ne glede na to, ali se naložijo na podlagi tržne analize ali pod drugimi pogoji. Uvedba evropskih virtualnih dostopovnih izdelkov sama po sebi zlasti ne bi smela povečati števila reguliranih dostopovnih izdelkov, naloženih določenemu operaterju. Poleg tega obveznost nacionalnih regulativnih organov, ki se naloži s sprejetjem te uredbe, da ocenijo, ali bi se moral namesto obstoječih ukrepov za veleprodajni dostop uvesti evropski virtualni širokopasovni dostopovni izdelek in ali je uvedba evropskega virtualnega širokopasovnega dostopovnega izdelka primerna v okviru prihodnjih pregledov trga, s katerimi opredelijo podjetja s pomembno tržno močjo, ne bi smela vplivati na njihovo odgovornost za določanje najprimernejših in sorazmernih ukrepov za obravnavanje ugotovljenih težav glede konkurence v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES. [Sprememba 35]

(38)  Zaradi regulativne predvidljivosti bi morala zakonodaja odražati tudi ključne elemente razvijajoče se prakse odločanja v okviru veljavnega pravnega okvira, ki vplivajo na pogoje, pod katerimi se veleprodajni dostopovni izdelki, vključno z evropskimi virtualnimi veleprodajnimi dostopovnimi izdelki, zagotavljajo za dostopovna omrežja naslednje generacije. Ti bi morali vključevati določbe, ki odražajo pomembnost razmerja med konkurenčnimi omejitvami alternativnih infrastruktur za fiksne in brezžične komunikacije, učinkovitim zagotavljanjem nediskriminacijskega dostopa in obstoječo ravnjo konkurence v smislu cen, izbire in kakovosti na maloprodajni ravni za analizo veleprodajnih dostopovnih trgov in zlasti za vprašanje, ali obstaja potreba po nadzoru cen takega dostopa do dostopovnih omrežij naslednje generacije. Od slednjega so odvisne koristi za končne uporabnike. Na primer z oceno vsakega posameznega primera v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES ter ne glede na oceno pomembne tržne moči in izvajanja pravil EU o konkurenci lahko nacionalni regulativni organi presodijo, da so tržni pogoji v prisotnosti dveh fiksnih dostopovnih omrežij naslednje generacije dovolj konkurenčni, da lahko omogočijo nadgradnje omrežij in razvoj v smeri zagotavljanja ultra hitrih storitev, kar je eden od pomembnih parametrov konkurence na maloprodajni ravni. [Sprememba 36]

(39)  Predpostavlja se, da bo okrepljena konkurenca na enotnem trgu privedla do postopnega zmanjšanja sektorskega urejanja na podlagi tržnih analiz. Eden od rezultatov dokončne vzpostavitve enotnega trga bi dejansko moral biti večji poudarek na učinkoviti konkurenci na zadevnih trgih z naknadno uporabo konkurenčnega prava, ki vedno bolj velja za zadostnega pri zagotavljanju delovanja trga. Da bi se pravna jasnost in predvidljivost regulativnih pristopov zagotovila prek meja, bi bilo treba določiti jasna in zavezujoča merila, na podlagi katerih bi se ocenilo, ali določeni trg še vedno upravičuje uvedbo predhodnih regulativnih obveznosti na podlagi obstoječih ozkih grl in možnosti za konkurenco, zlasti na infrastrukturi temelječo konkurenco, ter pogojev za konkurenco na maloprodajni ravni glede parametrov, kot so cene, izbira in kakovost, ki so nenazadnje tisti, ki so pomembni za končne uporabnike in globalno konkurenčnost gospodarstva EU. S tem bi se podprli postopni pregledi seznama trgov, ki so lahko predmet naknadne regulacije, nacionalnim regulativnim organom pa bi to pomagalo, da se osredotočijo na dele trga, na katerih konkurenca še ni učinkovita, in sicer na konvergenten način. Vzpostavitev resnično enotnega trga elektronskih komunikacij lahko vpliva tudi na geografski obseg trgov, tako za namene sektorskega urejanja na podlagi konkurenčnih načel kot tudi za namene izvajanja samega konkurenčnega prava.

(40)  Razlike v nacionalnem izvajanju sektorskih predpisov o zaščiti končnih uporabnikov ustvarjajo velike ovire za enotni digitalni trg, zlasti zaradi povečanih stroškov usklajevanja za ponudnike javnih elektronskih komunikacij, ki želijo storitve ponuditi v več državah članicah. Poleg tega razdrobljenost in negotovost glede ravni zaščite v različnih državah članicah spodkopava zaupanje končnih uporabnikov in jih odvrača od nakupovanja elektronskih komunikacijskih storitev v tujini. Da bi dosegli cilj Unije glede odprave ovir na notranjem trgu je treba obstoječe različne nacionalne pravne ukrepe nadomestiti z enotnim in v celoti usklajenim naborom sektorskih pravil, ki bo zagotovil visoko skupno raven varstva končnih uporabnikov. Takšna popolna uskladitev pravnih določb ponudnikom javnih elektronskih komunikacij ne bi smela preprečevati, da končnim uporabnikom ponudijo pogodbene dogovore, ki presegajo to raven varstva. [Sprememba 37]

(41)  Ker ta Ta uredba usklajuje samo nekatera sektorska pravila, ne sme bi smela posegati v splošna pravila o varstvu potrošnikov, kot jih določajo akti zakonodaja Unije in nacionalna zakonodaja, ki jih izvaja za njeno izvajanje. [Sprememba 38]

(42)  Če se določbe v poglavjih 4 in 5 te uredbe nanašajo na končne uporabnike, se takšne določbe uporabljajo ne le za potrošnike, temveč tudi za druge kategorije končnih uporabnikov, predvsem za mikropodjetja. Končni uporabniki, razen potrošnikov, se lahko na lastno zahtevo z individualno pogodbo dogovorijo za odstopanje od nekaterih določb. [Sprememba 39]

(43)  Dokončna vzpostavitev enotnega trga elektronskih komunikacij zahteva, da se odpravijo ovire in končnim uporabnikom tako omogoči dostop do elektronskih komunikacijskih storitev po vsej Uniji. Javni organi zato ne bi smeli vzpostavljati ali ohranjati ovir za čezmejne nakupe takih storitev. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij ne bi smeli preprečevati ali omejevati dostopa oz. diskriminirati končnih uporabnikov na podlagi njihovega državljanstva ali države članice prebivališča. Razlikovanje pa je mogoče na podlagi objektivno upravičenih razlik v stroških, tveganjih in tržnih pogojev, kakršne so spremembe povpraševanja in določanje cen s strani konkurentov.

(44)  Zelo velike razlike v cenah še vedno obstajajo pri fiksnih in mobilnih komunikacijah, domačih govornih in sporočilnih komunikacijah ter zaključevanju komunikacij v drugi državi članici. Velike razlike med državami, operaterji in tarifnimi paketi ter med mobilnimi in fiksnimi storitvami še naprej vplivajo na ranljivejše skupine potrošnikov in predstavljajo oviro za nemoteno komunikacijo znotraj Unije. Stanje je takšno kljub bistvenemu zmanjšanju cen zaključevanja klicev v različnih državah članicah in konvergenci v absolutnem smislu ter nizkim cenam na tranzitnih trgih. Poleg tega bi se morali s prehodom na AIPN okolje elektronskih komunikacij v določenem času dodatno znižati stroški. Kakršne koli večje razlike v maloprodajnih tarifah med domačimi fiksnimi medkrajevnimi komunikacijami, med katere se ne štejejo komunikacije znotraj enega lokalnega območja, kot ga opredeljuje geografska območna koda v nacionalnem načrtu oštevilčenja, in fiksnimi komunikacijami, ki se zaključijo v drugi državi članici, bi zato bilo treba utemeljiti na podlagi objektivnih meril.

Maloprodajne tarife za mednarodne mobilne komunikacije ne bi smele biti višje od evropskih govornih tarif in evropskih sporočilnih tarif za regulirane gostujoče klice oz. sporočila SMS, ki jih določa Uredba (EU) št. 531/2012, razen če so utemeljene z objektivnimi merili. Takšna merila lahko vključujejo dodatne stroške ter razumne s tem povezane zgornje meje. Drugi objektivni dejavniki lahko vključujejo razlike v s tem povezani cenovni prožnosti in lahki dostopnosti za vse končne uporabnike do alternativnih tarif ponudnikov javnih elektronskih komunikacij, ki čezmejne komunikacije v Uniji ponujajo z majhnim doplačilom ali brez doplačila, ali do storitev informacijske družbe s primerljivimi funkcijami, pod pogojem, da ponudniki končne uporabnike aktivno obvestijo o takšnih alternativah. [Sprememba 40]

(45)  Internet se je v preteklih desetletjih razvijal kot odprta platforma za inovacije z majhnimi ovirami za dostop končnih uporabnikov, ponudnikov vsebin in aplikacij ter ponudnikov internetnih storitev. Načelo „omrežne nevtralnosti“ v odprtem internetu pomeni, da bi morali promet obravnavati enako, brez diskriminacije, omejitev ali motenj, ne glede na pošiljatelja, prejemnika, vrsto, vsebino, napravo, storitev ali aplikacijo. Kot je zapisano v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 17. novembra 2011 o odprtem internetu in nevtralnosti omrežja v Evropi(15), je odprt značaj interneta ključna gonilna sila konkurenčnosti, gospodarske rasti, socialnega razvoja in inovacij, kar je imelo za posledico zelo hiter razvoj spletnih uporabniških programov, vsebin in storitev, ter posledično rasti v ponudbi in povpraševanju po vsebinah in storitvah, in je zato izredno pomemben pospeševalec prostega pretoka znanja, idej in informacij, tudi v državah, kjer je dostop do neodvisnih sredstev obveščanja omejen. Obstoječi regulativni okvir je namenjen spodbujanju možnosti za končne uporabnike, da imajo dostop do informacij in jih razširjajo ali da uporabljajo aplikacije in storitve po lastni izbiri. Nedavno pa je poročilo organa BEREC o upravljanju spletnega prometa, objavljeno maja 2012 v študiji o delovanju trga internetnega dostopa in njegovem zagotavljanju z vidika potrošnikov, ki jo je naročila Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike in je bila objavljena decembra 2012, pokazalo, da je znatno število končnih uporabnikov oškodovanih zaradi praks upravljanja spletnega prometa, ki onemogočajo ali upočasnjujejo določene aplikacije. Za odpravo teh trendov so potrebna jasna pravila na ravni Unije, da bi internet ostal odprta platforma in da se prepreči razdrobljenost enotnega trga zaradi ukrepov posameznih držav članic. [Sprememba 41]

(46)  Svoboda končnih uporabnikov, da imajo dostop do informacij in zakonitih vsebin ter jih razširjajo ter da uporabljajo storitve po lastni izbiri, je pogojena s pravom Unije in nacionalno zakonodajo, ki je z njim skladna. Ta uredba opredeljuje meje za omejevanje te svobode s strani ponudnikov javnih elektronskih komunikacij, vendar ne posega v drugo zakonodajo Unije, vključno z avtorskimi pravicami in Direktivo 2000/31/ES. [Sprememba 42]

(47)  V odprtem internetu ponudniki javnih elektronskih komunikacij internetnih dostopovnih storitev v okviru pogodbeno dogovorjenih omejitev glede podatkovnih količin in podatkovnih hitrosti za internetne dostopovne storitve ne bi smeli onemogočati in upočasnjevati specifičnih vsebin, aplikacij, storitev ali posebnih razredov le-teh oz. jim zmanjševati kakovosti ali jih diskriminacijsko obravnavati, razen v primeru omejenega števila smiselnih ukrepov za upravljanje spletnega prometa, ki morajo biti tehnično potrebni, pregledni, sorazmerni in nediskriminacijski. Smiselno upravljanje spletnega prometa obsega preprečevanje ali oviranje hudih kaznivih dejanj, vključno s prostovoljnimi ukrepi ponudnikov za preprečevanje dostopa do otroške pornografije in njenega razširjanja. Čim večje zmanjšanje učinkov prezasedenosti omrežja bi se moralo šteti za smiselno pod pogojem, da je omrežna prezasedenost le začasna ali da do nje pride samo v izjemnih okoliščinah. Obravnavanje prezasedenosti omrežja bi moralo biti dovoljeno pod pogojem, da je omrežna prezasedenost le začasna ali da do nje pride samo v izjemnih okoliščinah. Nacionalni regulativni organi bi morali imeti možnost, da od ponudnika zahtevajo, da dokaže, da bi bila v tem primeru enaka obravnava prometa znatno manj učinkovita. [Sprememba 43]

(47a)  Ta uredba ne posega v Direktivo 2002/58/ES. [Sprememba 44]

(48)  Količinske tarife bi se morale šteti za združljive z načelom odprtega interneta, če končnim uporabnikom omogočajo, da na podlagi jasnih, preglednih in izrecnih informacij o pogojih in posledicah takšne izbire izberejo tarifo, ki ustreza njihovi običajni podatkovni porabi. Hkrati bi take morale tarife ponudnikom javnih elektronskih komunikacij omogočile internetnih dostopovnih storitev omogočati, da zmogljivosti omrežij bolje prilagodijo na pričakovane podatkovne količine. Bistveno je, da so končni uporabniki popolnoma obveščeni, preden sprejmejo dogovor o omejitvah podatkovne količine ali hitrosti in veljavnih tarifah, da lahko stalno spremljajo porabo in da se jim zlahka povečajo razpoložljive količine podatkov, če tako želijo. [Sprememba 45]

(49)  Poleg tega končni uporabniki povprašujejo Obstajati bi morala možnost, da se zadosti povpraševanju uporabnikov po storitvah in aplikacijah, za katere je potrebna povečana zagotovljena raven kakovosti, ki jo ponujajo ponudniki javnih elektronskih komunikacij ali ponudniki vsebin, aplikacij ali storitev. Take Te storitve lahko med drugim obsegajo radiodifuzijo prek internetnega protokola (IP-TV), videokonference in nekatere zdravstvene aplikacije. Končni uporabniki Uporabniki bi zato morali imeti tudi možnost, da s ponudniki internetnih dostopovnih storitev, ponudniki javnih elektronskih komunikacij ali ponudniki vsebin, aplikacij ali storitev sklenejo sporazume o zagotavljanju specializiranih storitev z okrepljeno kakovostjo storitev. Če se tovrsten sporazum sklene s ponudnikom internetnih dostopovnih storitev, bi moral ta zagotoviti, da povečana kakovost storitve ne bi povzročila bistvenega zmanjšanja splošne kakovosti internetnega dostopa. Poleg tega se ukrepi za upravljanje prometa ne bi smeli uveljavljati tako, da bi prišlo do razlikovanja med konkurenčnimi storitvami. [Sprememba 46]

(50)  Poleg tega ponudniki vsebin, aplikacij in storitev povprašujejo po zagotavljanju prenosnih storitev, ki temeljijo na prožnih parametrih kakovosti, vključno z nižjimi prednostnimi ravnmi za časovno neodvisen spletni promet. Možnost ponudnikov vsebin, aplikacij in storitev, da se s ponudniki javnih elektronskih komunikacij pogajajo o takšni prilagodljivi ravni kakovosti storitve, je nujno bi utegnila biti potrebna tudi za zagotavljanje specializiranih nekaterih storitev, pričakuje pa se, da bo imela pomembno vlogo pri razvoju novih storitev, kakršne so komunikacije stroj-stroj. Hkrati bi morali taki dogovori ponudnikom javnih elektronskih komunikacij omogočiti, da bolje uravnotežijo spletni promet in preprečijo preobremenjenost omrežja. Ponudnikom vsebin, aplikacij in storitev ter ponudnikom javnih elektronskih komunikacij bi zato moralo biti še naprej omogočeno, da prosto sklepajo sporazume o specializiranih storitvah z opredeljenimi ravnmi kakovosti storitve, če takšni sporazumi bistveno ne poslabšajo splošne kakovosti internetnih dostopovnih storitev internetne dostopovne storitve. [Sprememba 47]

(51)  Nacionalni regulativni organi imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da lahko končni uporabniki svobodo do internetnega dostopa tudi dejansko izvajajo. Nacionalnim regulativnim organom bi bilo zato treba naložiti obveznost spremljanja in poročanja, poskrbeti pa bi morali tudi, da ponudniki javnih internetnih dostopovnih storitev, drugi ponudniki elektronskih komunikacij in drugi ponudniki storitev spoštujejo določbe ter zagotavljajo nediskriminacijske internetne dostopovne storitve visoke kakovosti, ki jih specializirane storitve niso poslabšale ne poslabšujejo. Pri oceni morebitnega splošnega poslabšanja internetnih dostopovnih storitev bi morali nacionalni regulativni organi upoštevati parametre kakovosti, npr. časovne načrte in zanesljivostne parametre (prehodni čas, trepetanje in izguba paketa), ravni in učinke prezasedenosti omrežja, dejanske hitrosti v primerjavi z oglaševanimi, zmogljivost internetnih dostopovnih storitev v primerjavi s specializiranimi storitvami povečane kakovosti ter kakovost, kot jo dojemajo končni uporabniki. Nacionalne regulativne organe bi bilo treba pooblastiti Nacionalni regulativni organi bi morali vzpostaviti pritožbene postopke, ki končnim uporabnikom zagotavljajo učinkovita, preprosta in lahko dostopna pravna sredstva, in biti pooblaščeni, da vsem ali posameznim ponudnikom javnih internetnih dostopovnih storitev, drugim ponudnikom elektronskih komunikacij in drugim ponudnikom storitev naložijo zahteve glede minimalne kakovosti storitev, če je to nujno, da se prepreči splošno poslabšanje kakovosti internetnih dostopovnih storitev. [Sprememba 240]

(52)  Ukrepi za zagotavljanje večje preglednosti in primerljivosti cen, tarif in pogojev ter parametrov kakovosti storitev, vključno s parametri, ki se nanašajo na zagotavljanje internetnega dostopa, bi morali povečati možnost končnih uporabnikov, da čim bolje izberejo ponudnike in tako v celoti izkoristijo prednosti konkurence. Vse prostovoljne certifikacijske sheme za interaktivna primerjalna spletna mesta, vodnike ali podobna orodja bi morale biti neodvisne od vseh ponudnikov elektronskih komunikacij, uporabljati preprost in jasen jezik, zagotavljati popolne in posodobljene informacije, uporabljati pregledno metodologijo, biti zanesljive in dostopne v skladu s smernicami za dostopnost spletnih vsebin 2.0 ter imeti vzpostavljen učinkovit postopek za obravnavo pritožb. [Sprememba 49]

(53)  Končni uporabniki bi morali biti pred nakupom storitve ustrezno obveščeni o ceni in vrsti ponujene storitve. Ti podatki bi morali biti na voljo tudi neposredno pred vzpostavitvijo povezave, če za klic na določeno številko ali storitev veljajo posebni pogoji oblikovanja cen, na primer klici na premijske storitve, za katere pogosto veljajo posebne cene. Če je taka obveznost glede na trajanje in stroške nesorazmerna s tarifnimi informacijami ponudnika storitev v primerjavi s povprečnim trajanjem klica in stroškovnim tveganjem, ki mu je izpostavljen končni uporabnik, lahko nacionalni regulativni organi odobrijo odstopanje. Končni uporabniki bi morali biti prav tako obveščeni, če za brezplačno telefonsko številko veljajo dodatne pristojbine. [Sprememba 50]

(54)  Ponudniki javnih elektronskih komunikacij naj bi na ustrezen način obveščali končne uporabnike, med drugim o svojih storitvah in tarifah, parametrih kakovosti storitev, dostopu do storitev v sili in morebitnih omejitvah ter o izbiri storitev in izdelkov, ki so zasnovani za invalidne porabnike. V primeru tarifnih shem z vnaprej določenimi količinami prenesenih signalov bi morali ponudniki javnih elektronskih komunikacij obveščati tudi o možnosti potrošnikov in končnih uporabnikov, ki to zahtevajo, da neuporabljeno količino iz prejšnjega obračunskega obdobja prenesejo v tekoče obračunsko obdobje. Te informacije bi morale biti predstavljene jasno in pregledno ter se nanašati na države članice, v katerih se storitve opravljajo; v primeru sprememb bi jih bilo treba posodobiti. Pri ponudbah na podlagi individualnih pogajanj bi morali biti ponudniki izvzeti iz takšnih zahtev po informacijah. [Sprememba 51]

(55)  Razpoložljivost primerljivih podatkov o izdelkih in storitvah je ključnega pomena, da lahko končni uporabniki neodvisno ocenijo ponudbe. Izkušnje kažejo, da se z dostopnostjo zanesljivih in primerljivih podatkov povečuje zaupanje končnih uporabnikov pri uporabi storitev in krepi njihova pripravljenost za uveljavljanje pravice do izbire.

(56)  Pogodbe so pomembno sredstvo, ki končnim uporabnikom zagotavlja visoko raven preglednosti informacij in pravne varnosti. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij bi morali končnim uporabnikom zagotoviti jasne in razumljive informacije o vseh bistvenih sestavinah pogodbe, preden jih pogodba zavezuje. Informacije bi morale biti obvezne in se ne bi smele spreminjati, razen s kasnejšim dogovorom med končnim uporabnikom in ponudnikom. Komisija in več nacionalnih regulativnih organov je so nedavno ugotovilo bistvena ugotovili znatna razhajanja med oglaševano hitrostjo internetnega dostopa in hitrostjo, ki je končnim uporabnikom dejansko na voljo končnim uporabnikom. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij bi zato morali pred sklenitvijo pogodbe končne uporabnike obvestiti o hitrosti in drugih parametrih kakovosti storitev, ki jih lahko resnično zagotovijo na glavni lokaciji končnega uporabnika.

Za fiksne in mobilne podatkovne povezave je običajno razpoložljiva hitrost komunikacijske storitve hitrost, ki jo potrošnik večinoma lahko pričakuje pri dostopu do storitve ne glede na čas dneva. Običajno razpoložljiva hitrost bi morala izhajati iz ocenjenih razponov hitrosti, povprečnih hitrosti, hitrosti v prometnih konicah in najmanjše hitrosti. Metodologija bi morala biti opredeljena v smernicah organa BEREC in bi jo bilo treba redno pregledovati in posodabljati v skladu z razvojem tehnologije in infrastrukture. Države članice bi morale zagotoviti, da bi ponudniki končnim uporabnikom omogočili, da bi imeli pred sklenitvijo pogodbe dostop do primerljivih informacij o pokrivanju mobilnih omrežij, vključno z različnimi tehnologijami v njihovi državi članici, in bi se tako lahko premišljeno odločili za nakup. [Sprememba 52]

(57)  Glede terminalske opreme bi morale biti v pogodbi navedene morebitne omejitve ponudnika v zvezi z uporabo opreme, na primer z „zaklenjenimi SIM karticami“ pri mobilnih napravah in z vsemi stroški, ki nastanejo zaradi prekinitve pogodbe pred dogovorjenim potekom veljavnosti. Stroški ne bi smeli dospeti v plačilo po izteku dogovorjenega trajanja pogodbe. Po izteku dogovorjenega trajanja pogodbe ne bi smelo biti zapadlih stroškov. V pogodbah bi morale biti navedene tudi vrste zagotovljenih poprodajnih storitev, storitev vzdrževanja in storitev pomoči uporabnikom. Te informacije bi morale po možnosti na zahtevo vključevati tudi tehnične informacije o pravilnem delovanju terminalske opreme, ki jo izbere končni uporabnik. Če ni ugotovljena tehnična nezdružljivost, bi morale biti te informacije brezplačne. [Sprememba 53]

(58)  V izogib Da bi se izognili neprijetnim presenečenjem ob prejemu računa, bi morali imeti končni uporabniki za vse naročniške storitve možnost, da opredelijo vnaprej določijo finančne zgornje meje stroškov, nastalih z uporabo govornih storitev in storitev internetnega dostopa. Ta instrument bi moral biti na voljo brezplačno in bi moral vsebovati ustrezno obvestilo, ki bi ob približevanju mejne približanju mejni vrednosti omogoča omogočal ponoven ogled. Ko je dosežena zgornja meja, končni uporabniki ne bi smeli več prejemati teh storitev ali se jim ne bi smele več zaračunavati, razen če izrecno zahtevajo nadaljnje zagotavljanje po dogovoru s ponudnikom. [Sprememba 54]

(58a)  Obdelava osebnih podatkov iz uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine bi morala biti skladna z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta(16), ki ureja obdelavo osebnih podatkov v državah članicah v skladu s to uredbo in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti neodvisnih javnih organov, ki jih določijo države članice, ter z Direktivo 2002/58/ES. [Sprememba 55]

(58b)  Obdelava osebnih podatkov iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine bi morala biti skladna z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(17). [Sprememba 56]

(59)  Izkušnje iz držav članic in nedavna raziskava, ki jo je naročila Izvajalska agencija za potrošnike in zdravje, so pokazale, da dolga pogodbena obdobja in samodejno ali tiho podaljšanje pogodbe predstavljajo pomembne ovire pri spreminjanju ponudnika. Zaželeno je torej, da bi lahko končni uporabniki brez stroškov prekinili pogodbo šest mesecev po njeni sklenitvi. V tem primeru bi lahko ponudniki od končnih uporabnikov zahtevali, da poravnajo preostalo vrednost subvencionirane terminalske opreme ali vrednost drugih promocijskih akcij po načelu časovne sorazmernosti. Pogodbe, ki so bile tiho podaljšane, bi morale imeti možnost prekinitve z enomesečnim odpovednim rokom. [Sprememba 57]

(60)  Bistvene spremembe pogodbenih pogojev, ki jih naložijo ponudniki javnih elektronskih komunikacijskih storitev v škodo končnega uporabnika, na primer v zvezi s stroški, tarifami, omejitvami količine in hitrosti prenosa podatkov, pokritostjo ali obdelavo osebnih podatkov, bi bilo treba šteti za pravico končnega uporabnika do prekinitve pogodbe brez stroškov.

(61)  Paketi, ki vključujejo elektronske komunikacije in druge storitve, kot je na primer linearna radiodifuzija, so vse bolj pogosti in so pomemben element konkurenčnosti. Če za različne storitve iz takšnih svežnjev veljajo različna pogodbena pravila o prekinitvi pogodbe in zamenjavi ponudnika, to končnim uporabnikom učinkovito preprečuje prehod na konkurenčno ponudbo za celotni paket ali njegove dele. Določbe te uredbe o prekinitvi pogodbe in zamenjavi ponudnika bi torej morale veljati za vse dele takega paketa.

(62)  Da bi lahko končni uporabniki v celoti izkoristili konkurenčno okolje, bi morali imeti možnost izbire na podlagi informacij in zamenjave ponudnika, če je to v njihovem interesu. Končni uporabniki bi zato morali imeti možnost zamenjave ponudnika brez pravnih, tehničnih ali postopkovnih ovir, vključno s pogodbenimi pogoji in dajatvami. Prenosljivost številk potrošnikom bistveno olajša izbiro in spodbuja učinkovito konkurenco. Izvajati bi ga bilo treba z najkrajšim možnim časovnim zamikom, tako da se številka učinkovito aktivira v enem delovnem dnevu po sklenitvi sporazuma o prenosu številke. Poravnava odprtih računov ne bi smela biti pogoj za izvršitev prenosa.

(63)  Da bi podprli zagotavljanje storitev po načelu „vse na enem mestu“ in končnim uporabnikom olajšali nemoteno zamenjavo za končne uporabnike, bi moral postopek biti organ BEREC pooblaščen za sprejetje smernic, s katerimi bi določil obveznosti sprejemnega in prenosnega ponudnika v postopku zamenjave ponudnika voditi sprejemni ponudnik javnih elektronskih komunikacij. Prenosni in prenosa ter med drugim zagotovil, da prenosni ponudnik javnih elektronskih komunikacij ne bi smel zavlačevati ali ovirati zavlačeval ali oviral postopka zamenjave. Čim, da bo postopek čim bolj bi morali uporabljati samodejne postopke in zagotavljati visoko samodejen in da bo zagotovljena visoka raven varstva osebnih podatkov. Smernice bi morale poleg tega obravnavati vprašanje, kako končnim uporabnikom zagotoviti kontinuiteto, tudi kar zadeva identifikacijske podatke, kot so elektronski naslovi, na primer z možnostjo storitve preusmerjanja elektronske pošte. Razpoložljivost preglednih, natančnih in pravočasnih informacij o zamenjavi ponudnika bi morala okrepiti zaupanje končnih uporabnikov v zamenjavo in povečati njihovo pripravljenost do bolj aktivnega sodelovanja v konkurenčnem procesu. [Sprememba 58]

(64)  Pogodbe s prenosnimi ponudniki javnih elektronskih komunikacij bi se morale samodejno prekiniti po zamenjavi ponudnika, ne da bi se od končnih uporabnikov zahtevala dodatna dejanja. V primeru predplačniških storitev bi se moral pozitiven saldo, ki ni bil porabljen, povrniti potrošniku, ki menja ponudnika. [Sprememba 59]

(65)  Končnim uporabnikom bi morala biti zagotovljena kontinuiteta pri menjavi pomembnih identifikacijskih podatkov, kot so elektronski naslovi. V ta namen in da se zagotovi, da se elektronska sporočila ne izgubijo, bi končni uporabniki morali imeti možnost, da v primerih, ko jim elektronski naslov zagotavlja prenosni ponudnik, brezplačno izberejo storitev preusmerjanja elektronske pošte, ki jo ponuja prenosni ponudnik storitve internetnega dostopa. [Sprememba 60]

(66)  Pristojni nacionalni organi lahko predpišejo celovite postopke za prenos številk in zamenjavo ponudnikov, pri čemer upoštevajo tehnološki razvoj in potrebe po zagotovitvi hitrega, učinkovitega in potrošniku prijaznega postopka zamenjave ponudnika. Pristojni nacionalni organi bi morali imeti možnost, da naložijo sorazmerne ukrepe za primerno zaščito končnih uporabnikov v celotnem postopku zamenjave ponudnika, vključno s primernimi sankcijami, ki so potrebne za zmanjšanje nevarnosti zlorab ali zamud ter zamenjave ponudnika brez soglasja končnih uporabnikov. Prav tako bi morali imeti možnost, da v takih primerih uvedejo samodejni mehanizem odškodnin za končne uporabnike.

(67)  Pristojni nacionalni regulativni organi bi morali imeti možnost, da sprejmejo učinkovite ukrepe za spremljanje in zagotovitev skladnosti z določbami te uredbe, vključno s pristojnostjo za naložitev učinkovitih denarnih ali upravnih sankcij v primeru kršitev Uredbe.

(68)  Da bi se upošteval razvoj trga in tehnični napredek, bi moralo biti Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeljeno pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi s spremembami prilog k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da ustrezne dokumente istočasno, pravočasno in na ustrezen način predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 61]

(69)  Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila glede sklepa, ki od držav članic zahteva, da načrte za doseganje skladnosti prilagodijo skupni časovnici za podeljevanje pravic do uporabe in dovoljevanje dejanske uporabe.

(70)  Izvedbena pooblastila v zvezi s harmonizacijo in uskladitvijo odobritev za radiofrekvenčni spekter, značilnostmi maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk, usklajevanjem med državami članicami glede dodeljevanja radiofrekvenčnega spektra, podrobnejšimi tehničnimi in metodološkimi pravili o evropskih virtualnih dostopovnih izdelkih in zagotavljanjem internetnega dostopa ter smiselno upravljanja prometa in kakovosti storitev merila poštene uporabe bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(18). [Sprememba 62]

(71)  Da bi se zagotovila skladnost med cilji in ukrepi, ki so potrebni za dokončno vzpostavitev enotnega trga elektronskih komunikacij v skladu s to uredbo izpolnjevanje ciljev te uredbe, in nekaterimi posebnimi obstoječimi zakonodajnimi določbami ter da bi zakonodaja odražala ključne elemente razvijajoče se prakse odločanja, bi bilo treba spremeniti direktive 2002/21/ES, 2002/20/ES in 2002/22/ES ter Uredbo, uredbi (EU) št. 531/2012 in (ES) št. 1211/2009 ter Sklep št. 243/2012/EU. To pomeni, da se Direktiva 2002/21/ES in z njo povezane Direktive uporabljajo v povezavi s to uredbo, uvedbo okrepljenih pristojnosti Komisije za zagotavljanje usklajenosti ukrepov, ki veljajo za evropske ponudnike elektronskih komunikacij s pomembno tržno močjo v okviru evropskega mehanizma posvetovanja, harmonizacijo meril, sprejetih pri ocenjevanju opredelitve in konkurenčnosti pomembnih trgov, prilagajanje sistema uradnega obveščanja v skladu z Direktivo 2002/20/ES v smislu enotne odoIIIbritve v EU ter razveljavitev določb o minimalni harmonizaciji pravic končnih uporabnikov iz Direktive 2002/22/ES, ki so ob popolni harmonizaciji, ki jo določa ta uredba, postale odvečne. [Sprememba 63]

(72)  Trg mobilnih komunikacij je v Uniji še vedno razdrobljen, saj ni mobilnih omrežij, ki bi krila vse države članice. Posledično morajo ponudniki storitev gostovanja, ki želijo domačim strankam, ki potujejo po Uniji, zagotavljati mobilne komunikacijske storitve, te storitve nabavljati po veleprodajnih cenah pri izvajalcih v obiskani državi članici. Te veleprodajne cene predstavljajo pomembno oviro pri zagotavljanju storitev gostovanja na cenovni ravni, ki bi ustrezala domačim mobilnim storitvam. Zato bi bilo treba sprejeti dodatne ukrepe, ki bi olajšali zniževanje teh cen. Komercialni ali tehnični sporazumi med ponudniki storitev gostovanja, ki omogočajo virtualno razširitev pokritosti z njihovim omrežjem po vsej EU, so sredstvo za vključevanje veleprodajnih stroškov. Da bi se zagotovile primerne spodbude, bi bilo treba prilagoditi nekatere regulativne obveznosti iz Uredbe (ES) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(19). Zlasti če ponudniki storitev gostovanja prek svojih omrežij ali z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi o gostovanju zagotavljajo, da se vsem potrošnikom v Uniji samodejno nudijo tarife gostovanja na ravni domačih tarif, zanje ne bi smela veljati obveznost domačih ponudnikov, da svojim potrošnikom omogočijo dostop do storitev govornega, SMS in podatkovnega gostovanja pri katerem koli alternativnem ponudniku gostovanja, pri čemer bi bilo treba upoštevati prehodno obdobje, če je bil tak dostop že dodeljen. [Sprememba 64]

(73)  Dvostranski ali večstranski sporazumi o gostovanju lahko mobilnemu operaterju omogočijo, da gostovanje domačih strank v omrežjih svojih partnerjev v veliki meri šteje za enakovredno zagotavljanju storitev takim strankam v lastnih omrežjih, kar ima posledične učinke na njegove maloprodajne cene za tako virtualno pokritost z lastnim omrežjem (on-net) po vsej Uniji. Taka ureditev na veleprodajni ravni bi lahko omogočila razvoj novih izdelkov gostovanja ter tako povečala izbiro in konkurenco na maloprodajni ravni. [Sprememba 65]

(74)  Digitalna agenda za Evropo in Uredba št. 531/2012 določata cilj politike, v skladu s katerim naj bi se razlika med cenami gostovanja in domačimi tarifami zniževala proti nič. V praksi to pomeni, da bi morali potrošniki, ki sodijo v eno od širših opazovanih kategorij domače potrošnje, opredeljenih na osnovi različnih domačih maloprodajnih paketov pogodbene stranke, med občasnimi potovanji po Uniji imeti možnost, da brez skrbi posnemajo tipičen vzorec domače potrošnje, povezan z njihovimi ustreznimi domačimi maloprodajnimi paketi, ne da bi pri tem imeli dodatne stroške poleg tistih, ki nastanejo v domačem okolju. Take širše kategorije se lahko opredelijo glede na trenutno komercialno prakso, na primer na osnovi razlikovanja med: predplačniki in naročniki pri domačih maloprodajnih paketih; paketi, ki vsebujejo samo storitve GSM (tj. govorni klici, SMS); paketi, prilagojenimi različnim obsegom porabe; paketi za podjetja oziroma potrošnike; maloprodajni paketi s cenami na porabljeno enoto in paketi, ki zagotavljajo „svežnje“ enot (npr. govornih minut, megabajtov prenosa podatkov) za standardno plačilo, ne glede na dejansko porabo. Raznovrstnost maloprodajnih tarifnih shem in paketov, ki so na voljo strankam na domačih mobilnih trgih po vsej Uniji, upošteva različne potrebe uporabnikov, povezane s konkurenčnim trgom. Taka prožnost na domačih trgih bi se morala odražati tudi v okolju gostovanja znotraj Unije, pri čemer je treba upoštevati, da so zaradi potrebe ponudnikov storitev gostovanja po veleprodajnih vložkih neodvisnih upravljavcev omrežij v različnih državah članicah omejitve s sklicevanjem na razumno uporabo, če za tako porabo storitev gostovanja veljajo domače tarife, še vedno lahko upravičene. [Sprememba 66]

(75)  Čeprav naj bi ponudniki gostovanja predvsem sami ocenili razumen obseg gostujočih govornih klicev, sporočil SMS in prenosa podatkov, za katere bo v njihovih različnih maloprodajnih paketih veljala domača tarifa, bi morali nacionalni lahko ne glede na odpravo maloprodajnih pristojbin za gostovanje do 15. decembra 2015 za uporabo reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja po ustreznih domačih tarifah uporabijo klavzulo o pošteni uporabi s sklicevanjem na merila poštene uporabe. Ta merila bi se morala uporabljati tako, da bi se lahko potrošniki na rednih potovanjih po Uniji brez negotovosti ravnali po tipičnem vzorcu domače potrošnje, povezanim z njihovim domačim maloprodajnim paketom. Nacionalni regulativni organi bi morali nadzirati, kako ponudniki gostovanja omejujejo razumno uporabo uporabljajo omejitve poštene uporabe, in zagotoviti, da so omejitve bi bile podrobno opredeljene glede na podrobno količinsko določene podatke določene z navedbo podrobnih kvantificiranih podatkov v pogodbah na način, ki je potrošnikom jasen in razumljiv. Pri tem bi morali nacionalni regulativni organi v največji možni meri upoštevati ustrezne, na rezultatih javnega posvetovanja temelječe usmeritve BEREC glede uporabe meril poštene uporabe v maloprodajnih pogodbah ponudnikov gostovanja. BEREC bi moral v svojih usmeritvah opredeliti različne vzorce uporabe, utemeljene z osnovnimi trendi uporabe govornih, podatkovnih in SMS storitev na ravni Unije ter razvoj pričakovanj, zlasti glede porabe brezžičnih podatkovnih storitev. Zgornje meje evrotarife bi se morale do izteka veljavnosti Uredbe (EU) št. 531/2012 še naprej uporabljati kot varnostna omejitev za pristojbine za porabo, ki presega pošteno uporabo. [Sprememba 67]

(76)  Poleg tega bi moralo bistveno znižanje povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji pred kratkim omogočiti, da se pri dohodnih klicih odpravijo dodatni stroški gostovanja. Da bi zagotovili jasnost in pravno varnost, bi bilo treba kot datum dokončne odprave maloprodajnih dodatnih pristojbin za gostovanje, ki se je začela z Uredbo (ES) št. 717/2007 Evropskega parlamenta in Sveta(20), določiti 15. december 2015. Poleg tega bi morala Komisija do 30. junija 2015 in pred dokončno odpravo maloprodajnih dodatnih pristojbin poročati o potrebnih spremembah veleprodajnih cen ali veleprodajnih tržnih mehanizmov, pri čemer bi morala upoštevati tudi cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki se uporabljajo za gostovanje v vsej Uniji. [Sprememba 68]

(77)  Da bi bile dejavnosti BEREC stabilne in strateško vodene, bi moral odbor regulatorjev BEREC zastopati stalno zaposleni predsednik, ki bi ga po odprtem izbirnem postopku, ki bi ga organiziral in upravljal Odbor regulatorjev ob pomoči Komisije, imenoval upravni odbor regulatorjev na podlagi dosežkov, spretnosti, poznavanja tržnih udeležencev in trgov elektronskih komunikacij ter izkušenj, pomembnih za nadzor in regulacijo. Za imenovanje prvega predsednika odbora regulatorjev bi morala Komisija med drugim pripraviti ožji seznam kandidatov na podlagi dosežkov, spretnosti, poznavanja tržnih udeležencev in trgov elektronskih komunikacij ter izkušenj, pomembnih za nadzor in regulacijo. Za naslednja imenovanja bi morala v poročilu, pripravljenem v skladu s to uredbo, preučiti možnost, da Komisija pripravi ožji seznam kandidatov. Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije bi zato morali sestavljati predsednik odbora regulatorjev, upravni odbor in upravni vodja. [Sprememba 69]

(78)  Direktive 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter, uredbi (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 ter Sklep št. 243/2012/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. [Sprememba 70]

(79)  Komisija lahko vedno zahteva bi morala zahtevati mnenje BEREC v skladu z Uredbo (ES) št. 1211/2009, če meni, da je to potrebno za izvajanje določb te uredbe. [Sprememba 71]

(79a)  Pregledati bi bilo treba regulativni okvir za elektronske komunikacije, k čemur je Evropski parlament pozval v svoji resoluciji o poročilu o izvajanju regulativnega okvira za elektronska komunikacijska omrežja(21). Pregled bi moral temeljiti na naknadnih ocenah učinka okvira od leta 2009, celovitem posvetovanju in temeljiti predhodni oceni pričakovanih učinkov predlogov, ki bi izhajali iz pregleda. Predloge bi bilo treba predstaviti dovolj zgodaj, da bi imel zakonodajalec čas, da bi jih ustrezno preučil in o njih razpravljal. [Sprememba 72]

(80)  V tej uredbi so spoštovane temeljne pravice in upoštevane pravice in načela Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti v členu 8 (varstvo osebnih podatkov), členu 11 (svoboda izražanja in obveščanja), členu 16 (svoboda gospodarske pobude), členu 21 (nediskriminacija) in členu 38 (varstvo potrošnikov).

(81)  Ker cilja te uredbe, tj. določitve regulativnih načel in podrobnih pravil, potrebnih za dokončno vzpostavitev enotnega evropskega trga elektronskih komunikacij, ne morejo v zadostni meri doseči države članice ter ga je zato zaradi obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.  Ta uredba določa regulativna načela in podrobna pravila, potrebna za dokončno vzpostavitev evropskega enotnega trga elektronskih komunikacij, na katerem: [Sprememba 73]

(a)  imajo ponudniki olajšanje praktičnega uveljavljanja pravice ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij pravico, možnost in pobude za razvijanje, razširjanje in upravljanje do upravljanja svojih omrežij ter zagotavljanje zagotavljanja storitev ne glede na sedež njihovega podjetja ali geografski položaj strank v Uniji prek harmoniziranega in poenostavljenega sistema obveščanja na podlagi harmonizirane predloge, [Sprememba 74]

(b)  imajo državljani in podjetja pravico in možnost za dostop olajšanje praktičnega uveljavljanja pravice državljanov in podjetij do dostopa do konkurenčnih, varnih in zanesljivih komunikacijskih storitev ne glede na to, od kod iz Unije se zagotavljajo s skupnimi pravili, ki bodo zagotavljala visoke standarde varstva, zasebnosti in varnosti njihovih osebnih podatkov, ne da bi jih pri tem ovirajo ovirale čezmejne omejitve ali neupravičeni dodatni stroški in kazni.; [Sprememba 75]

(ba)  doseganje bolj usklajenega okvira Unije za harmonizirani radiofrekvenčni spekter za brezžične širokopasovne komunikacijske storitve; [Sprememba 76]

(bb)  postopno odpravo neupravičenih dodatnih stroškov za gostovanje v Uniji. [Sprememba 77]

2.  Ta uredba določa zlasti regulativna načela v povezavi z določbami direktiv št. 2002/19/ES, 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES, na podlagi katerih Komisija, Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in ter pristojni nacionalni in regionalni organi delujejo v okviru svojih pristojnosti: [Sprememba 78]

(a)  da bi zagotovili poenostavljene, predvidljive in konvergenčne regulativne pogoje za ključne upravne in komercialne parametre, med drugim tudi kar zadeva sorazmernost posameznih obveznosti, ki se lahko naložijo na podlagi tržne analize; [Sprememba 79]

(b)  da bi spodbujali vzdržno konkurenco na enotnem trgu in globalno konkurenčnost Unije ter zmanjšali sektorsko tržno ureditev glede na to, kdaj se ti cilji dosežejo; [Sprememba 80]

(c)  da bi spodbujali naložbe in inovacij inovacije v nove in okrepljene visokozmogljive infrastrukture, ki segajo ter zagotovili, da se bodo širile po vsej Uniji in ki da bodo lahko zadovoljijo zadovoljile spreminjajoče se povpraševanje končnih uporabnikov;, ne glede na to, kje v Uniji se nahajajo. [Sprememba 81]

(d)  da bi poenostavili zagotavljanje inovativnih in visokokakovostnih storitev; [Sprememba 82]

(e)  da bi zagotovili razpoložljivost in visoko učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne storitve, ki podpirata inovacije, naložbe, delovna mesta in koristi končnih uporabnikov ne glede na to, ali gre za splošne odobritve ali posamezne pravice uporabe; [Sprememba 83]

(f)  da bi služili interesom državljanov in končnih uporabnikov pri povezljivosti, pri čemer bi spodbujali naložbene pogoje za večjo izbiro in kakovost dostopa do omrežij in storitev ter omogočali mobilnost v Uniji ter družbeno in ozemeljsko vključenost. [Sprememba 84]

3.  Da se zagotovi upoštevanje splošnih regulativnih načel iz odstavka 2, ta uredba določa tudi podrobna pravila za:

(a)  enotno odobritev EU za evropske ponudnike elektronskih komunikacij;

(b)  nadaljnjo konvergenco regulativnih pogojev glede potrebnosti in sorazmernosti ukrepov, ki jih evropskim ponudnikom elektronskih komunikacij naložijo regulativni nacionalni organi;

(c)  usklajeno zagotavljanje določenih veleprodajnih izdelkov za širokopasovne storitve na ravni Unije pod konvergenčnimi regulativnimi pogoji;

(d)  usklajen evropski okvir za dodeljevanje usklajenega radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne komunikacijske storitve in s tem vzpostavljanje evropskega brezžičnega prostora;

(e)  uskladitev pravil za pravice končnih uporabnikov in spodbujanje učinkovite konkurence na maloprodajnih trgih in s tem oblikovanje evropskega prostora potrošnikov za elektronske komunikacije;

(f)  postopno odpravo neupravičenih dodatnih pristojbin za komunikacije znotraj Unije in gostujoče komunikacije v Uniji. [Sprememba 85]

3a.  Določbe te uredbe ne posegajo v pravni red Unije o varstvu podatkov in v člena 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. [Sprememba 86]

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Direktiv št. 2002/21/ES, 2002/20/ES, 2002/19/ES, 2002/22/ES in 2002/77/ES.

Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „evropski ponudnik elektronskih komunikacij“ pomeni podjetje s sedežem v Uniji, ki neposredno ali prek ene ali več hčerinskih podjetij zagotavlja ali namerava zagotavljati elektronska komunikacijska omrežja ali storitve, preusmerjena v več kot eno državo članico, in ki se ne šteje za hčerinsko podjetje drugega ponudnika elektronskih komunikacij; [Sprememba 87]

(2)  „ponudnik javnih elektronskih komunikacij“ pomeni podjetje, ki zagotavlja javna elektronska komunikacijska omrežja ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve;

(3)  „hčerinsko podjetje“ pomeni podjetje, v katerem lahko drugo podjetje neposredno ali posredno:

(i)  uveljavlja več kot polovico glasovalnih pravic ali

(ii)  imenuje več kot polovico članov nadzornega sveta, uprave ali teles, ki zakonito zastopajo podjetje, ali

(iii)  ima pravico do vodenja poslov podjetja; [Sprememba 88]

(4)  „enotna odobritev EU“ pomeni pravni okvir, ki se uporablja za evropske ponudnike elektronskih komunikacij po vsej Uniji na podlagi splošne odobritve v matični državi članici in v skladu s to uredbo; [Sprememba 89]

(5)  „matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri ima evropski ponudnik elektronskih komunikacij glavni sedež. [Sprememba 90]

(6)  „glavni sedež“ pomeni kraj sedeža v državi članici, v kateri se sprejemajo glavne odločitve o naložbah in načinu zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij v Uniji; [Sprememba 91]

(7)  „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica in v kateri evropski ponudnik elektronskih komunikacij zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja ali storitve; [Sprememba 92]

(8)  „usklajeni harmonizirani radiofrekvenčni spekter za brezžične širokopasovne komunikacije“ pomeni radiofrekvenčni spekter, za katerega so pogoji za razpoložljivost, učinkovitost in učinkovito primarno uporabo usklajeni harmonizirani na ravni Unije, zlasti v skladu z določbami Direktive 2002/21/ES in Odločbo 676/2002/ES, in ki je namenjen elektronskim komunikacijskim storitvam, razen radiodifuziji; [Sprememba 93]

(9)  „maloobmočna brezžična dostopovna točka“ pomeni brezžično omrežno dostopovno opremo majhne moči in velikosti, ki deluje v majhnem dosegu, ki uporablja licencirani spekter ali kombinacijo licenciranega in nelicenciranega spektra ter je lahko del javnega prizemnega mobilnega komunikacijskega omrežja ali ne in opremljena z eno ali več antenami z majhnim vizualnim učinkom, ki javnosti omogoča brezžični dostop do elektronskih komunikacijskih omrežij ne glede na osnovno omrežno topologijo; [Sprememba 94]

(10)  „radijsko lokalno omrežje“ (RLAN) pomeni brezžični dostopovni sistem majhne moči, ki obratuje v majhnem dosegu, z majhnim tveganjem motenja za druge take sisteme, ki jih v neposredni bližini uporabljajo drugi uporabniki, in ki na nelicencirani podlagi uporablja spekter na neizključni podlagi, pri katerem so pogoji za razpoložljivost in učinkovito uporabo za ta namen usklajeni harmonizirani na ravni Unije; [Sprememba 95]

(11)  „virtualni širokopasovni dostop“ pomeni vrsto veleprodajnega dostopa do širokopasovnih omrežij, ki vključuje virtualno dostopovno povezavo do prostorov stranke prek katere koli dostopovne omrežne arhitekture, razen fizičnega razvezanega dostopa, ter prenosno storitev do opredeljenega nabora izročilnih točk, vključno s posebnimi omrežnimi elementi, posebnimi omrežnimi funkcijami in pomožnimi sistemi IT; [Sprememba 96]

(12)  „povezljivostni izdelek z zagotovljeno kakovostjo storitev (ASQ)“ pomeni izdelek, ki se zagotovi na izmenjavi IP in ki strankam omogoča, da vzpostavijo komunikacijsko povezavo IP med točko za medomrežno povezovanje in eno ali več fiksnimi omrežnimi priključnimi točkami, ter ki na podlagi posebnih parametrov opredeljenim ravnem omrežne zmogljivosti med koncema omogoča zagotavljanje posebnih storitev končnim uporabnikom na podlagi oskrbovanja z določeno zagotovljeno kakovostjo storitev; [Sprememba 97]

(12a)  „omrežna nevtralnost‟ pomeni načelo, na podlagi katerega se ves spletni promet obravnava enako, brez diskriminacije, omejitev ali motenj, ne glede na pošiljatelja, prejemnika, vrsto, vsebino, napravo, storitev ali aplikacijo; [Spremembi 234 in 241]

(13)  „medkrajevne komunikacije“ pomenijo govorne ali sporočilne storitve, ki se zaključijo zunaj področij krajevne centrale in območja zaračunavanja, kot ga opredeljuje geografska območna koda v nacionalnem načrtu oštevilčenja; [Sprememba 98]

(14)  „internetna dostopovna storitev“ pomeni javno razpoložljivo elektronsko komunikacijsko storitev, ki omogoča povezavo z internetom v skladu z načelom omrežne nevtralnosti, in s tem povezavo med skoraj vsemi končnimi točkami interneta, povezanimi z internetom, ne glede na omrežno tehnologijo ali terminalsko opremo, ki se uporablja;

(15)  „specializirana storitev“ pomeni elektronsko komunikacijsko storitev ali katero koli drugo storitev, ki omogoča dostop do specifičnih vsebin, aplikacij ali storitev je optimizirana za specifične vsebine, aplikacije ali storitve oz. do kombinacije le-teh, katerih tehnične lastnosti so konstantno nadzorovane, ali pošiljanje podatkov določenemu številu oseb ali končnih točk oz. prejemanju podatkov od le-teh; ter ki se zagotavlja prek logično različne zmogljivosti in uporablja strog nadzor dostopa za zagotavljanje delovanja, ki vseskozi zahteva povečano kakovost, taka storitev pa se ne trži ali splošno uporablja kot nadomestek za internetno dostopovno storitev; [Spremembi 235 in 242]

(16)  „sprejemni ponudnik javnih elektronskih komunikacij“ pomeni ponudnika javnih elektronskih komunikacij, na katerega se prenese telefonska številka ali storitev; [Sprememba 101]

(17)  „prenosni ponudnik javnih elektronskih komunikacij“ pomeni ponudnika javnih elektronskih komunikacij, s katerega se prenese telefonska številka ali storitev. [Sprememba 102]

Poglavje II

Enotna odobritev EU

Člen 3

Svoboda zagotavljanja elektronskih komunikacij v vsej Uniji

1.  Evropski Vsak ponudnik elektronskih komunikacij ima pravico do zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v vsej Uniji ter do uresničevanja pravic, povezanih z zagotavljanjem takih omrežij in storitev, v vsaki državi članici, v kateri posluje na podlagi enotne odobritve EU, za katero veljajo le zahteve o uradnem obveščanju iz člena 4. [Sprememba 103]

2.  Če v tej uredbi ni določeno drugače in brez poseganja v Uredbo (EU) št. 531/2012, za evropskega ponudnika elektronskih komunikacij veljajo pravila in pogoji, ki se uporabljajo v vsaki zadevni državi članici v skladu s pravom Unije. [Sprememba 104]

3.  Z odstopanjem od člena 12 Direktive 2002/20/ES se lahko od vsakega evropskega ponudnika elektronskih komunikacij zahteva, da plača upravne pristojbine, veljavne v državi članici gostiteljici, samo če njegov letni promet storitev elektronskih komunikacij v navedeni državi članici znaša več kot 0,5 % skupnega nacionalnega prometa elektronskih komunikacij. Pri zaračunavanju teh pristojbin se upošteva samo promet storitev elektronskih komunikacij v zadevni državi članici. [Sprememba 105]

4.  Z odstopanjem od člena 13(1)(b) Direktive 2002/22/ES se lahko evropskemu ponudniku elektronskih komunikacij zaračunajo pristojbine za delitev neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v državi članici gostiteljici, samo če njegov letni promet storitev elektronskih komunikacij v navedeni državi članici znaša več kot 3 % skupnega nacionalnega prometa elektronskih komunikacij. Pri zaračunavanju teh pristojbin se upošteva samo promet storitev elektronskih komunikacij v zadevni državi članici. [Sprememba 106]

5.  Nacionalni regulativni organi različnih držav članic evropskega ponudnika evropske ponudnike elektronskih komunikacij v objektivno enakovrednih situacijah obravnavajo enako, ne glede na to, v kateri državi imajo sedež. [Sprememba 107]

6.  V primeru spora med podjetji, v katerega je vključen evropski ponudnik elektronskih komunikacij in ki se nanaša na obveznosti, ki se uporabljajo po direktivah 2002/19/ES, 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES, tej uredbi ali Uredbi (EU) št. 531/2012 v državi članici gostiteljici, se lahko evropski ponudnik elektronskih komunikacij posvetuje z nacionalnim regulativnim organom v matični državi članici, ki lahko poda mnenje, s čimer zagotovi razvoj med seboj skladnih regulativnih praks. Nacionalni regulativni organ v državi članici gostiteljici pri odločanju o sporu čim bolj upošteva mnenje nacionalnega regulativnega organa matične države članice. [Sprememba 108]

7.  Evropski ponudniki elektronskih komunikacij, ki imajo na dan začetka veljavnosti te uredbe pravico do zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v več kot eni državi članici, najpozneje do 1. julija 2016 predložijo uradno obvestilo iz člena 4. [Sprememba 109]

Člen 4

Postopek uradnega obveščanja evropskih ponudnikov elektronskih komunikacij

1.  Evropski ponudnik elektronskih komunikacij pristojnemu nacionalnemu regulativnemu organu matične države članice pred opravljanjem dejavnosti v najmanj eni državi članici predloži eno samo uradno obvestilo v skladu s to uredbo.

2.  Uradno obvestilo vsebuje izjavo o zagotavljanju ali nameri zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, vsebovati pa mora tudi izključno naslednje informacije:

(a)  ime ponudnika, njegov pravni status in obliko, številko vpisa v register, kraj registracije ponudnika v trgovinski ali podoben javni register, naslov glavnega sedeža, kontaktno osebo, kratek opis omrežij ali storitev, ki jih zagotavlja oziroma namerava zagotavljati, vključno z identifikacijo matične države članice;

(b)  države članice gostiteljice, v katerih neposredno ali prek podrejenih podjetij zagotavlja oziroma namerava zagotavljati storitve in omrežja, pri čemer pri hčerinskih podjetjih navede ime, pravni status in obliko, naslov, številko vpisa v register, kraj vpisa v trgovinski ali podoben javni register v državi članici gostiteljici in kontaktno točko vseh zadevnih hčerinskih podjetij ter pripadajoča operativna območja. Če je hčerinsko podjetje pod skupnim nadzorom dveh ali več ponudnikov elektronskih komunikacij, katerih glavni sedeži so v različnih državah članicah, hčerinsko podjetje izmed držav članic matičnih podjetij navede tisto, ki se za namene te uredbe šteje za matično državo članico, matično podjetje te matične države članice pa jo o tem ustrezno obvesti.

Uradno obvestilo se predloži v jeziku oziroma jezikih, ki se uporabljajo v matični državi članici in vseh državah članicah gostiteljicah.

3.  Vsaka sprememba informacij, ki se sporoči na podlagi odstavka 2, se pristojnemu nacionalnemu organu matične države članice predloži v enem mesecu po spremembi. V primeru, da se sprememba, ki jo je treba sporočiti, nanaša na namen zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev v državi članici gostiteljici, ki ni predmet predhodnega uradnega obvestila, lahko evropski ponudnik elektronskih komunikacij v navedeni državi članici gostiteljici začne opravljati dejavnosti po uradnem obvestilu.

4.  Nespoštovanje zahteve o uradnem obveščanju, ki jo določa ta člen, pomeni kršitev splošnih pogojev, ki se za evropskega ponudnika elektronskih komunikacij uporabljajo v matični državi članici.

5.  Nacionalni regulativni organ matične države članice informacije, prejete v skladu z odstavkom 2, in vse njihove spremembe v skladu z odstavkom 3 pošlje nacionalnim regulativnim organom v zadevni državi članici gostiteljici in uradu BEREC v enem tednu po prejetju teh informacij ali njihovih sprememb.

Urad BEREC vodi javno dostopen register uradnih obvestil, ki se predložijo na podlagi te uredbe.

6.  Na zahtevo evropskega ponudnika elektronskih komunikacij nacionalni regulativni organ matične države članice izda izjavo v skladu s členom 9 Direktive 2002/20/ES, v kateri navede, da je bilo zadevnemu podjetju izdana enotna odobritev EU.

7.  Če eden ali več nacionalnih regulativnih organov različnih držav članic meni, da identifikacija matične države članice v uradnem obvestilu, predloženem na podlagi odstavka 2, ali katera koli sprememba zagotovljenih informacij, ki se uradno sporoči v skladu z odstavkom 3, ne ustreza ali ne ustreza več glavnemu sedežu po tej uredbi, zadevo preda Komisiji, pri čemer navede razloge, na katerih temelji njegova ocena. Izvod predane zadeve sporoči uradu BEREC v vednost. Komisija potem ko zadevnemu evropskemu ponudniku elektronskih komunikacij in nacionalnemu regulativnemu organu matične države članice, s katero je ta v sporu, omogoči, da izrazita stališče, izda sklep, s katerim v treh mesecih po prejetju predane zadeve določi matično državo članico zadevnega podjetja v skladu s to uredbo. [Sprememba 110]

Člen 5

Spoštovanje enotne odobritve EU

1.  Nacionalni regulativni organ vsake zadevne države članice spremlja in zagotavlja v skladu s svojo nacionalno zakonodajo za izvajanje postopkov iz člena 10 Direktive 2002/20/ES, da ponudniki evropskih elektronskih komunikacij spoštujejo pravila in pogoje, ki veljajo na njegovem ozemlju v skladu s členom 3.

2.  Nacionalni regulativni organ države članice gostiteljice nacionalnemu regulativnemu organu matične države članice predloži vse zadevne informacije o posameznih ukrepih, sprejetih v zvezi z evropskim ponudnikom elektronskih komunikacij, da v skladu s členom 3 zagotovi spoštovanje pravil in pogojev, ki veljajo na njenem ozemlju. [Sprememba 111]

Člen 6

Začasen preklic in odvzem pravic do zagotavljanja elektronskih komunikacij evropskih ponudnikov elektronskih komunikacij

1.  Ne glede na ukrepe za začasen preklic in odvzem pravic do uporabe spektra ali številk, ki jih je odobrila zadevna država članica, ter začasnih ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 3, lahko samo nacionalni regulativni organ matične države članice podjetju začasno prekliče ali odvzame pravice do zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v vsej Uniji ali enem od njenih delov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki izvaja člen 10(5) Direktive 2002/20/ES.

2.  Ob resnih in ponavljajočih se kršitvah predpisov in pogojev, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo na podlagi člena 3, in ko ukrepi za zagotavljanje skladnosti, ki jih sprejme nacionalni regulativni organ v tej državi članici v skladu s členom 5, niso uspešni, o tem obvesti nacionalni regulativni organ v matični državi članici in zahteva, da ta sprejme ukrepe iz odstavka 1.

3.  Dokler nacionalni regulativni organ matične države članice ne sprejme končne odločitve o zahtevi, predloženi v skladu z odstavkom 2, lahko nacionalni regulativni organ države članice gostiteljice nemudoma sprejme vmesne ukrepe v skladu z nacionalno zakonodajo, ki izvaja člen 10(6) Direktive 2002/20/ES, če ima dokaze o kršitvi predpisov in pogojev, ki veljajo na njenem ozemlju v skladu s členom 3. Z odstopanjem od trimesečnega roka iz člena 10(6) Direktive 2002/20/ES so taki začasni ukrepi lahko veljavni, dokler nacionalni regulativni organ matične države članice ne sprejme končne odločitve.

Komisijo, BEREC in nacionalne regulativne organe matične države članice in drugih držav članic gostiteljic se pravočasno obvesti o sprejetih vmesnih ukrepih.

4.  Če namerava nacionalni regulativni organ matične države članice sprejeti odločitev o začasnem preklicu ali odvzemu pravic evropskega ponudnika elektronskih komunikacij v skladu z odstavkom 1, na lastno pobudo ali na zahtevo nacionalnega regulativnega organa države članice gostiteljice o svoji nameri obvesti nacionalne regulativne organe vseh držav članic gostiteljic, na katere se ta odločitev nanaša. Nacionalni regulativni organ države članice gostiteljice lahko v enem mesecu poda svoje mnenje.

5.  Nacionalni regulativni organ matične države članice sprejme končno odločitev, pri čemer čim bolj upošteva mnenja nacionalnih regulativnih organov zadevnih držav članic gostiteljic, ter jo v enem tednu po sprejetju sporoči Komisiji, BEREC in nacionalnim regulativnim organom držav članic gostiteljic.

6.  Če se nacionalni regulativni organ matične države članice odloči, da evropskemu ponudniku elektronskih komunikacij na podlagi odstavka 1 začasno prekine ali odvzame pravice, nacionalni regulativni organi vseh zadevnih držav članic gostiteljic sprejmejo primerne ukrepe, s katerimi evropskemu ponudniku elektronskih komunikacij preprečijo nadaljnje zagotavljanje zadevnih storitev ali omrežij na svojem ozemlju. [Sprememba 112]

Člen 7

Usklajevanje izvršilnih ukrepov

1.  Pri uporabi člena 6 nacionalni regulativni organ matične države članice enako skrbno sprejme nadzorne ali izvršilne ukrepe v zvezi z elektronsko komunikacijsko storitvijo ali omrežjem, ki se zagotavlja v drugi državi članici ali ki je povzročila škodo v drugi državi članici, kot če bi se zadevna elektronska komunikacijska storitev ali omrežje zagotavljala v matični državi članici.

2.  Države članice zagotovijo, da je možno na njihovih ozemljih vročati pravne dokumente, ki se nanašajo na ukrepe, sprejete v skladu s členoma 5 in 6. [Sprememba 113]

Poglavje III

Evropski vložki

Oddelek 1

Usklajevanje uporabe radiofrekvenčnega spektra na enotnem trgu

Člen 8

Področje uporabe in splošne določbe

1.  Ta oddelek se uporablja za usklajeni harmonizirani radiofrekvenčni spekter za brezžične širokopasovne komunikacije v skladu z Direktivo 2002/21/ES, Odločbo št. 676/2002/ES in Sklepom št. 243/2012/EU. [Sprememba 114]

2.  Ta oddelek ne posega v pravico držav članic, da naložijo prispevke, s čimer zagotovijo čim bolj učinkovito uporabo virov spektra v skladu s členom 13 Direktive 2002/20/ES, ter da njihov svoj radiofrekvenčni spekter organizirajo in uporabljajo za potrebe javnega reda, javne varnosti in obrambe, pri čemer varujejo cilje splošnega interesa, kot sta kulturna raznovrstnost in medijski pluralizem. [Sprememba 115]

3.  Pri izvrševanju pristojnosti, podeljenih s tem oddelkom, Komisija čim bolj upošteva vsa zadevna mnenja, ki jih izda Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra (RSPG), ustanovljena s Sklepom Komisije 2002/622/ES(22), in vse najboljše regulativne prakse, poročila ali mnenja, ki jih izda BEREC in se nanašajo na zadeve v njegovi pristojnosti. [Sprememba 116]

Člen 8a

Harmonizacija nekaterih vidikov, povezanih s prenosom ali zakupom individualnih pravic do uporabe radijskih frekvenc in njihovim trajanjem

1.  Brez poseganja v Direktivo 2002/21/ES ali v uporabo pravil o konkurenci za podjetja velja za prenos ali zakup pravic do uporabe spektra ali delov spektra, določenih v členu 6(8) Sklepa št. 243/2012/EU, naslednje:

(a)  države članice javno objavljajo tekoče podrobne podatke o vseh tovrstnih pravicah v standardizirani elektronski obliki;

(b)  države članice ne smejo zavrniti prenosa ali zakupa obstoječemu imetniku pravic do takšne uporabe;

(c)  v primerih, ki niso zajeti v točki (b), lahko države članice zavrnejo prenos samo, če ugotovijo, da obstaja očitno tveganje, da novi imetnik ne bo mogel izpolniti veljavnih pogojev za pravico do uporabe;

(d)  v primerih, ki niso zajeti v točki (b), države članice ne smejo zavrniti zakupa, če se prenosnik zaveže, da bo še naprej odgovoren za izpolnjevanje veljavnih pogojev za pravico do uporabe.

2.  Vse upravne pristojbine, naložene podjetjem v zvezi z obravnavo vloge za prenos ali najem spektra, skupaj krijejo samo upravne stroške, ki nastanejo pri obravnavi vloge, tudi v zvezi s pomožnimi koraki, kot je izdaja nove pravice do uporabe. Vsaka taka pristojbina se naloži na objektiven, pregleden in sorazmeren način, ki čim bolj zmanjša dodatne upravne stroške in povezane pristojbine. Za pristojbine, zaračunane v skladu s tem odstavkom, se uporablja člen 12(2) Direktive 2002/20/ES.

3.  Vse pravice do uporabe spektra se podelijo za obdobje najmanj 25 let in v vsakem primeru za obdobje, primerno za spodbuditev naložb in konkurence in preprečevanje premajhne uporabe ali „kopičenja“ spektra. Države članice lahko pravice do uporabe podelijo za nedoločen čas.

4.  Države članice lahko določijo sorazmeren in nediskriminacijski odvzem pravic, tudi pravic s trajanjem najmanj 25 let, da bi zagotovile učinkovito uporabo spektra, med drugim zaradi upravljanja spektra, državne varnosti, kršitve dovoljenja, harmonizirane spremembe uporabe pasu in neplačevanja prispevkov.

5.  Trajanje vseh obstoječih pravic do uporabe spektra se podaljša na 25 let od datuma podelitve, pri čemer se ne posega v druge pogoje, povezane s pravico do uporabe in pravicami do uporabe za nedoločen čas.

6.  Uvedba dovoljenja za najmanj 25 let ne bi smela ovirati možnosti regulatorjev, da izdajo začasna dovoljenja in dovoljenja za sekundarno uporabo v harmoniziranem pasu. [Sprememba 117]

Člen 9

Uporaba radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne komunikacije: regulativna načela

1.  Nacionalni organi, pristojni za radiofrekvenčni spekter, brez poseganja v cilje splošnega interesa prispevajo k razvoju brezžičnega prostora, v katerem se naložbeni in konkurenčni pogoji za visokohitrostne brezžične širokopasovne komunikacije zlivajo zbližujejo ter ki omogoča načrtovanje in zagotavljanje integriranih, interoperabilnih in odprtih večozemeljskih omrežij in storitev ter ekonomije obsega, s čimer spodbuja inovacije, gospodarsko rast in dolgoročne koristi za končne uporabnike.

Nacionalni pristojni organi za uporabo radiofrekvenčnega spektra ne izvajajo postopkov ali nalagajo pogojev, s katerimi bi evropskim ponudnikom elektronskih komunikacij neupravičeno preprečevali zagotavljanje integriranih elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij v več državah članicah ali v vsej Uniji. Ti organi zagotovijo, da razvoj takšnega brezžičnega prostora z ustvarjanjem motenj ne ovira po nepotrebnem delovanja obstoječih storitev ali aplikacij v zadevnih pasovih radiofrekvenčnega spektra ter v sosednjih pasovih. [Sprememba 118]

2.  Pristojni nacionalni organi uporabljajo najmanj obremenjujoč odobritveni sistem za uporabo radiofrekvenčnega spektra na podlagi objektivnih, preglednih, nediskriminacijskih in sorazmernih meril, tako da po vsej Uniji čim bolj povečajo prožnost in učinkovitost uporabe radiofrekvenčnega spektra ter spodbujajo primerljive pogoje za integrirane večozemeljske naložbe in poslovanje evropskih ponudnikov elektronskih komunikacij. [Sprememba 119]

3.  Pri določanju odobritvenih pogojev in postopkov za uporabo radiofrekvenčnega spektra pristojni nacionalni organi zagotavljajo zlasti enako objektivno, pregledno in nediskriminacijsko obravnavo obstoječih in potencialnih operaterjev ter evropskih ponudnikov elektronskih komunikacij in drugih podjetij skupno uporabo, souporabo in nelicencirano uporabo spektra. Pristojni nacionalni organi prav tako zagotovijo soobstoj obstoječih in novih uporabnikov radijskega spektra. V ta namen opravijo celovito oceno učinka, v katero vključijo vse deležnike, in posvetovanja z njimi. [Sprememba 120]

4.  Brez poseganja v odstavek 5 nacionalni organi pri določanju odobritvenih pogojev in postopkov za podeljevanje pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra upoštevajo naslednja regulativna načela in jih po potrebi uskladijo:

(a)  čim bolj povečati interes končnih uporabnikov, vključno z interesom ključnih potrošnikov za učinkovite dolgoročne naložbe in inovacije v brezžična omrežja in storitve ter učinkovito konkurenco;

(b)  zagotoviti čim bolj učinkovito uporabo in upravljanje radiofrekvenčnega spektra, pa tudi razpoložljivost nelicenciranega spektra;

(c)  zagotoviti predvidljive in primerljive pogoje za načrtovanje naložb dolgoročne naložbe v omrežje in storitve na večozemeljski osnovi in doseganje ekonomij ekonomije obsega;

(d)  zagotoviti nujnost in sorazmernost predpisanih pogojev, vključno z objektivno n pregledno oceno, ali je naložitev dodatnih pogojev, ki bi lahko koristili ali škodili nekaterim operaterjem, utemeljena;

(e)  zagotoviti široko ozemeljsko pokrivanje z visokohitrostnimi brezžičnimi širokopasovnimi omrežji ter visoko raven gostote uveljavitve in porabe uporabe s tem povezanih storitev., obenem pa upoštevati javni interes ter družbeno, kulturno in gospodarsko vrednost spektra kot celote;

(ea)  zagotoviti, da se pri vsaki spremembi politike glede učinkovite uporabe spektra upošteva njen vpliv na javni interes v smislu škodljivih motenj in stroškov. [Sprememba 121]

5.  Nacionalni pristojni organi pri odločanju, ali se naloži kateri od posebnih pogojev glede pravic o uporabi radiofrekvenčnega spektra iz člena 10, upoštevajo zlasti merila iz navedenega člena.

5a.  Pristojni nacionalni organi zagotovijo, da so na voljo informacije o pogojih za odobritev in postopkih za uporabo radiofrekvenčnega spektra, in deležnikom omogočijo, da med postopkom predstavijo svoja stališča. [Sprememba 122]

Člen 10

Merila, ki se upoštevajo pri podelitvi pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra

1.  Pri določanju količine in vrste radiofrekvenčnega spektra, ki se dodeli v določenem postopku podeljevanja pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra, pristojni nacionalni organi upoštevajo naslednje:

(a)  tehnične lastnosti ter trenutno in načrtovano uporabo različnih razpoložljivih frekvenčnih pasov radiofrekvenčnega spektra, [Sprememba 123]

(b)  možnost kombinacije z dopolnilnimi pasovi v enem postopku; in

(c)  ustreznost usklajenih portfeljev pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra v različnih državah članicah omrežij ali storitev na celotnem ali bistvenem delu trga Unije.

2.  Pristojni nacionalni organi pri odločanju, ali naj se navede vsaka najmanjša ali največja količina radiofrekvenčnega spektra, ki se opredeli v zvezi s pravico do uporabe v določenem pasu ali v kombinaciji z dopolnilnimi pasovi, zagotovijo:

(a)  najučinkovitejšo uporabo radiofrekvenčnega spektra v skladu s členom 9(4)(b), pri čemer upoštevajo lastnosti zadevnega pasu oziroma pasov ter sedanjo in načrtovano uporabo zadevnega pasu oziroma pasov; [Sprememba 124]

(b)  učinkovite naložbe v omrežje v skladu s členom 9(4)(a).

Ta odstavek ne posega v uporabo odstavka 5 glede pogojev, ki opredeljujejo največje količine radiofrekvenčnega spektra.

3.  Pristojni nacionalni organi zagotovijo, da prispevki za pravice do vseh vrst uporabe radiofrekvenčnega spektra (če obstajajo):

(a)  približno odražajo družbeno, kulturno in gospodarsko vrednost radiofrekvenčnega spektra, vključno s pozitivnimi zunanjimi učinki;

(b)  preprečujejo preredko uporabo ter spodbujajo naložbe v zmogljivosti, pokrivanje in kakovost omrežij in storitev;

(c)  preprečujejo diskriminacijo in zagotavljajo enake možnosti med operaterji, vključno z obstoječimi in potencialnimi operaterji;

(d)  dosegajo čim boljšo porazdelitev med takojšnimi vnaprejšnjimi in morebitnimi po možnosti rednimi plačili, pri čemer se upošteva zlasti potreba po spodbujanju hitrega širjenja omrežja in uporabe radiofrekvenčnega spektra v skladu s členom 9(4)(b) in (e).;

(da)  se plačajo ne več kot eno leto pred tem, ko lahko operaterji začnejo uporabljati radijski spekter.

Tehnični in regulativni pogoji v zvezi s pravicami do uporabe radijskega spektra so določeni in na voljo operaterjem in deležnikom pred začetkom postopka dražbe.

Ta odstavek ne posega v uporabo odstavka 5 glede kakršnih koli pogojev, katerih posledica so različne prispevke med operaterji, ki jih ti določijo za spodbujanje učinkovite konkurence. [Sprememba 125]

4.  Pristojni nacionalni organi lahko naložijo obveznosti za dosego minimalnega ozemeljskega pokrivanja samo, če so te v skladu s členom 9(4)(d) potrebne in sorazmerne za dosego posebnih ciljev splošnega interesa, določenih na nacionalni ravni. Pri nalaganju teh obveznosti pristojni nacionalni organi upoštevajo naslednje:

(a)  morebitno predhodno pokrivanje nacionalnega ozemlja z zadevnimi storitvami ali drugimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami;

(b)  čim večje zmanjšanje števila operaterjev, za katere bi take obveznosti lahko veljale;

(c)  možnost delitve bremen in vzajemnosti med različnimi operaterji, vključno s ponudniki drugih elektronskih komunikacijskih storitev;

(d)  naložbe, ki so potrebne za dosego takega pokrivanja, in potrebo, da se te odražajo v veljavnih prispevkih;

(e)  tehnično ustreznost zadevnih pasov za uspešno zagotavljanje širokega ozemeljskega pokrivanja.

5.  Pristojni nacionalni organi pri odločanju, ali naj uvedejo katerega od ukrepov za spodbujanje učinkovite konkurence iz člena 5(2) Sklepa št. 243/2012/EU, svojo odločitev utemeljijo na objektivni, daljnovidni oceni naslednjih meril, pri čemer upoštevajo tržne pogoje in razpoložljiva referenčna merila:

(a)  ali se bo brez takih ukrepov ohranila oziroma dosegla učinkovita konkurenca ter

(b)  verjetni učinek takih začasnih ukrepov na trenutne in prihodnje naložbe tržnih operaterjev.

6.  Pristojni nacionalni organi določijo pogoje, pod katerimi lahko podjetja na druga podjetja prenesejo vse ali del posameznih pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra ali jim jih/ga dajo v zakup, vključno s skupno uporabo takega radiofrekvenčnega spektra. Pri določanju teh pogojev pristojni nacionalni organi upoštevajo naslednje:

(a)  optimizacijo učinkovitosti uporabe radiofrekvenčnega spektra v skladu s členom 9(4)(b);

(b)  možnost izkoriščenja možnosti za skupno uporabo, ki bi lahko prinesle koristi;

(c)  uskladitev interesov obstoječih in morebitnih imetnikov pravic;

(d)  vzpostavitev bolje delujočega in bolj likvidnega trga dostopa do radiofrekvenčnega spektra.

Ta odstavek ne posega v uporabo pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja.

7.  Pristojni nacionalni organi odobrijo skupno uporabo pasivne in aktivne infrastrukture ter skupno širjenje infrastrukture za brezžične širokopasovne komunikacije, pri čemer upoštevajo:

(a)  stanje infrastrukturne konkurence in konkurence morebitnih dodatnih storitev;

(b)  zahteve za učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra;

(c)  večjo izbiro in večjo kakovost storitve za končne uporabnike;

(d)  tehnološke inovacije.

Ta odstavek ne posega v uporabo pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja.

Člen 11

Dodatne določbe, ki se nanašajo na pogoje za uporabo radiofrekvenčnega spektra

1.  Če tehnični pogoji za razpoložljivost in učinkovito uporabo usklajenega harmoniziranega radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne komunikacije omogočajo uporabo zadevnega radiofrekvenčnega spektra po režimu splošne odobritve, se pristojni nacionalni organi izogibajo nalaganju dodatnih pogojev ter preprečijo morebitno alternativno uporabo, ki bi ovirala učinkovito uporabo takega usklajenega harmoniziranega režima. To ne posega v določbe člena 2(8). [Sprememba 126]

2.  Pristojni nacionalni organi določijo odobritvene pogoje, pri čemer lahko posamezno odobritev ali pravico do uporabe ob stalni neuspešni uporabi zadevnega radiofrekvenčnega spektra prekličejo ali razveljavijo. Preklic ali razveljavitev sta lahko vezana na ustrezno nadomestilo, če je do neuspešne uporabe radiofrekvenčnega spektra prišlo zaradi objektivno utemeljenih razlogov, ki jih operater ne more nadzorovati.

3.  Pristojni nacionalni organi v skladu s pravili konkurence in da se zagotovi pravočasna sprostitev ali skupna uporaba zadostno usklajenega radiofrekvenčnega spektra v stroškovno učinkovitih pasovih za visokozmogljivostne brezžične širokopasovne storitve preučijo naslednje:

(a)  ustrezno nadomestilo ali spodbujevalno plačilo za obstoječe uporabnike ali imetnike pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra, med drugim z vključitvijo v sistem zbiranja ponudb ali fiksno količino pravic do uporabe; ali

(b)  spodbujevalna plačila, ki jih plačajo obstoječi uporabniki ali imetniki pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra.

4.  Pristojni nacionalni organi preučijo, ali je treba v skladu s členom 6(3) Sklepa št. 243/2012/EU določiti ustrezne minimalne stopnje tehnološke uspešnosti za različne pasove, da se izboljša učinkovitost spektra, pri čemer ne posegajo v ukrepe, sprejete v skladu z Odločbo št. 676/2002/ES.

Pri določanju teh stopenj upoštevajo zlasti:

(a)  cikle tehnološkega razvoja in obnovitve opreme, zlasti terminalske opreme; in

(b)  načelo tehnološke nevtralnosti, da se dosežejo določene stopnje uspešnosti v skladu s členom 9 Direktive 2002/21/ES.

Člen 12

Usklajevanje določenih odobritvenih pogojev za brezžične širokopasovne komunikacije

1.  Pristojni Ob polnem upoštevanju Direktive 2002/21/ES, zlasti členov 7, 8, 8a in 9, Določbe št. 676/2002/ES in Sklepa št. 243/2012/EU, zlasti členov 2, 3, 5 in 6, pristojni nacionalni organi določijo časovnice za podelitev ali ponovno dodelitev pravic do uporabe ali za podaljšanje teh pravic pod pogoji obstoječih pravic, ki se 7uporabljajo za usklajeni radiofrekvenčni spekter za brezžične širokopasovne komunikacije. [Sprememba 127]

Trajanje pravic do uporabe ali datumi za poznejše podaljšanje se določijo pravočasno pred zadevnim postopkom iz časovnice iz prvega pododstavka. Pri časovnicah, trajanjih in ciklih za podaljšanje se upoštevajo potreba po predvidljivem naložbenem okolju, dejanska možnost za sprostitev vseh zadevnih usklajenih novih pasov radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne komunikacije in obdobje amortizacije s tem povezanih naložb pod konkurenčnimi pogoji. [Sprememba 128]

2.  Da se zagotovi skladno izvajanje odstavka 1 v vsej Uniji in zlasti omogoči hkratna razpoložljivost brezžičnih storitev v Uniji, lahko Komisija z izvedbenimi akti, ki jih sprejme v enem letu od dneva začetka veljavnosti te uredbe:

(a)  določi skupno časovnico za vso Unijo ali časovnice, pri katerih so upoštevane okoliščine različnih kategorij držav članic, določi datum oziroma datume, do katerih se podelijo posamezne pravice do uporabe usklajenega harmoniziranega pasu ali do kombinacije z dopolnilnimi usklajenimi harmoniziranimi pasovi ter dovoli dejanska uporaba spektra za izključno ali skupno zagotavljanje brezžičnih širokopasovnih komunikacij po vsej Uniji;

(b)  določi minimalno trajanje pravic, ki se podelijo za usklajene harmonizirane pasove, na najmanj 25 let in v vsakem primeru za obdobje, primerno za spodbuditev naložb in konkurence in preprečevanje premajhne uporabe ali „kopičenja“ spektra, ali določi, da se pravice podelijo časovno neomejeno;

(c)  pri pravicah, katerih trajanje ni časovno neomejeno, določi hkratni datum prenehanja veljavnosti ali podaljšanja za vso Unijo;

(d)  opredeli določi datum prenehanja veljavnosti vseh obstoječih pravic do uporabe usklajenih pasovih, razen do katerega se za pasove, harmonizirane za brezžične širokopasovne komunikacije, oziroma pri pravicah za nedoločen čas, datum, do katerega se spremeni obstoječa pravica do uporabe spektra, da se omogoči zagotavljanje brezžičnih širokopasovnih komunikacij.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2) in brez poseganja v določbe člena 9(3) in (4) Direktive 2002/21/ES. [Sprememba 129]

3.  V enem letu od dneva začetka veljavnosti te uredbe Komisija lahko sprejme na podlagi člena 8a(4) tudi izvedbene akte, s katerimi uskladi harmonizira konec trajanja ali podaljšanja posamezne pravice do uporabe radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne povezave v usklajenih harmoniziranih pasovih, ki na dan sprejetja takšnih teh aktov že obstajajo, da se po vsej Uniji uskladi datum za podaljšanje ali ponovno odobritev pravic do uporabe takšnih teh pasov, vključno z morebitno uskladitvijo z datumom podaljšanja ali ponovne dodelitve drugih pasov, usklajenih harmoniziranih z izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu z odstavkom 2 ali s tem odstavkom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo Te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

Če izvedbeni akti iz tega odstavka opredeljujejo usklajeni harmonizirani datum podaljšanja ali ponovne dodelitve pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra, ki je po datumu prenehanja veljavnosti ali podaljšanja obstoječih posameznih pravic do uporabe takega radiofrekvenčnega spektra v eni od držav članic, pristojni nacionalni organi te obstoječe pravice podaljšajo do usklajenega datuma na podlagi enakih predhodno veljavnih materialnopravnih pogojev za odobritev, vključno z vsemi rednimi veljavnimi prispevki se trajanje teh pravic podaljša brez poseganja v druge pogoje, ki so z njimi povezani.

Če se prvotno trajanje pravic s podaljšanjem, odobrenim v skladu z drugim pododstavkom, občutno podaljša, se pristojni nacionalni organi lahko odločijo, da je za podaljšanje trajanja pravic možna prilagoditev prej veljavnih odobritvenih pogojev, ki je potrebna glede na spremenjene okoliščine, vključno z uvedbo dodatnih prispevkov. Ti dodatni prispevki temeljijo na časovno sorazmerni uporabi kakršnega koli začetnega prispevka za prvotne pravice do uporabe, ki je bila izračunana izrecno glede na prvotno predvideno trajanje pravic.

Izvedbeni akti iz tega odstavka ne predpisujejo skrajšanja obstoječih pravic do uporabe v zadevnih državah članicah, razen izjem po členu 14(2) Direktive 2002/20/ES, in se ne uporabljajo za obstoječe pravice za nedoločen čas.

Če Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu z odstavkom 2, lahko smiselno uporabi določbe tega odstavka za vse pravice do uporabe zadevnega usklajenega harmoniziranega pasu za brezžične širokopasovne povezave. [Sprememba 130]

4.  Pri sprejemanju izvedbenih aktov iz odstavkov 2 in 3 Komisija upošteva:

(a)  regulativna načela iz člena 9;

(b)  objektivne razlike po vsej Uniji glede potrebe po dodatnem radiofrekvenčnem spektru za brezžične širokopasovne komunikacije, pri čemer upošteva skupne potrebe po radiofrekvenčnem spektru za integrirana omrežja, ki pokrivajo več držav članic;

(c)  predvidljivost obratovalnih pogojev za sedanje uporabnike radiofrekvenčnega spektra;

(d)  uvedbo, razvoj in naložbene cikle zaporednih generacij brezžičnih širokopasovnih tehnologij;

(e)  povpraševanje končnih uporabnikov po visokozmogljivih brezžičnih širokopasovnih komunikacijah.

Komisija pri določanju časovnic za različne kategorije držav članic, ki še niso podelile posameznih pravic do uporabe in dovolile dejanske uporabe zadevnega usklajenega pasu, upošteva vse vloge, ki jih države članice vložijo v zvezi z načinom podeljevanja pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra v preteklosti, razloge za omejitev iz člena 9(3) in (4) Direktive 2002/21/ES, morebitno potrebo po sprostitvi zadevnega pasu, učinke na konkurenco oziroma zemljepisne ali tehnične omejitve, pri čemer upošteva učinek na notranji trg. Komisija zagotovi, da se izvajanje ne odloži po nepotrebnem in da razlike med časovnicami držav članic ne povzročijo neupravičenih razlik v konkurenčnih ali regulativnih situacijah med državami članicami.

5.  Odstavek 2 ne posega v pravico držav članic, da podeljujejo pravice do uporabe usklajenega pasu in dovolijo njegovo dejansko uporabo pred sprejetjem izvedbenega akta v zvezi z navedenim pasom, pod pogojem, da pri tem upoštevajo drugi pododstavek tega odstavka, oziroma pred usklajenim datumom, določenim z izvedbenim aktom za navedeni pas.

Če nacionalni pristojni organi podelijo pravice do uporabe v usklajenem harmoniziranem pasu pred sprejetjem izvedbenega akta v zvezi z navedenim pasom, opredelijo pogoje takšne podelitve, zlasti tiste, ki se nanašajo na trajanje, in sicer tako, da imetnike pravice do uporabe seznanijo z možnostjo, da lahko bo Komisija v skladu z odstavkom 2 sprejme sprejela izvedbene akte o določitvi minimalnega trajanja teh pravic ali cikla hkratnega prenehanja trajanja ali podaljšanja za vso Unijo. Ta pododstavek se ne uporablja za podeljevanje pravic za neomejen čas. [Sprememba 131]

6.  Za usklajene harmonizirane pasove, za katere je bila v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 2, določena skupna časovnica za podelitev pravic in dovolitev dejanske uporabe, pristojni nacionalni organi zagotovijo Komisiji pravočasne in dovolj podrobne informacije o svojih načrtih za zagotovitev skladnosti. Komisija lahko v enem letu od dneva začetka veljavnosti te uredbe sprejme izvedbene akte izvedbeni akt, ki določajo v katerem določi obliko in postopke za zagotavljanje takšnih teh informacij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo Izvedbeni akt sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2). [Sprememba 132]

Če Komisija po pregledu takih podrobnih načrtov, ki jih predloži država članica, meni, da zadevna država članica ne bo mogla spoštovati zanjo veljavne časovnice, lahko sprejme izvedbeni akt, s katerim zahteva, da zadevna država članica svoje načrte ustrezno prilagodi in tako zagotovi spoštovanje časovnice.

Člen 12a

Skupni odobritveni postopek za podelitev posameznih pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra

1.  Dve ali več držav članic lahko skupaj s Komisijo sodeluje pri izpolnjevanju obveznosti iz členov 6 in 7 direktive o odobritvi za uvedbo skupnega odobritvenega postopka za podelitev posameznih pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra, pri čemer se po potrebi upošteva morebitna skupna časovnica, določena v skladu s členom 12(2). Skupni odobritveni postopek izpolnjuje naslednja merila:

(a)  posamezne nacionalne odobritvene postopke sprožijo in izvajajo pristojni nacionalni organi v skladu s skupnim časovnim okvirom;

(b)  po potrebi se določijo skupni pogoji in postopki za izbiro in podelitev individualnih pravic med zadevnimi državami članicami;

(c)  po potrebi se določijo skupni ali primerljivi pogoji, ki so povezani s posameznimi pravicami uporabe med zadevnimi državami članicami in med drugim omogočajo, da se operaterjem odobrijo usklajeni portfelji spektra glede na spektrske bloke, ki se dodelijo.

2.  Če nameravajo države članice uvesti skupni odobritveni postopek, ustrezni pristojni nacionalni organi Komisiji in pristojnim organom sočasno omogočijo dostop do osnutka ukrepov. Komisija obvesti ostale države članice.

3.  Skupnemu odobritvenemu postopku se lahko kadar koli priključijo druge države članice. [Sprememba 133]

Člen 13

Usklajevanje odobritvenih postopkov in pogojev za uporabo radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne povezave na notranjem trgu

1.  Če namerava pristojni nacionalni organ za uporabo radiofrekvenčnega spektra zahtevati splošno odobritev ali podeliti posamezne pravice do uporabe radiofrekvenčnega spektra ali spremeniti pravice in obveznosti v zvezi z uporabo radiofrekvenčnega spektra v skladu s členom 14 Direktive 2002/20/ES, po končanem javnem posvetovanju iz člena 6 Direktive 2002/21/ES, če se ta opravi, Komisiji in organom drugih držav članic, pristojnim za spekter, istočasno predloži osnutek ukrepa skupaj z njegovo utemeljitvijo, v vsakem primeru pa le v fazi priprave, ki mu omogoča, da Komisiji in pristojnim organom drugih držav članic zagotovi zadostne in zanesljive informacije o vseh relevantnih zadevah.

Pristojni nacionalni organ predloži informacije, ki po potrebi vključujejo najmanj naslednje zadeve:

(a)  vrsto odobritvenega postopka;

(b)  časovni načrt odobritvenega postopka;

(c)  trajanje pravic do uporabe, ki ni krajše od 25 let in je v vsakem primeru primerno dolgo za spodbuditev naložb in konkurence ter preprečevanje premajhne uporabe ali „kopičenja“ spektra; [Sprememba 134]

(d)  vrsto in količino radiofrekvenčnega spektra, ki je na voljo, kot celoto ali za določeno podjetje;

(e)  količino in strukturo prispevkov, ki jih je treba plačati;

(f)  nadomestila ali pobude za sprostitev ali skupno uporabo radiofrekvenčnega spektra s strani obstoječih uporabnikov;

(g)  obveznosti pokritosti;

(h)  veleprodajni dostop, nacionalne ali regionalne zahteve za gostovanje;

(i)  rezervacija radiofrekvenčnega spektra za določene vrste operaterjev ali izključitev določenih vrst operaterjev;

(j)  pogoji za dodeljevanje, ponovno dodeljevanje, prenašanje ali kopičenje pravic do uporabe; [Sprememba 135]

(k)  možnost uporabe radiofrekvenčnega spektra na skupni osnovi;

(l)  skupna uporaba infrastrukture;

(m)  minimalne zahteve za tehnološko uspešnost;

(n)  omejitve, ki se uporabljajo v skladu s členoma 9(3) in 9(4) Direktive 2002/21/ES;

(o)  preklic ali odvzem ene ali več pravic do uporabe ali spremembe pravic ali pogojev, povezanih s takšnimi pravicami, ki jih ni mogoče šteti za manjše po členu 14(1) Direktive 2002/20/ES.

2.  Pristojni nacionalni organi in Komisija lahko pripombe zadevnemu pristojnemu organu sporočijo v dveh mesecih. Dvomesečni rok se ne podaljša.

Pri ocenjevanju osnutka ukrepa v skladu s tem členom Komisija upošteva zlasti:

(a)  določbe direktiv 2002/20/ES in 2002/21/ES ter Sklepa št. 243/2012/EU;

(b)  regulativna načela iz člena 9;

(c)  ustrezna merila za nekatere posebne pogoje iz člena 10 in dodatne določbe iz člena 11;

(d)  izvedbene ukrepe, sprejete v skladu s členom 12; [Sprememba 136 ne zadeva SL.]

(e)  skladnost z nedavnimi, nedokončanimi ali načrtovanimi postopki v drugih državah članicah in morebitne učinke na trgovino med državami članicami.

Če Komisija do tega roka pristojni organ uradno obvesti, da bi osnutek ukrepa predstavljal oviro na notranjem trgu ali da ima resne dvome glede njegove združljivosti s pravnim redom Unije, se osnutek ukrepa ne sprejme še nadaljnja dva meseca. Komisija prav tako obvesti pristojne organe drugih držav članic o stališču, ki ga je v tem primeru sprejela o osnutku ukrepa.

3.  V dodatnih dveh mesecih iz odstavka 2 Komisija in zadevni pristojni organ med seboj tesno sodelujeta, da bi na podlagi meril iz odstavka 2 določila najustreznejši in najučinkovitejši ukrep, pri čemer ustrezno upoštevata mnenja tržnih udeležencev in potrebo po zagotovitvi razvoja med seboj skladne regulativne prakse.

4.  Pristojni organ lahko v vseh fazah postopka spremeni ali umakne osnutek ukrepa, pri čemer čim bolj upošteva uradno obvestilo Komisije iz odstavka 2.

5.  V dodatnih dveh mesecih iz odstavka 2 lahko Komisija:

(a)  osnutek sklepa predloži Odboru za komunikacije, pri čemer od zadevnega pristojnega organa zahteva, da ga umakne. Osnutku sklepa priloži podrobno in objektivno analizo o tem, zakaj meni, da se osnutek ukrepa, kot je bil sporočen v uradnem obvestilu, ne bi smel sprejeti, pri čemer po potrebi predloži tudi konkretne predloge za spremembo osnutka ukrepa. ali

(b)  sprejme sklep o spremembi svojega stališča o zadevnem osnutku ukrepa.

6.  Če Komisija ne predloži osnutka sklepa iz odstavka 5(a) ali sprejme sklepa iz odstavka 5(b), lahko zadevni pristojni organ sprejme osnutek ukrepa.

Če Komisija predloži osnutek sklepa iz odstavka 5(a), pristojni organ osnutka ukrepa ne sprejme šest mesecev od uradnega obvestila, poslanega pristojnemu organu v skladu z odstavkom 2.

Komisija se lahko v kateri koli fazi postopka, tj. tudi po predložitvi osnutka sklepa Odboru za komunikacije, odloči, da bo stališče o osnutku zadevnega ukrepa spremenila.

7.  Komisija vse sklepe, s katerimi od pristojnega organa zahteva, da umakne osnutek sklepa, sprejme z izvedbenimi akti. Te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

8.  Če Komisija sprejme sklep v skladu z odstavkom 7, pristojni organ spremeni ali umakne osnutek ukrepa v šestih mesecih od datuma uradnega obvestila o sklepu Komisije. Po spremembi osnutka ukrepa pristojni organ po potrebi opravi javno posvetovanje ter Komisiji omogoči dostop do spremenjenega osnutka ukrepa v skladu z odstavkom 1.

9.  Zadevni pristojni organ čim bolj upošteva pripombe pristojnih organov drugih držav članic in Komisije ter lahko, razen v primerih, ki jih urejajo tretji pododstavek odstavka 2, drugi pododstavek odstavka 6 in odstavek 7, sprejme nastali osnutek ukrepa, pri čemer v tem primeru to sporoči Komisiji.

10.  Pristojni organ takoj po končanem postopku Komisijo obvesti o rezultatih postopka, na katerega se njegov ukrep nanaša.

Člen 14

Dostop do radijskih lokalnih omrežij

1.  Nacionalni pristojni organi zagotavljanje dostopa do omrežja ponudnika javnih elektronskih komunikacij prek radijskih lokalnih omrežij ter uporabo usklajenega radiofrekvenčnega spektra za namene takega zagotavljanja dovolijo zgolj na podlagi splošne odobritve.

2.  Pristojni nacionalni organi ponudnikom javnih elektronskih komunikacij ne preprečujejo, da javnosti prek radijskih lokalnih omrežij, ki se lahko nahajajo v prostorih končnih uporabnikov, dovolijo dostop do svojih omrežij, pod pogojem, da ti izpolnjujejo pogoje za splošno odobritev in se je s tem predhodno strinjal končni uporabnik.

3.  Ponudniki javnih elektronskih komunikacij ne smejo enostransko omejiti:

(a)  pravice končnih uporabnikov do uporabe dostopa do radijskih lokalnih omrežij po njihovi izbiri, ki ga zagotavljajo tretje osebe;

(b)  pravice končnih uporabnikov, da drugim končnim uporabnikom prek radijskih lokalnih omrežij dovolijo vzajemni ali splošnejši dostop do omrežij takih ponudnikov, vključno na podlagi pobud tretjih oseb, ki združujejo radijska lokalna omrežja različnih končnih uporabnikov in zagotavljajo, da so javno dostopna.

4.  Nacionalni pristojni organi ne omejujejo pravice končnih uporabnikov, da drugim končnim uporabnikom dovolijo vzajemni ali splošnejši dostop do njihovih radijskih lokalnih omrežij, vključno na podlagi pobud tretjih oseb, ki združujejo radijska lokalna omrežja različnih končnih uporabnikov in zagotavljajo, da so javno dostopna.

5.  Pristojni nacionalni organi ne omejujejo zagotavljanja javnega dostopa do radijskih lokalnih omrežij:

(a)  s strani javnih organov, ki se nahajajo v prostorih, ki jih zasedajo taki javni organi, ali v neposredni bližini teh prostorov, če je to pomožna dejavnost za javne storitve, ki se zagotavljajo v takih prostorih;

(b)  s strani nevladnih organizacij ali javnih organov pri pobudah, ki naj bi združevala radijska lokalna omrežja različnih končnih uporabnikov oziroma zagotavljala njihov vzajemni ali splošnejši dostop, vključno po potrebi do radijskih lokalnih omrežij, do katerih se javni dostop zagotavlja v skladu s točko (a).

6.  Podjetje, javni organ ali drug končni uporabnik se ne štejejo za ponudnika javnih elektronskih komunikacij zgolj zaradi zagotavljanja javnega dostopa do radijskih lokalnih omrežij, če tako zagotavljanje ni komercialno ali je zgolj pomožno za drugo komercialno dejavnost ali javno storitev, ki ni odvisna od prenosa signalov po takih omrežjih.

Člen 15

Uvedba in obratovanje maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk

1.  Nacionalni pristojni organi dovolijo uvedbo, povezovanje in obratovanje nevsiljivih maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk po režimu splošne odobritve in ne neupravičeno omejujejo uvedbe, povezovanja ali obratovanja s posameznimi urbanističnimi dovoljenji ali na kakšen drug način, če je taka uporaba v skladu z izvedbenimi ukrepi, sprejetimi na podlagi odstavka 2.

Ta odstavek ne posega v odobritveni režim za radiofrekvenčni spekter, ki se uporablja za obratovanje maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk.

2.  Za enotno izvajanje splošnega režima odobritve za uvedbo, povezovanje in obratovanje maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk v skladu z odstavkom 1 lahko Komisija z izvedbenim aktom, ki se sprejme v enem letu od dneva začetka veljavnosti te uredbe, določi tehnične lastnosti za uvedbo, povezovanje in obratovanje maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk, katerih spoštovanje bo zagotovilo nevsiljevanje teh točk med uporabo v različnih lokalnih okoljih. Komisija določi te tehnične lastnosti glede na največjo velikost, moč, elektromagnetne lastnosti in vizualni vpliv uporabljenih maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk. Te tehnične lastnosti za uporabo maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk morajo izpolnjevati najmanj zahteve iz Direktive 2013/35/EU(23) in pragove, opredeljene v priporočilu Sveta št. 1999/519/ES(24). [Sprememba 137]

Lastnosti Tehnične lastnosti, ki se določijo zato, da se lahko pri uvedbi, povezovanju in obratovanju maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk uporabijo določbe iz odstavka 1, ne posegajo v bistvene zahteve iz Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki se nanašajo na dajanje takih izdelkov na trg(25). [Sprememba 138]

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

Člen 16

Usklajevanje radiofrekvenčnega spektra med državami članicami

1.  Brez poseganja v obveznosti pristojnih nacionalnih organov iz ustreznih mednarodnih sporazumov, vključno z radiofrekvenčnimi predpisi ITU, ti zagotovijo, da je uporaba radiofrekvenčnega spektra na njihovem ozemlju organizirana, in zlasti sprejmejo vse potrebne ukrepe glede razporeditve ali dodelitve radiofrekvenčnega spektra, tako da nobeni drugi državi članici ne preprečijo, da na svojem ozemlju dovoli uporabo določenega usklajenega pasu v skladu z zakonodajo Unije.

2.  Države članice medsebojno sodelujejo v čezmejnem usklajevanju uporabe radiofrekvenčnega spektra, da zagotovijo skladnost z odstavkom 1 in, da se nobeni državi članici ne onemogoči enakopraven dostop do radiofrekvenčnega spektra.

3.  Vsaka zadevna država članica lahko Skupino za politiko radiofrekvenčnega spektra pozove, da ji, in drugim državam članicam, pomaga pri doseganju skladnosti s tem členom.

Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe, da bi zagotovila, da je v usklajenih rezultatih med zadevnimi državami članicami upoštevana zahteva po enakopravnem dostopu do radiofrekvenčnega spektra, da bi odpravila kakršna koli praktična razhajanja med različnimi usklajenimi rezultati različnih držav članic ali da bi zagotovila izvrševanje rešitev v skladu s pravom Unije. Ti izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2). [Sprememba 139]

Oddelek 2

Evropski virtualni dostopovni izdelki

Člen 17

Evropski virtualni širokopasovni dostopovni izdelek

1.  Zagotavljanje virtualnih širokopasovnih dostopovnih izdelkov, naloženo v skladu s členoma 8 in 12 Direktive 2002/19/ES, se šteje za zagotavljanje evropskega virtualnega širokopasovnega dostopovnega izdelka, če se zagotavlja v skladu z minimalnimi parametri iz ene od ponudb iz Priloge I ter izpolnjuje vse naslednje bistvene zahteve:

(a)  se lahko ponudi kot visokokakovosten izdelek povsod po Uniji;

(b)  ima največjo stopnjo omrežne in storitvene interoperabilnosti in ga operaterji nediskriminacijsko omrežno upravljajo v skladu z omrežno tipologijo;

(c)  ima sposobnost, da se končnim uporabnikom zagotavlja pod konkurenčnimi pogoji;

(d)  je stroškovno učinkovit, pri čemer se upošteva možnost, da se izvaja na obstoječih in novo zgrajenih omrežjih ter da soobstaja z drugimi dostopovnimi izdelki, ki se lahko zagotavljajo na isti omrežni infrastrukturi;

(e)  je operativno učinkovit, zlasti glede čim večjega omejevanja ovir pri izvajanju in uvedbenih stroškov za ponudnike in iskalce virtualnega širokopasovnega dostopa;

(f)  spoštuje pravila o varstvu zasebnosti, osebnih podatkov, varnosti in celovitosti omrežij ter preglednosti v skladu s pravom Unije.

2.  Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32, da lahko Prilogo I prilagodi glede na tržni in tehnološki razvoj ter tako še naprej zagotavlja izpolnjevanje bistvenih zahtev iz odstavka 1. [Sprememba 140]

Člen 17a

Visokokakovostni veleprodajni dostopovni izdelki, ki omogočajo zagotavljanje poslovnih komunikacijskih storitev

1.  Nacionalni regulativni organi preučijo sorazmernost ukrepa, ki bi ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev, ki imajo v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva) znatno tržno moč na zadevnem trgu, kar zadeva zagotavljanje veleprodajnih visokokakovostnih elektronskih komunikacijskih storitev, naložil obveznost, da objavijo referenčno veleprodajno ponudbo, ki upošteva smernice organa BEREC iz odstavka 2. Ta preučitev bi se morala opraviti v enem mesecu po objavi smernic organa BEREC.

2.  Organ BEREC do 31. decembra 2015 po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in v sodelovanju s Komisijo določi splošne smernice, v katerih opredeli elemente, ki jih mora vsebovati referenčna ponudba. Te smernice bi morale zajemati vsaj zaključne segmente zakupljenih vodov in lahko zajemajo druge poslovne veleprodajne dostopovne izdelke, za katere organ BEREC ob upoštevanju maloprodajnega in veleprodajnega povpraševanja ter najboljših regulativnih praks meni, da so ustrezni. Nacionalni regulativni organi lahko zahtevajo, da referenčna ponudba zajema dodatne elemente. Organ BEREC te smernice redno pregleduje glede na razvoj trga in tehnološki razvoj. [Sprememba 141]

Člen 18

Regulativni pogoji, ki se nanašajo na evropski virtualni širokopasovni dostopovni izdelek

1.  Nacionalni regulativni organ, ki je operaterju v skladu s členoma 8 in 12 direktive 2002/19/ES predhodno naložil obveznost zagotavljanja veleprodajnega dostopa do omrežja naslednje generacije, oceni, ali bi bilo primerno in sorazmerno, da namesto tega naloži obveznost zagotavljanja evropskega virtualnega širokopasovnega dostopovnega izdelka, ki ima najmanj enakovredne funkcije kot trenutno naloženi veleprodajni dostopovni izdelek.

Nacionalni regulativni organi iz prvega pododstavka opravijo potrebno oceno obstoječih ukrepov za veleprodajni dostop čim prej po začetku veljavnosti te uredbe ne glede na čas izvedbe analize zadevnih trgov v skladu s členom 16(6) Direktive 2002/21/ES.

Če nacionalni regulativni organ, ki je predhodno naložil obveznost zagotavljanja virtualnega dostopa do širokopasovnega omrežja, na podlagi ocene v skladu s prvim pododstavkom meni, da evropski virtualni širokopasovni dostopovni izdelek v določenih okoliščinah ni primeren, v osnutku ukrepa v skladu s postopkom iz členov 6 in 7 Direktive 2002/21/ES predloži obrazloženo mnenje.

2.  Če namerava nacionalni regulativni organ operaterju naložiti obveznost zagotavljanja veleprodajnega dostopa do omrežja naslednje generacije v skladu s členoma 8 in 12 Direktive 2002/19/ES, mora poleg dejavnikov iz člena 12(2) navedene direktive zlasti oceniti zadevne prednosti naložitve:

(i)  pasivnega veleprodajnega vložka, kot je fizični razvezani dostop do lokalne zanke ali podzanke;

(ii)  nefizičnega oziroma virtualnega veleprodajnega vložka z enakovrednimi funkcijami, in zlasti evropskega virtualnega veleprodajnega dostopovnega izdelka, ki izpolnjuje bistvene zahteve in parametre iz člena 17(1) in točke 1 Priloge I k tej uredbi.

3.  Če namerava nacionalni regulativni organ operaterju naložiti obveznost zagotavljanja virtualnega dostopa do širokopasovnega omrežja v skladu s členoma 8 in 12 navedene direktive, operaterju z odstopanjem od člena 12(3) Direktive 2002/19/ES naloži obveznost zagotavljanja evropskega virtualnega širokopasovnega dostopovnega izdelka, ki ima potrebne funkcije za izpolnjevanje regulativne potrebe, navedene v njegovi oceni. Če nacionalni regulativni organ meni, da evropski virtualni širokopasovni dostopovni izdelek v določenih okoliščinah ne bi bil primeren, v osnutku ukrepa v skladu s postopkom iz členov 6 in 7 Direktive 2002/21/ES predloži obrazloženo mnenje.

4.  Pri ocenjevanju na podlagi odstavkov 1, 2 ali 3, ali naj se naloži obveznost zagotavljanja evropskega virtualnega širokopasovnega dostopovnega izdelka namesto katerega drugega možnega veleprodajnega dostopovnega izdelka, nacionalni regulativni organ upošteva konvergenčne regulativne pogoje v vsej Uniji za rešitve veleprodajnega dostopa, trenutno in prihodnje stanje infrastrukturne konkurence in razvoj tržnih razmer za zagotavljanje konkurenčnih omrežij naslednje generacije, naložbe operaterja, določenega kot operaterja s pomembno tržno močjo, in iskalcev dostopa, ter amortizacijsko obdobje takih naložb.

Nacionalni regulativni organ po potrebi določi prehodno obdobje za nadomestitev obstoječega veleprodajnega dostopovnega izdelka z evropskim virtualnim širokopasovnim dostopovnim izdelkom.

5.  Če ima operater obveznost iz členov 8 in 12 navedene direktive, da zagotovi evropski virtualni širokopasovni dostopovni izdelek, nacionalni regulativni organi z odstopanjem od člena 9(3) Direktive 2002/19/ES zagotovijo objavo referenčne ponudbe, ki vsebuje najmanj elemente iz točke 1, 2 oziroma 3 Priloge I.

6.  Z odstopanjem od člena 16(3) Direktive 2002/21/ES nacionalni regulativni organ obveznega roka za uradno obveščanje ne naloži pred preklicem predhodno naložene obveznosti ponujanja evropskega virtualnega širokopasovnega dostopovnega izdelka, ki izpolnjuje bistvene zahteve in parametre iz člena 17(1) in točke 2 v Prilogi I k tej uredbi, če se zadevni operater prostovoljno zaveže, da bo tak izdelek pod poštenimi in razumnimi pogoji zagotavljal na zahtevo tretjih oseb še nadaljnja tri leta.

7.  Če nacionalni regulativni organ pri oceni v skladu z odstavkoma 2 in 3 odloča, ali naj pri veleprodajnem dostopu do omrežij naslednje generacije prek katerega od evropskih virtualnih širokopasovnih dostopovnih izdelkov ali kako drugače naloži ali obdrži cenovni nadzor v skladu s členom 13 Direktive 2002/19/ES, pri tem upošteva stanje konkurence glede cen, izbire in kakovosti ponujenih izdelkov na maloprodajni ravni. Pri tem upošteva učinkovitost zaščite pred diskriminacijo na veleprodajni ravni in stanje infrastrukturne konkurence, ki jo povzročajo drugi fiksni priključki ali brezžična omrežja, pri čemer ustrezno upošteva vlogo obstoječe infrastrukturne konkurence med omrežji naslednje generacije pri spodbujanju nadaljnjih izboljšav kakovosti za končne uporabnike, da bi ugotovil, ali nadzor cen za veleprodajni dostop v posameznem primeru ne bi bil potreben ali sorazmeren. [Sprememba 142]

Člen 19

Povezljivostni izdelek z zagotovljeno kakovostjo storitev (ASQ)

1.  Vsak operater ima pravico do zagotavljanja evropskega povezljivostnega izdelka (ASQ), kot je opredeljen v odstavku 4.

2.  Vsak operater izpolni vse razumne zahteve za zagotavljanje evropskega povezljivostnega izdelka z zagotovljeno kakovostjo storitev (kot je opredeljen v odstavku 4), ki jih v pisni obliki predloži pooblaščeni ponudnik elektronskih komunikacijskih storitev. Vsaka zavrnitev zagotavljanja evropskega izdelka ASQ temelji na objektivnih merilih. Operater navede razloge za zavrnitev v enem mesecu po pisni zahtevi.

Razlog za zavrnitev se šteje za objektivnega, če stranka, ki zahteva dobavo evropskega povezljivostnega izdelka z zagotovljeno kakovostjo storitev, zahtevani stranki v Uniji ali tretjih državah ne more ali noče zagotoviti evropskega povezljivostnega izdelka z zagotovljeno kakovostjo storitev pod razumnimi pogoji, če ta tako zahteva.

3.  Če se zahteva zavrne ali se dogovor o posebnih pogojih, vključno s ceno, ne sprejme v dveh mesecih od pisne zahteve, lahko obe stranki zadevo predložita zadevnemu nacionalnemu regulativnemu organu na podlagi člena 20 Direktive 2002/21/ES. V takem primeru se lahko uporabi člen 3(6) te uredbe.

4.  Zagotavljanje povezljivostnega izdelka se šteje za zagotavljanje evropskega povezljivostnega izdelka ASQ, če se zagotavlja v skladu z minimalnimi parametri iz Priloge II ter izpolnjuje vse naslednje bistvene zahteve:

(a)  lahko se ponudi kot visokokakovosten izdelek povsod po Uniji;

(b)  ponudnikom storitev omogoča, da zadovoljijo potrebe končnih uporabnikov;

(c)  je stroškovno učinkovito, pri čemer se upoštevajo obstoječe rešitve, ki se lahko zagotavljajo na istih omrežjih;

(d)  je operativno učinkovito, zlasti glede čim večjega omejevanja ovir pri izvajanju in uvedbenih stroškov za stranke; in

(e)  zagotavlja spoštovanje pravil o varstvu zasebnosti, osebnih podatkov, varnosti in celovitosti omrežij ter preglednosti v skladu s pravom Unije.

5.  Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32, da lahko Prilogo II prilagodi glede na tržni in tehnološki razvoj ter tako še naprej zagotavlja izpolnjevanje bistvenih zahtev iz odstavka 4. [Sprememba 143]

Člen 20

Ukrepi za evropske dostopovne izdelke

1.  Komisija do 1. januarja 2016 sprejme izvedbene ukrepe, s katerimi določi enotna tehnična in metodološka pravila za izvajanje evropskega širokopasovnega dostopovnega izdelka po členu 17 in točki 1 Priloge I v skladu s tam določenimi merili in parametri, da bi zagotovila enakovredne funkcije takega virtualnega dostopovnega izdelka do omrežij naslednje generacije s fizično razvezanim dostopovnim izdelkom. Te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

2.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi enotna tehnična in metodološka pravila za izvajanje enega ali več evropskih dostopovnih izdelkov po členih 17 in 19 ter točk 2 in 3 Priloge I ter Priloge II v skladu s tam določenimi merili in parametri. Te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2). [Sprememba 144]

Poglavje IV

Usklajene pravice končnih Pravice uporabnikov do odprtega internetnega dostopa [Sprememba 146]

Člen 21

Odprava omejitev in diskriminacije

1.  Javni organi ne omejujejo pravice končnih uporabnikov do uporabe javnih elektronskih komunikacijskih omrežij ali javno razpoložljivih elektronskih komunikacijskih storitev, ki jih zagotavlja podjetje s sedežem v drugi državi članici.

2.  Ponudniki javnih elektronskih komunikacij pri končnih uporabnikih ne uporabljajo diskriminacijskih zahtev ali pogojev za dostop ali uporabo na podlagi državljanstva ali kraja prebivališča končnega uporabnika, razen če so take razlike objektivno upravičene.

3.  Ponudniki javnih elektronskih komunikacij pri komunikacijah znotraj Unije, ki se zaključijo v drugi državi članici, ne uporabljajo višjih tarif, razen če so take razlike objektivno upravičene:

(a)  kot so tarife, ki se uporabljajo za domače medkrajevne komunikacije, kar zadeva komunikacije v fiksnih omrežjih;

(b)  kot so evrotarife za regulirane komunikacije prek govornega in gostovanja SMS v skladu z Uredbo (ES) št. 531/2012, kar zadeva mobilne komunikacije. [Sprememba 145]

Člen 22

Čezmejno reševanje sporov

Izvensodni postopki, ki se uvedejo v skladu s členom 34(1) Direktive 2002/22/ES, se uporabljajo tudi pri sporih, ki se nanašajo na pogodbe med potrošniki ter drugimi končnimi uporabniki, če so takšni izvensodni postopki na voljo tudi njim, in ponudniki javnih elektronskih komunikacij s sedežem v drugi državi članici. Za spore, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2013/11/EU(26), se uporabljajo določbe navedene direktive. [Sprememba 147]

Člen 23

Svoboda do zagotavljanja in uporabe odprtega internega dostopa ter smiselno upravljanje prometa [Sprememba 148]

1.  Končni uporabniki imajo prek internetnih dostopovnih storitev prost dostop pravico do dostopa do informacij in vsebin ter jih lahko širijo, zaganjajo in zagotavljajo aplikacije in storitve ter uporabljajo storitve terminale po lastni izbiri, ne glede na lokacijo končnega uporabnika ali ponudnika storitve oziroma lokacijo, izvor ali cilj storitve, informacij ali vsebin.

Končni uporabniki s ponudniki internetnih dostopovnih storitev prosto sklepajo sporazume o podatkovnih količinah in hitrostih ter v skladu s takimi sporazumi o podatkovnih količinah koristijo ponudbe ponudnikov spletnih vsebin, aplikacij in storitev.

2.  Končni uporabniki lahko tudi prosto sklepajo dogovore s ponudniki javnih elektronskih komunikacij ali ponudniki vsebin, aplikacij in storitev o zagotavljanju specializiranih storitev z boljšo kakovostjo. Ponudniki internetnih dostopovnih storitev, ponudniki javnih elektronskih komunikacij in ponudniki vsebin, aplikacij in storitev lahko končnim uporabnikom ponujajo specializirane storitve. Tovrstne storitve se ponujajo le, če zmogljivost omrežja dopušča, da se zagotavljajo poleg internetnih dostopovnih storitev, in če ne povzročajo poslabšanja dostopnosti ali zmanjšanja kakovosti internetnih dostopovnih storitev. Ponudniki internetnega dostopa končnim uporabnikom ne razlikujejo med funkcionalno enakovrednimi storitvami in aplikacijami.

Da bi omogočili zagotavljanje specializiranih storitev za končne uporabnike, ponudniki vsebin, aplikacij in storitev ter ponudniki javnih elektronskih komunikacij med seboj prosto sklepajo sporazume o prenosu podatkovnih količin ali prometu kot specializiranih storitvah z opredeljeno kakovostjo storitve ali namensko zmogljivostjo. Zagotavljanje specializiranih storitev ne povzroča ponavljajočega se ali neprestanega zmanjšanja splošne kakovosti internetnih dostopovnih storitev.

3.  Ta člen ne posega v zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, ki se nanaša na zakonitost informacij, vsebin, aplikacij ali storitev, ki se prenašajo.

4.  Izvajanje svoboščin iz odstavkov 1 in 2 se olajša z zagotavljanjem celovitih informacij v skladu s členom 25(1), členom 26(2) in členom 27(1) in (2).

Končni uporabniki prejmejo celovite informacije v skladu s členom 20(2), členom 21(3) in členom 21a Direktive 2002/22/ES, vključno z informacijami o vseh ukrepih upravljanja prometa, ki so bili uporabljeni in bi lahko vplivali na dostop in razširjanje informacij, vsebin, aplikacij in storitev, kot je določeno v odstavkih 1 in 2 tega člena.

5.  V okviru pogodbeno dogovorjenih podatkovnih količin Ponudniki internetnih dostopovnih storitev in končni uporabniki se lahko dogovorijo za določitev omejitev za podatkovne količine ali hitrosti za internetne dostopovne storitve ponudniki teh. Ponudniki internetnih dostopovnih storitev svoboščin pravice iz odstavka 1 ne omejujejo z blokiranjem, upočasnjevanjem, spreminjanjem, poslabšanjem ali diskriminacijo specifičnih vsebin, aplikacij ali storitev oz. posebnih razredov le-teh, razen v primerih, ko je treba uvesti primerne ukrepe za upravljanja upravljanje prometa. Primerni ukrepi Ukrepi za upravljanje prometa so pregledni, nediskriminacijski, sorazmerni in potrebni za:

(a)  izvajanje zakonodajne določbe ali izvršitev sodbe sodišča oz. za preprečitev ali poskus preprečevanja resnih kaznivih dejanj;

(b)  ohranitev integritete in varnosti omrežja, storitev, ki se zagotavljajo prek tega omrežja, ter terminalov končnih uporabnikov;

(c)  preprečitev prenosa neželenih komunikacij končnim uporabnikom, ki so se predhodno strinjali s takimi omejevalnimi ukrepi;

(d)  čim večje preprečitev ali zmanjšanje učinkov začasnih ali in izrednih obremenitev omrežij, pod pogojem, da se enake vrste prometa obravnavajo enako.

Za ustrezno Ukrepi za upravljanje prometa se podatki obdelujejo samone ohranijo dlje, kot je to potrebno in sorazmerno za namene tega odstavka.

Brez poseganja v Direktivo 95/46/ES vključujejo ukrepi za upravljanje prometa samo tako obdelavo osebnih podatkov, ki je potrebna in sorazmerna za namene tega odstavka, ter so tudi skladni z Direktivo 2002/58/ES, zlasti kar zadeva zaupnost komunikacij.

Ponudniki internetnih dostopovnih storitev vzpostavijo ustrezne, jasne, odprte in učinkovite postopke za obravnavanje pritožb glede domnevnih kršitev tega člena. Tovrstni postopki ne posegajo v pravico končnih uporabnikov, da zadevo posredujejo nacionalnemu regulativnemu organu. [Spremembi 236 in 243]

Člen 24

Zaščitni ukrepi za kakovost storitev

1.  Nacionalni regulativni organi pri izvajanju pooblastil iz člena 30a, kar zadeva člen 23, skrbno spremljajo svoboščine iz člena 23(1) in (2) ter zagotavljajo dejansko sposobnost končnih uporabnikov, da jih izvajajo, ter upoštevanje člena 23(5) in neprekinjeno razpoložljivost nediskriminacijskih internetnih dostopovnih storitev takšne kakovosti, ki odraža napredek v tehnologiji in ki je ne znižujejo specializirane storitve. V sodelovanju z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi spremljajo tudi učinke specializiranih storitev na kulturno raznovrstnost in inovacije. Nacionalni regulativni organi letno objavljajo poročila o spremljanju in svojih ugotovitvah letno poročajo ter ta poročila posredujejo Komisiji in organu BEREC. [Sprememba 153]

2.  Da se kakovost storitve pri internetnih dostopovnih storitvah ne bi na splošno poslabšala oziroma da se zavaruje sposobnost končnih uporabnikov za dostop do vsebin ali informacij in njihovo širjenje ali za zaganjanje aplikacij in, storitev in programske opreme po lastni izbiri, lahko nacionalni regulativni organi ponudnikom javnih elektronskih komunikacij naložijo minimalne zahteve glede kakovosti storitev in po potrebi druge parametre kakovosti storitev, kot jih določijo nacionalni regulativni organi.

Nacionalni regulativni organi pred naložitvijo takih zahtev Komisiji pravočasno pošljejo povzetek razlogov za ukrepanje, predvidene zahteve in predlagani potek ukrepanja. Dostop do teh informacij omogočijo tudi organu BEREC. Po pregledu informacij lahko Komisija poda pripombe ali priporočila, s katerimi zlasti zagotovi, da predvidene zahteve ne vplivajo negativno na delovanje notranjega trga. Ko Komisija prejme popolne informacije, se predvidene zahteve ne sprejmejo še dva meseca po tem, razen če se Komisija in nacionalni regulativni organ ne dogovorita drugače ali če Komisija nacionalni regulativni organ obvesti o skrajšanem roku za pregled ali če poda pripombe ali priporočila. Nacionalni regulativni organi čim bolj upoštevajo pripombe ali priporočila Komisije ter Komisijo in BEREC obvestijo o sprejetih zahtevah. [Sprememba 154]

3.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte V šestih mesecih od sprejetja te uredbe organ BEREC po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in v tesnem sodelovanju s Komisijo določi splošne smernice, ki določajo opredeljujejo enotne pogoje za izvajanje obveznosti pristojnih nacionalnih organov po tem členu. Te izvedbene akte sprejme, ki jih imajo pristojni nacionalni organi v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2) tem členom, vključno kar zadeva uporabo ukrepov za upravljanje prometa in spremljanje skladnosti. [Sprememba 155]

Člen 24a

Pregled

Komisija v tesnem sodelovanju z organom BEREC pregleda delovanje določb o specializiranih storitvah in po javnem posvetovanju do [vstaviti datum tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] poroča in predloži morebitne ustrezne predloge Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 156]

Člen 25

Preglednost in objava informacij

1.  Ponudniki javnih elektronskih komunikacij objavijo, razen pri individualno dogovorjenih ponudbah, naslednje pregledne, primerljive, ustrezne in posodobljene podatke:

(a)  ime, naslov in kontaktne podatke;

(b)  za vsako tarifo ponujene storitve in ustrezno kakovost storitvenih parametrov, veljavne cene (za potrošnike vključno z davki) in veljavne pristojbine (dostop, uporaba, vzdrževanje in dodatne pristojbine) ter stroške, povezane s terminalsko opremo;

(c)  veljavne tarife za vse številke ali storitve, za katere velja posebno oblikovanje cen;

(d)  kakovost storitev v skladu z izvedbenimi akti iz odstavka 2;

(e)  internetne dostopovne storitve, če se ponujajo, pri čemer navedejo:

(i)  dejansko razpoložljivo podatkovno hitrost za odjemanje in nalaganje v državi članici, v kateri ima končni uporabnik prebivališče, vključno s hitrostmi v prometnih konicah;

(ii)  morebitne omejitve veljavnih podatkovnih količin; cene za stalno ali ad hoc povečanje razpoložljive podatkovne količine; razpoložljivo podatkovno hitrost in njeno ceno po popolni porabi veljavne podatkovne količine, če je ta omejena; načine, kako lahko končni uporabniki kadar koli spremljajo svojo trenutno porabo;

(iii)  jasno in razumljivo razlago, kako lahko omejitve podatkovne količine, dejanska razpoložljiva hitrost in drugi parametri kakovosti ter istočasna uporaba specializiranih storitev s povečano kakovostjo storitev dejansko vplivajo na uporabo vsebin, aplikacij in storitev;

(iv)  informacije o vseh postopkih, ki jih ponudnik uporablja za merjenje in urejanje prometa, da se izogne obremenitvi omrežja, in o morebitnih vplivih teh postopkov na kakovost storitve in varstvo osebnih podatkov;

(f)  ukrepe, sprejete za zagotavljanje enakovrednega dostopa za invalidne končne uporabnike, vključno z redno posodobljenimi informacijami o podrobnostih o zanje osnovanih izdelkih in storitvah;

(g)  standardne pogodbene pogoje, vključno z najkrajšim trajanjem pogodbe, pogoji za predčasno prekinitev pogodbe in s tem povezane pristojbine, postopki in neposredne pristojbine za menjavo in prenosljivost številk in drugih identifikacijskih oznak ter dogovori o nadomestilu v primeru zamude ali zlorabe menjave;

(h)  dostop do storitev v sili in informacije o lokaciji klicočega za vse ponujene storitve, vse omejitve pri zagotavljanju storitev v sili po členu 26 Direktive 2002/22/ES ter vse njihove spremembe;

(i)  pravice v zvezi z univerzalno storitvijo, vključno po potrebi z zmogljivostmi in storitvami iz Priloge I k Direktivi 2002/22/ES.

Informacije se objavijo v jasni, izčrpni in lahko dostopni obliki v uradnih jezikih države članice, v kateri se storitev ponuja, in se redno posodabljajo. Na zahtevo se informacije pred objavo predložijo zadevnemu regulativnemu nacionalnemu organu. Vse razlike v pogojih, ki veljajo za potrošnike in druge končne uporabnike, se izrecno navedejo.

2.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi metode za merjenje hitrosti internetnih dostopovnih storitev, kakovost storitvenih parametrov in metode za njihovo merjenje ter vsebino, obliko in način objave informacij, ki se objavijo, vključno z morebitnimi mehanizmi za potrjevanje kakovosti. Komisija lahko upošteva parametre, opredelitve in merilne metode iz Priloge III Direktive 2002/22/ES. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

3.  Končni uporabniki imajo dostop do neodvisnih ocenjevalnih orodij, ki jim omogočijo, da primerjajo učinkovitost dostopa do elektronskega komunikacijskega omrežja in elektronskih komunikacijskih storitev ter stroškov alternativnih vzorcev uporabe. Države članice v ta namen vzpostavijo prostovoljno certifikacijsko shemo za interaktivne spletne strani, vodnike ali podobna orodja. Certifikat se izda na podlagi objektivnih, preglednih in sorazmernih zahtev, zlasti neodvisnosti od ponudnikov javnih elektronskih komunikacij, uporabe preprostega jezika, zagotavljanja popolnih in posodobljenih informacij ter vzpostavitve učinkovitega postopka za obravnavo pritožb. Če certificirane primerjalne zmogljivosti na trgu niso na voljo brezplačno ali po razumni ceni, jih nacionalni regulativni organi ali drugi pristojni nacionalni organi dajo na voljo sami ali prek tretjih oseb v skladu s certifikacijskimi zahtevami. Informacije, ki jih objavijo ponudniki javnih elektronskih komunikacij, so za namene zagotavljanja primerjalnih zmogljivosti prosto dostopne in brezplačne.

4.  Na zahtevo zadevnih javnih organov ponudniki javnih elektronskih komunikacij po potrebi končnim uporabnikom posredujejo informacije v javnem interesu brezplačno prek istih sredstev, kot jih navadno uporabljajo v komunikaciji s končnimi uporabniki. Pri tem zadevni javni organi navedene informacije zagotovijo ponudnikom javnih elektronskih komunikacij v standardizirani obliki, nanašajo pa se lahko na naslednja področja:

(a)  najobičajnejše uporabe elektronskih komunikacijskih storitev za nezakonita dejanja ali širjenje škodljivih vsebin, zlasti če lahko škoduje spoštovanju pravic in svoboščin drugih, vključno s kršenjem pravic glede varstva podatkov, avtorskih in sorodnih pravic ter njihovimi pravnimi posledicami; in

(b)  načine zaščite pred tveganji za osebno varnost in nezakonit dostop do osebnih podatkov pri uporabi elektronskih komunikacijskih storitev. [Sprememba 157]

Člen 26

Zahtevane informacije pri sklepanju pogodb

1.  Preden pogodba o zagotavljanju povezave do javnega elektronskega komunikacijskega omrežja ali javno razpoložljivih elektronskih komunikacijskih storitev postane zavezujoča, ponudniki javnih elektronskih komunikacij potrošnikom in drugim končnim uporabnikom, razen če so se izrecno dogovorili drugače, vsaj naslednje informacije:

(a)  identiteto, naslov in kontaktne podatke ponudnika ter naslov in kontaktne podatke za morebitne pritožbe, če sta ta dva drugačna;

(b)  glavne lastnosti ponujenih storitev, vključno zlasti z naslednjimi:

(i)  za vsako tarifo vrsto ponujenih storitev, vključene količine komunikacij in vse ustrezne parametre kakovosti storitev, vključno s časom do prve povezave;

(ii)  ali in v kateri državi članici se zagotavljajo dostop do storitev v sili in informacije o lokaciji klicočega, ter vse omejitve pri zagotavljanju storitev v sili po členu 26 Direktive 2002/22/ES;

(iii)  vrste zagotovljenih poprodajnih storitev, storitev vzdrževanja in storitev pomoči strankam, pogoji in pristojbine teh storitev ter načini za vzpostavitev stika s temi službami;

(iv)  vse omejitve, ki jih ponudnik naloži v zvezi z uporabo dobavljene terminalske opreme, vključno z informacijami o odklepanju terminalske opreme in vsemi pristojbinami v primeru prekinitve pogodbe pred iztekom minimalnega trajanja pogodbe;

(c)  podrobne podatke o cenah in tarifah (za potrošnike vključno z davki in morebitnimi dodatnimi pristojbinami) ter načine, kako se zagotavljajo posodobljene informacije o vseh veljavnih tarifah in pristojbinah;

(d)  možne načine plačila ter vse razlike v stroških, povezane z načinom plačila, in razpoložljive zmogljivosti za zagotavljanje preglednosti računov in spremljanje porabe;

(e)  trajanje pogodbe ter pogoji za podaljšanje in prekinitev, vključno z:

(i)  minimalno uporabo ali trajanjem, ki je potrebno za koriščenje pogojev posebnih ponudb;

(ii)  vsemi pristojbinami za menjavo ter prenosljivost številk in drugih identifikacijskih oznak, vključno z dogovori o nadomestilu v primeru zamude ali zlorabe menjave;

(iii)  vsemi pristojbinami, nastalimi zaradi predčasne prekinitve pogodbe, vključno z vsemi povračili stroškov, povezanih s terminalsko opremo (na podlagi običajnih metod za amortizacijo), in vsemi drugimi prednostmi posebnih ponudb (po načelu časovno sorazmerne uporabe);

(f)  vse dogovore o nadomestilih in povračilih, vključno z izrecnim sklicem na statutarne pravice končnega uporabnika, ki se uporabljajo, če stopnje kakovosti storitev iz pogodbe niso več izpolnjene;

(g)  če obstaja obveznost po členu 25 Direktive 2002/22/ES, možnosti končnega uporabnika v zvezi z vključitvijo ali nevključitvijo osebnih podatkov v imenik, in pripadajoči podatki;

(h)  za invalidne končne uporabnike podrobnosti o zanje osnovanih izdelkih in storitvah;

(i)  sredstva za začetek postopka za reševanje sporov, vključno s čezmejnimi spori, v skladu s členom 34 Direktive 2002/22/ES in členom 22 te uredbe;

(j)  vrste ukrepov, ki jih podjetje lahko sprejme ob incidentih, povezanih z varnostjo in integriteto, ali ob ogroženosti in izpostavljenosti.

2.  Razen če se s končnim uporabnikom, ki ni potrošnik, ne dogovorijo drugače, ponudniki javnih elektronskih komunikacij končnim uporabnikom poleg informacij iz odstavka 1 zagotovijo vsaj naslednje informacije o njihovih internetnih dostopovnih storitvah:

(a)  morebitne omejitve veljavnih podatkovnih količin; cene za stalno ali ad hoc povečanje razpoložljive podatkovne količine; razpoložljivo podatkovno hitrost po popolni porabi veljavne podatkovne količine, če je ta omejena, in njeno ceno; načine, kako lahko končni uporabniki kadar koli spremljajo trenutno porabo;

(b)  dejansko razpoložljivo podatkovno hitrost za odjemanje in nalaganje v državi članici, v kateri ima končni uporabnik prebivališče, vključno z dejanskimi razponi hitrosti, povprečnimi hitrostmi in hitrostmi v prometnih konicah ter morebitnim učinkom omogočanja dostopa za tretje osebe prek radijskih lokalnih omrežij;

(c)  druge parametre kakovosti storitev;

(d)  informacije o vseh postopkih, ki jih ponudnik uporablja za merjenje in nadzorovanje prometa, da se izogne obremenitvi omrežja, in o morebitnih vplivih teh postopkov na kakovost storitve in varstvo osebnih podatkov;

(e)  jasno in razumljivo razlago, kako lahko omejitve podatkovne količine, dejanska razpoložljiva hitrost in drugi parametri kakovosti storitev ter istočasna uporaba specializiranih storitev s povečano kakovostjo storitev dejansko vplivajo na uporabo vsebin, aplikacij in storitev.

3.  Informacije iz odstavkov 1 in 2 se zagotovijo v jasni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter v uradnem jeziku države članice, v kateri ima končni uporabnik prebivališče, in se redno posodabljajo. So sestavni del pogodbe in jih ni dovoljeno spreminjati, razen če se pogodbeni stranki izrecno ne dogovorita drugače. Končni uporabnik prejme kopijo pogodbe v pisni obliki.

4.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobnosti glede zahtev v zvezi z informacijami iz odstavka 2. Te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

5.  Zadevni javni organi lahko zahtevajo, da pogodba vsebuje vse informacije iz člena 25(4), ki jih v ta namen zagotovijo ti organi v zvezi z uporabo elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev za nezakonita dejanja ali širjenje škodljivih vsebin ter v zvezi z načini zaščite pred tveganji za osebno varnost in nezakonito obdelavo osebnih podatkov in ki so za ponujeno storitev pomembni. [Sprememba 158]

Člen 27

Nadzor porabe

1.  Ponudniki javnih elektronskih komunikacij končnim uporabnikom ponudijo, da se lahko brezplačno odločijo za zmogljivost, ki zagotavlja informacije o skupni porabi različnih elektronskih komunikacijskih storitev v valuti, v kateri se končnemu uporabniku izda račun. Takšna storitev zagotavlja, da skupni izdatki v določenem obdobju uporabe brez soglasja končnega uporabnika ne presežejo finančne omejitve, ki jo je določil končni uporabnik.

2.  Ponudniki javnih elektronskih komunikacij zagotovijo, da se končnemu uporabniku pošlje ustrezno uradno obvestilo, ko poraba storitev doseže 80 % določene finančne omejitve iz odstavka 1. V uradnem obvestilu navedejo postopek za nadaljnje zagotavljanje navedenih storitev in njihovo ceno. Ponudnik končnemu uporabniku preneha zagotavljati in zaračunavati določene storitve, če se finančna omejitev kako drugače prekorači, razen če in dokler končni uporabnik ne zahteva nadaljnjega ali ponovnega zagotavljanja navedenih storitev. Po prekoračitvi finančne omejitve lahko končni uporabniki še naprej prejemajo klice in sporočila SMS ter imajo dostop do brezplačnih telefonskih številk in storitev v sili z brezplačnim klicem na evropsko številko za klic v sili 112 do konca dogovorjenega obračunskega obdobja.

3.  Ponudniki javnih elektronskih komunikacij neposredno pred povezavo klica končnim uporabnikom omogočijo enostaven in brezplačen dostop do informacij o veljavnih tarifah za številke ali storitve, za katere veljajo posebni cenovni pogoji, razen če je nacionalni regulativni organ predhodno odobril odstopanje zaradi načela sorazmernosti. Vse takšne informacije se za vse take številke ali storitve zagotovijo na primerljiv način.

4.  Ponudniki javnih elektronskih komunikacij končnim uporabnikom omogočijo, da se brezplačno odločijo za prejemanje razčlenjenih obračunov. [Sprememba 159]

Člen 28

Prekinitev pogodbe

1.  Minimalno trajanje pogodb, ki jih potrošniki sklenejo s ponudniki javnih elektronskih komunikacij, ne sme biti daljše od 24 mesecev. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij končnim uporabnikom omogočijo, da sklenejo pogodbe za največ 12 mesecev.

2.  Potrošniki in drugi končni uporabniki imajo pravico do prekinitve pogodbe z enomesečnim obvestilom vnaprej, če je od sklenitve pogodbe preteklo šest mesecev ali več, razen če so se dogovorili drugače. V takih primerih ne prejmejo nadomestila, razen za preostalo vrednost cenovno znižane opreme, ki je vezana na pogodbo ob sklenitvi pogodbe, in časovno sorazmernega povračila za vse druge prednosti posebnih ponudb, ki veljajo ob prekinitvi pogodbe. Ponudnik najpozneje po plačilu takega nadomestila brezplačno odpravi vse omejitve uporabe terminalske opreme na drugih omrežjih.

3.  Če pogodbe ali nacionalno pravo omogočajo, da se pogodbena obdobja podaljšajo tiho, ponudnik javnih elektronskih komunikacij končnega uporabnika o tem pravočasno obvesti, tako da ima končni uporabnik najmanj mesec dni, da tihemu podaljšanju nasprotuje. Če končni uporabnik tihemu podaljšanju ne nasprotuje, se pogodba šteje za pogodbo za nedoločen čas, ki jo končni uporabnik lahko brezplačno prekine z enomesečnim obvestilom vnaprej.

4.  Končni uporabniki imajo pravico do brezplačne prekinitve pogodbe po obvestilu o spremenjenih pogodbenih pogojih, ki jih predlaga ponudnik javnih elektronskih komunikacij, razen če predlagane spremembe koristijo izključno končnemu uporabniku. Ponudniki o vsaki takšni spremembi končne uporabnike obvestijo v primernem roku, tj. najmanj en mesec vnaprej, ter jih hkrati seznanijo s pravico do brezplačne prekinitve pogodbe, če novih pogojev ne sprejmejo. Smiselno se uporablja odstavek 2.

5.  Vsako bistveno in nezačasno razhajanje med dejansko uspešnostjo glede hitrosti ali drugih parametrov kakovosti in uspešnostjo, ki jo navede ponudnik javnih elektronskih komunikacij v skladu s členom 26, se šteje za neskladnost uspešnosti za namene določitve pravnih sredstev, ki so na voljo končnemu uporabniku v skladu z nacionalno zakonodajo.

6.  Naročnina na dodatne storitve, ki jih zagotavlja isti ponudnik javnih elektronskih komunikacij, ne pomeni, da začne ponovno teči prvotno pogodbeno obdobje, razen če cena dodatnih storitev bistveno presega ceno prvotnih storitev oziroma če se dodatne storitve ponudijo po posebno ugodni ceni, ki je vezana na podaljšanje obstoječe pogodbe.

7.  Ponudniki javnih elektronskih komunikacij uporabljajo pogoje in postopke za prekinitev pogodbe, ki ne ovirajo in ne odvračajo od menjave ponudnika storitev. [Sprememba 160]

Člen 29

Paketne ponudbe

Če paket storitev, ki se ponujajo potrošnikom, vključuje vsaj povezavo do elektronskega komunikacijskega omrežja ali eno elektronsko komunikacijsko storitev, se za vse dele paketa uporabljajo določbe iz členov 28 in 30 te uredbe. [Sprememba 161]

Poglavje V

Lažja menjava ponudnikov

Člen 30

Menjava in prenosljivost številk

1.  Vsi končni uporabniki s številkami iz nacionalnega načrta telefonskega oštevilčenja imajo pravico, da na zahtevo svojo številko oz. številke obdržijo ne glede na ponudnika javnih elektronskih komunikacij, ki storitve zagotavlja v skladu z delom C Priloge I k Direktivi 2002/22/ES, pod pogojem, da je ta ponudnik elektronskih komunikacij v državi članici, na katero se nacionalni načrt telefonskega oštevilčenja nanaša, ali da je evropski ponudnik elektronskih komunikacij, ki je pristojni regulativni organ matične države članice uradno obvestil, da take storitve zagotavlja oziroma namerava zagotavljati v državi članici, na katero se nacionalni načrt oštevilčenja nanaša.

2.  Cene prenosljivosti številk se med ponudniki javnih elektronskih komunikacij določajo stroškovno naravnano, morebitne neposredne pristojbine za končne uporabnike pa končnih uporabnikov ne odvračajo od menjave ponudnika.

3.  Številke se prenesejo in aktivirajo v najkrajšem možnem času. Za končne uporabnike, ki so sklenili sporazum o prenosu številke na novega ponudnika, se ta številka aktivira v enem delovnem dnevu od sklenitve takega sporazuma. Morebitna prekinitev storitve med prenosom ne sme biti daljša od enega delovnega dneva.

4.  Sprejemni ponudnik javnih elektronskih komunikacij vodi proces menjave in prenosa. Končni uporabniki prejmejo ustrezne informacije o menjavi pred menjavo in med njo ter takoj po opravljeni menjavi. Končnih uporabnikov se ne sme preklopiti na drugega ponudnika proti njihovi volji.

5.  Pogodbe končnih uporabnikov s prenosnimi ponudniki javnih elektronskih komunikacij prenehajo veljati samodejno po opravljenem preklopu. Prenosni ponudniki javnih elektronskih komunikacij preostalo imetje na računu potrošnikom prenesejo s predplačniškimi storitvami.

6.  Ponudniki javnih elektronskih komunikacij, ki s preklopom zamujajo ali ga zlorabijo, med drugim tako, da informacij, potrebnih za prenos, ne zagotovijo pravočasno, končnim uporabnikom, ki so bili izpostavljeni taki zamudi ali zlorabi, plačajo nadomestilo.

7.  Če ima končni uporabnik, ki se želi preklopiti na novega ponudnika internetnih dostopovnih storitev, elektronski naslov, ki ga zagotavlja prenosni ponudnik, prenosni ponudnik na zahtevo končnega uporabnika na elektronski naslov, ki ga navede končni uporabnik, 12 mesecev brezplačno posreduje vso komunikacijo elektronske pošte, naslovljeno na predhodni elektronski naslov končnega uporabnika. Ta storitev posredovanja elektronske pošte vključuje samodejno odzivno sporočilo za vse pošiljatelje elektronske pošte in jih opozarja na novi elektronski naslov končnega uporabnika. Končni uporabnik lahko zahteva, da se novi elektronski naslov v samodejnem odgovoru ne razkrije.

Po prvih 12 mesecih prenosni ponudnik javnih elektronskih komunikacij končnemu uporabniku omogoči, da podaljša obdobje posredovanja elektronske pošte in mu to lahko zaračuna. Prenosni ponudnik javnih elektronskih komunikacij prvotnega naslova elektronske pošte končnega uporabnika ne prerazporedi drugem končnemu uporabniku dve leti po prekinitvi pogodbe, nikakor pa ne med obdobjem, za katero je bilo posredovanje elektronske pošte podaljšano.

8.  Pristojni nacionalni organi lahko določijo splošni postopek preklopa in prenosa, vključno z določitvijo ustreznih sankcij za ponudnike in nadomestil za končne uporabnike. Pri tem upoštevajo zaščito končnega uporabnika med postopkom preklopa in potrebo po zagotovitvi učinkovitosti takega postopka. [Sprememba 162]

Člen 30a

Nadzor in izvrševanje

1.  Nacionalni regulativni organi imajo ustrezna sredstva za spremljanje in nadziranje skladnosti s to uredbo na svojem ozemlju.

2.  Nacionalni regulativni organi poskrbijo, da so najnovejše informacije, ki se nanašajo na uporabo te uredbe, javno dostopne, in sicer tako, da jih lahko zainteresirane strani pridobijo brez težav.

3.  Nacionalni regulativni organi so pooblaščeni, da od podjetij, za katera veljajo obveznosti po tej uredbi, zahtevajo, da zagotovijo vse informacije, ki so pomembne za izvajanje in izvrševanje te uredbe. Ta podjetja take informacije na zahtevo zagotovijo hitro ter v skladu z roki in stopnjo podrobnosti, ki jih zahteva nacionalni regulativni organ.

4.  Nacionalni regulativni organi lahko posredujejo na lastno pobudo, da bi zagotovili skladnost s to uredbo.

5.  Nacionalni regulativni organi vzpostavijo ustrezne, jasne, odprte in učinkovite postopke za obravnavanje pritožb glede domnevnih kršitev člena 23. Nacionalni regulativni organi se na pritožbe odzovejo brez nepotrebnega odlašanja.

6.  Če nacionalni regulativni organ ugotovi kršitev obveznosti, določenih v tej uredbi, zahteva takojšnjo odpravo te kršitve. [Sprememba 163]

Poglavje VI

Organizacijske in končne določbe

Člen 31

Sankcije

Države članice določijo pravila o sankcijah, ki se uporabljajo v primeru kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Predvidene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo o teh pravilih uradno obvestijo do 1. julija 2016 in takoj sporočijo vsako njihovo nadaljnjo spremembo.

Pri evropskih ponudnikih elektronskih komunikacij se sankcije naložijo v skladu s poglavjem 2 glede na pripadajoče pristojnosti nacionalnih regulativnih organov v matični državi članici in državi članici gostiteljici. [Sprememba 164]

Člen 32

Pooblastilo

1.  Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov pod pogoji iz tega člena.

2.  Pooblastilo iz členov 17(2) in 19(5) se Komisiji podeli za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe].

3.  Pooblastilo iz členov 17(2) in 19(5) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu prekličeta pooblastilo, na katerega se sklep nanaša. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki ga ta določa. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija po sprejetju delegiranega akta takoj uradno hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 17(2) in člena 19(5), začne veljati samo, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila o tem aktu Evropskemu parlamentu in Svetu ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom navedenega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne nasprotujeta. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 165]

Člen 33

Postopek odbora

1.  Komisiji pomaga Odbor za komunikacije, ustanovljen na podlagi člena 22(1) Direktive 2002/21/ES. Ta odbor je odbor po Uredbi (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 34

Spremembe Direktive 2002/20/ES

(1)  V členu 3(2) se drugi pododstavek črta. Člen 3 se spremeni: [Sprememba 166]

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali elektronskih komunikacijskih storitev lahko velja samo splošna odobritev, ne da bi to posegalo v posebne obveznosti iz člena 6(2) ali v pravice uporabe iz člena 5. Če država članica meni, da je zahteva o uradnem obveščanju upravičena, lahko od podjetij zahteva, da predložijo uradno obvestilo organu BEREC, ne more pa zahtevati, da pred uveljavljanjem pravic, ki izhajajo iz te odobritve, od nacionalnega regulativnega organa ali katerega koli drugega organa pridobijo izrecno odločbo ali drugi upravni akt. Podjetje lahko po posredovanju uradnega obvestila organu BEREC, če se to zahteva, začne z opravljanjem dejavnosti, po potrebi ob upoštevanju določb o pravicah uporabe iz členov 5, 6 in 7.‟ [Sprememba 167]

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. V uradnem obvestilu iz odstavka 2 se zahtevata samo ena izjava na usklajeni predlogi v obliki, določeni v delu D Priloge, ki jo da pravna ali fizična oseba organu BEREC o tem, da namerava začeti z zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, in predložitev minimalnih informacij, ki so potrebne, da lahko organ BEREC in nacionalni regulativni organ vodita evidenco ali seznam ponudnikov elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. Države članice ne smejo naložiti dodatnih ali ločenih zahtev o uradnem obveščanju.“ [Sprememba 168]

"

(c)  doda se naslednji odstavek:"

„3a. Če države članice menijo, da je zahteva o uradnem obveščanju utemeljena, pošljejo Komisiji in drugim državam članicam v 12 mesecih od dneva začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. […/…]* utemeljeno uradno obvestilo. Komisija uradno obvestilo preuči in po potrebi v treh mesecih od datuma uradnega obvestila sprejme odločitev, s katero od zadevne države članice zahteva, da odpravi zahtevo o uradnem obveščanju.

______________

* Uredba (EU) št. […/…] Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES, uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 ter Sklepa št. 243/2012/EU (UL L…, str. …).‟ [Sprememba 169]

"

(2)  V členu 10 se doda nov odstavek 6a: "

„6a. Nacionalni regulativni organ o vseh ukrepih, ki jih namerava sprejeti v skladu z odstavkoma 5 in 6, obvesti organ BEREC. V obdobju dveh mesecev od prejetja uradnega obvestila, v katerem nacionalni regulativni organ ne sme sprejeti končnega ukrepa, organ BEREC sprejme utemeljeno mnenje, če meni, da bi osnutek ukrepa oviral enotni trg. Organ BEREC vsa mnenja posreduje nacionalnemu regulativnemu organu in Komisiji. Nacionalni regulativni organ v največji možni meri upošteva mnenje organa BEREC in slednjega obvesti o vsakršnem končnem ukrepu. Organ BEREC ustrezno posodobi svoj register.“ [Sprememba 170]

"

(3)  V Prilogi se doda naslednji del D: "

„D. Informacije, ki se zahtevajo v uradnem obvestilu v skladu s členom 3

Uradno obvestilo vsebuje izjavo o nameri zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, ki se ji priloži izključno naslednje informacije:

1.  ime ponudnika,

2.  pravni status, pravno obliko in številko vpisa v register ponudnika, če je vpisan v trgovinski ali podoben javni register,

3.  naslov glavnega sedeža ponudnika,

4.  kontaktno osebo,

5.  kratek opis omrežij ali storitev, ki jih namerava zagotavljati,

6.  zadevno državo članico in

7.  predvideni datum začetka opravljanja dejavnosti.‟ [Sprememba 171]

"

Člen 34a

Spremembe Sklepa št. 243/2012/EU

V členu 6(8) Sklepa št. 243/2012/EU se doda naslednji pododstavek:"

„Države članice dovolijo prenos ali zakup vseh dodatnih usklajenih pasov na enaki osnovi, kot velja za pasove iz prvega pododstavka.‟ [Sprememba 172]

"

Člen 35

Spremembe Direktive 2002/21/ES

Direktiva 2002/21/ES se spremeni:

(1)  V členu 1 se doda naslednji odstavek 6:"

ʻTa direktiva in posebne direktive se razlagajo in uporabljajo v povezavi z določbami Uredbe št. [XX/2014].ʼ [Sprememba 173]

"

(1a)  V členu 2 se spremeni točka g:"

„„nacionalni regulativni organ‟ pomeni organ, ki ga država članica zadolži za opravljanje regulativnih nalog, dodeljenih v tej direktivi in v posebnih direktivah;‟ [Sprememba 174]

"

(1b)  V členu 3 se odstavek 3a nadomesti z naslednjim:"

„3a. Brez poseganja v določbe odstavkov 4 in 5 je vsak nacionalni regulativni organ pristojen vsaj za ex ante urejanje trga v skladu s členi 7, 7a, 15 in 16 te direktive in členi 9 do 13b Direktive 2002/19/ES; za številčenje, dodeljevanje imen in naslovov, kolokacijo in souporabo omrežnih elementov in povezanih naprav ter za reševanje sporov med podjetji v skladu s členi 10, 12, 20 in 21 te direktive ter za dostopnost tarif, kakovost storitve določenih podjetij, razčlenitev stroškov obveznosti univerzalne storitve, regulativni nadzor maloprodajnih storitev, pogodbe, preglednost in objavo informacij, kakovost storitve, zagotavljanje enakovrednega dostopa in izbire za končne uporabnike invalide ter enotno evropsko številko klica v sili, dostop do številk in storitev, zagotavljanje dodatnih zmogljivosti, lažjo menjavo ponudnika v skladu s členi 9, 11, 12, 17, 20, 20a, 21, 21a, 22, 23a, 26, 26a, 28, 29 in 30 Direktive 2002/22/ES ter vprašanja, povezana z odobritvijo v skladu z Direktivo 2002/20/ES, ter za Direktivo 2002/58/ES.

Vsak nacionalni regulativni organ deluje neodvisno in ne prosi nobenega drugega organa za navodila v zvezi z opravljanjem nalog, ki so mu bile dodeljene po nacionalni zakonodaji, s katero se izvaja zakonodaja Skupnosti, oziroma tovrstnih navodil ne sprejema. Te organe je mogoče nadzirati v skladu z nacionalnim ustavnim pravom. Samo pritožbeni organi, ustanovljeni v skladu s členom 4, so pristojni, da odložijo izvršitev ali razveljavijo odločitev nacionalnih regulativnih organov. Države članice zagotovijo, da se lahko vodja nacionalnega regulativnega organa ali, kjer je to ustrezno, člani kolektivnega organa, ki v okviru nacionalnega regulativnega organa iz prvega pododstavka opravljajo funkcijo vodje ali njihovi namestniki razrešijo samo, če ne izpolnjuje/izpolnjujejo več pogojev, potrebnih za opravljanje njegovih/njihovih dolžnosti, ki so vnaprej določene v skladu z nacionalno zakonodajo. Sklep o razrešitvi vodje nacionalnega regulativnega organa ali, kjer to ustrezno, članov kolektivnega organa, ki opravljajo njegovo funkcijo, se ob razrešitvi objavi. Razrešeni vodja nacionalnega regulativnega organa ali, kjer to ustrezno, člani kolektivnega organa, ki opravljajo njegovo funkcijo, prejme/prejmejo utemeljitev razlogov za razrešitev in ima/imajo pravico zahtevati objavo utemeljitve, če do tega sicer ne bi prišlo, in ta se v takem primeru tudi objavi.

Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi iz prvega pododstavka ločene letne proračune in da so proračuni ustrezni za izvajanje njihovih nalog. Vsak nacionalni regulativni organ objavi proračune in revidirane letne računovodske izkaze. Vsak nacionalni regulativni organ s svojo organizacijo in delovanjem zagotavlja objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti in razpolaga z zadostnim številom strokovnega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog. Države članice zagotovijo tudi, da imajo nacionalni regulativni organi ustrezne finančne in človeške vire zato, da dejavno sodelujejo in prispevajo pri Organu evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) 1.

_________________

1 Uredba (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada.‟ [Sprememba 175]

"

(2)  Člen 7a se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

ʻ1. „Če je cilj predvidenega ukrepa iz člena 7(3) naložitev, sprememba ali umik obveznosti za operaterja ob uporabi člena 16 te direktive v povezavi s členom 5 ter členoma 9 in 13 Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) ter členom 17 Direktive 2002/22/ES (Direktiva o univerzalni storitvi), lahko Komisija v enem mesecu, kot določa člen 7(3) te direktive, zadevni nacionalni regulativni organ in BEREC obvesti o razlogih, zaradi katerih meni, da bi osnutek ukrepa lahko predstavljal oviro za enotni trg, oziroma o resnih dvomih o njegovi združljivosti s pravom Unije, pri čemer po potrebi upošteva vsa priporočila, sprejeta na podlagi člena 19(1) te direktive v zvezi z usklajeno uporabo posebnih določb te direktive in posebnih direktiv. V takšnem primeru se osnutek ukrepa ne sprejme še nadaljnje tri mesece po uradnem obvestilu Komisije.ʼ [Sprememba 176]

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

ʻ2. „V trimesečnem obdobju iz odstavka 1 Komisija, BEREC in zadevni nacionalni regulativni organ med seboj tesno sodelujejo, da bi določili najustreznejši in najučinkovitejši ukrep glede na cilje iz člena 8, pri čemer ustrezno upoštevajo mnenja tržnih udeležencev in potrebo po zagotovitvi razvoja med seboj skladne regulativne prakse. Če namerava predvideni ukrep naložiti, spremeniti ali preklicati obveznost za evropskega ponudnika elektronskih komunikacij po Uredbi [XXX/2014] v državi članici gostiteljici, se lahko sodelovanja udeleži tudi nacionalni regulativni organ matične države članice.“ [Sprememba 177]

"

(c)  v odstavek 5 se vstavi naslednja točka (aa): "

ʻ(aa) sprejme odločitev, s katero od zadevnega nacionalnega regulativnega organa zahteva, da osnutek ukrepa skupaj s posebnimi predlogi za njegove spremembe umakne, če namerava predvideni ukrep naložiti, spremeniti ali preklicati obveznost za evropskega ponudnika elektronskih komunikacij po Uredbi [XXX/2014].ʼ [Sprememba 178]

"

(d)  v odstavku 6 se doda naslednji pododstavek: "

ʼ člen 7(6) se uporablja v primerih, v katerih Komisija sprejme odločitev v skladu z odstavkom 5(aa)ʼ. [Sprememba 179]

"

(2a)  V členu 8(4) se črta točka (g). [Sprememba 180]

(2b)  V členu 9b(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„3. Komisija sprejme ustrezne izvedbene ukrepe za olajšanje prenosa ali zakupa pravic uporabe radijskih frekvenc med podjetji. Ti ukrepi se sprejmejo v 12 mesecih od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) št. […/…]*. Ti ukrepi ne zajemajo frekvenc, ki se uporabljajo za radiodifuzijo.

__________________

* Uredba (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES, uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 ter Sklepa št. 243/2012/EU (UL L …, …, str. ).‟ [Sprememba 181]

"

(3)  člen 15 se spremeni:

(a)  naslednji pododstavek se vstavi med prvi in drugi pododstavek odstavka 1:"

ʻPri ocenjevanju, ali ima določen trg lastnosti, ki lahko upravičijo naložitev predhodnih regulativnih obveznosti in ga je zato treba vključiti v priporočilo, Komisija upošteva zlasti potrebo po konvergenčni ureditvi v vsej Unij, potrebo po spodbujanju učinkovitih naložb in inovacij v interesu končnih uporabnikov in globalne konkurenčnosti gospodarstva Unije ter pomen zadevnega trga vključno z drugimi dejavniki, kot je obstoječa infrastrukturna konkurenca na maloprodajni ravni ter konkurenca pri cenah, izbiri in kakovosti izdelkov, ponujenih končnim uporabnikom. Komisija upošteva vse zadevne konkurenčne omejitve ne glede na to, ali se omrežja, storitve ali aplikacije, ki nalagajo take omejitve, štejejo za elektronska komunikacijska omrežja, elektronske komunikacijske storitve ali druge vrste storitev ali aplikacij, ki so primerljive z vidika končnega uporabnika, da bi določila, ali so na splošno v Uniji ali v njenem bistvenem delu hkrati izpolnjena naslednja tri merila:

   (a) prisotnost visokih in stalnih strukturnih, pravnih ali regulativnih ovir za vstop na trg;
   (b) tržna struktura se ob upoštevanju stanja infrastrukturne in druge konkurence za ovirami za vstop na trg ne nagiba k učinkoviti konkurenci v ustreznem časovnem obdobju;
   (c) konkurenčno pravo ne zadošča za primerno odpravljanje ugotovljenega tržnega nedelovanja.ʼ

"

(d)  v odstavku 3 se doda naslednji pododstavek:"

ʻPri izvajanju pooblastil v skladu s členom 7 Komisija ko preverja, ali so merila iz odstavka 1 hkrati izpolnjena, preveri, ali je osnutek ukrepa skladen s pravom Unije:

   (a) določen trg, ki ni naveden v priporočilu, ima lastnosti, ki upravičujejo naložitev regulativnih obveznosti v posebnih nacionalnih okoliščinah; ali
   (b) trg, naveden v priporočilu, ne zahteva urejanja v posebnih nacionalnih okoliščinah.ʼ

"

(4)  Prvi odstavek člena 19 se spremeni:"

ʻBrez poseganja v člen 9 te direktive ter člena 6 in 8 Direktive 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi) lahko Komisija ob ugotovitvi, da bi lahko razlike v tem, kako nacionalni regulativni organi opravljajo regulativne naloge, določene v tej direktivi, posebnih direktivah in Uredbi št. [.../2014], predstavljale oviro za notranji trg, ter ob kar največjem upoštevanju mnenja BEREC izda priporočilo ali sklep o usklajeni uporabi določb te direktive, posebnih direktiv in Uredbe št. [.../2014], da bi pospešila doseganje ciljev iz člena 8.ʻ [Sprememba 182]

"

Člen 36

Spremembe Direktive 2002/22/ES

1.  Direktiva 2002/22/ES se s 1. julijem 2016 spremeni:

(1)  V členu 1(3) se črta prvi stavek.

(1a)  V drugem pododstavku člena 2 se dodajo naslednje točke:"

„(fa) „sprejemni ponudnik javnih elektronskih komunikacij“ pomeni ponudnika javnih elektronskih komunikacij, na katerega se prenese telefonska številka ali storitev;

   (fb) „prenosni ponudnik javnih elektronskih komunikacij“ pomeni ponudnika javnih elektronskih komunikacij, s katerega se prenese telefonska številka ali storitev.‟ [Sprememba 183]

"

(1b)  Naslov člena 20 se nadomesti z naslednjim:"

„Zahtevane informacije pri sklepanju pogodb‟; [Sprememba 184]

"

(1c)  V člen 20 se vstavi naslednji odstavek:"

„-1a. Države članice zagotovijo, da se informacije iz odstavkov 1 in 1a posredujejo pred sklenitvijo pogodbe v jasni, izčrpni in preprosto dostopni obliki ter brez poseganja v zahteve iz Direktive 2011/83/EU* glede pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, in pogodb na daljavo. Potrošniki in drugi končni uporabniki, ki to zahtevajo, imajo dostop do izvoda pogodbe na trajnem nosilcu podatkov.

Države članice lahko v svoji nacionalni zakonodaji ohranijo ali uvedejo jezikovne zahteve v zvezi s pogodbenimi informacijami, da bi potrošnikom ali drugim končnim uporabnikom, ki to zahtevajo, zagotovile lažje razumevanje teh informacij.

_________________

* Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).“ [Sprememba 185]

"

(1d)  Člen 20(1) se nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice zagotovijo, da imajo potrošniki in drugi končni uporabniki, ki to zahtevajo, pri naročanju na storitve, s katerimi se zagotovi priključitev na javno elektronsko komunikacijsko omrežje in/ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, pravico do sklenitve pogodbe s podjetjem ali podjetji, ki takšno priključitev in/ali storitve zagotavljajo. V pogodbi se navedejo najmanj naslednje informacije:

   (a) ime, naslov in kontaktni podatki podjetja ter naslov in kontaktni podatki za morebitne pritožbe, če se med seboj razlikujejo;
   (b) glavne značilnosti ponujenih storitev, predvsem:
   (i) posamezna tarifna shema ali tarifne sheme, za katere velja pogodba, in za vsako tarifno shemo vrste ponujenih storitev, vključno z obsegom komunikacij;
   (ii) dostop do informacij o storitvah v sili in lokaciji kličočega za vse ustrezne ponujene storitve in vse omejitve v zvezi z zagotavljanjem storitev v sili iz člena 26,
   (iii) minimalne ravni kakovosti ponujene storitve, vključno z rokom za začetno priključitev ter po potrebi drugimi kazalci kakovosti storitev, kot jih določijo nacionalni regulativni organi,
   (iv) vrste zagotovljenih poprodajnih storitev, storitev vzdrževanja in storitev pomoči uporabnikom, vključno s tehničnimi informacijami, če je izvedljivo, o pravilnem delovanju terminalske opreme, ki jo izbere končni uporabnik, pogoji in pristojbinami za te storitve, ter načini za vzpostavitev stika s temi storitvami,
   (v) vse omejitve, ki jih ponudnik naloži v zvezi z uporabo dobavljene terminalske opreme, vključno z informacijami o odklepanju terminalske opreme in vsemi pristojbinami v primeru prekinitve pogodbe pred iztekom minimalnega trajanja pogodbe;
   (vi) vsakršne omejitve porabe reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja po veljavnih domačih tarifah na podlagi sklicevanja na merila poštene uporabe, vključno s podrobnimi informacijami, kako se tovrstna merila poštene uporabe uporabljajo glede na glavne parametre cene, količine ali druge parametre zadevne tarifne sheme;
   (c) če obstaja obveznost na podlagi člena 25, možnosti naročnika, ali bo vključil svoje osebne podatke v imenik, in možnosti, ki jih ima za preverjanje, popravljanje ali odstranitev svojih vnosov;
   (d) podrobni podatki o cenah in tarifah, vključno z davki in morebitnimi dodatnimi pristojbinami, ter načini, na katere se lahko pridobivajo najnovejše informacije o vseh veljavnih tarifah in pristojbinah za vzdrževanje;
   (da) ponujeni načini plačila in vse razlike v stroških, povezane z načinom plačila, ter razpoložljive zmogljivosti za zagotavljanje preglednosti računov in spremljanje porabe;
   (e) trajanje pogodbe ter pogoji za podaljšanje in prekinitev izvajanja storitev in pogodbe, vključno:
   (i) z vsako najkrajšo uporabo ali trajanjem, ki se zahteva za uporabo pogojev iz posebne ponudbe,
   (ii) z vsemi pristojbinami za menjavo in prenosljivost številk in drugih identifikacijskih oznak, vključno z dogovori o nadomestilu in povračilu v primeru zamude ali zlorabe menjave,
   (iii) z vsemi pristojbinami, nastalimi zaradi predčasne prekinitve pogodbe, vključno z vsemi povračili stroškov, povezanih s terminalsko opremo, na podlagi običajnih metod za amortizacijo, in vsemi drugimi prednostmi posebnih ponudb po načelu časovno sorazmerne uporabe,
   (f) vsak dogovor o nadomestilu in povračilu – vključno, kadar je ustrezno, z izrecnim sklicevanjem na zakonsko določene pravice potrošnika –, ki velja, če niso izpolnjene ravni kakovosti storitev iz pogodbe;
   (q) način uvedbe postopkov za reševanje sporov, vključno s čezmejnimi spori, v skladu s členom 34;
   (ga) podrobnosti o tem, kako končni uporabniki invalidi pridobijo informacije o izdelkih in storitvah, ki so zasnovani za njih;
   (h) vrsta ukrepov, ki so na voljo podjetju v primeru incidentov v zvezi z varnostjo in celovitostjo ali v primeru groženj in izpostavljenosti.

Države članice lahko zahtevajo tudi, da mora pogodba vključevati vse informacije, ki jih v ta namen lahko posredujejo zadevni javni organi o uporabi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev za izvajanje nezakonitih dejavnosti ali za razširjanje škodljive vsebine ter o načinih zaščite osebne varnosti, zasebnosti in osebnih podatkov iz člena 21(4) in ki se navezujejo na ponujeno storitev.‟ [Sprememba 186]

"

(1e)  V člen 20 se vstavi naslednji odstavek:"

„1a. Če pogodba vključuje zagotavljanje internetnih dostopovnih in podatkovnih storitev, vsebuje poleg informacij iz odstavka 1 tudi naslednje:

   (a) podrobnosti o oblikovanju cen za enoto in za velike količine podatkov ter morebitnih veljavnih pragovih, ki se nanašajo na določeno tarifno shemo ali tarifne sheme, za katere velja pogodba. Za količine podatkov nad pragovi oblikovanje cen za enoto ali velike količine na ad hoc ali stalni osnovi ter vse morebitne omejitve hitrosti prenosa podatkov, ki se lahko uporabljajo za določeno tarifno shemo ali tarifne sheme, za katere velja pogodba;
   (b) načine, kako lahko končni uporabniki spremljajo trenutno porabo ter ali in kako je mogoče določiti prostovoljne omejitve;
   (c) za fiksne podatkovne povezave običajno razpoložljivo minimalno hitrost za odjemanje in nalaganje podatkov na glavni lokaciji končnega uporabnika;
   (d) za mobilne podatkovne povezave ocenjeno minimalno hitrost za odjemanje in nalaganje podatkov pri priključitvi prek brezžičnega omrežja ponudnika v državi članici, v kateri ima končni uporabnik prebivališče;
   (e) druge parametre kakovosti storitev, kot so opredeljeni v členu 24(2) Uredbe (EU) št. .../...(27);
   (f) informacije o vseh postopkih, ki jih ponudnik vzpostavi za merjenje in oblikovanje prometa, vključno z navedbo uporabljenih metod nadzora komunikacij, ki se uporabljajo kot smiselni ukrepi za upravljanje prometa, ter informacije o morebitnih vplivih teh postopkov na kakovost storitev, zasebnost končnih uporabnikov in varstvo osebnih podatkov ter
   (g) jasno in razumljivo razlago, kako lahko omejitve podatkovne količine, hitrost in drugi parametri kakovosti storitev dejansko vplivajo na internetne dostopovne storitve, zlasti uporabo vsebin, aplikacij in storitev.‟ [Sprememba 187]

"

(1f)  Člen 20(2) se črta. [Sprememba 188]

(1g)  V členu 20 se doda naslednji odstavek:"

„2a. Države članice lahko za pogodbe, za katere se uporablja ta člen, ohranijo zahteve v zvezi s pogodbenimi informacijami ali uvedejo dodatne.‟ [Sprememba 189]

"

(1h)  V členu 20 se doda naslednji odstavek:"

„2b. Organ BEREC izda smernice za pripravo standardnih predlog pogodbenih informacij, ki vsebujejo podatke, zahtevane v odstavkih 1 in 1a tega člena.

Nacionalni regulativni organi lahko določijo dodatne zahteve glede vsebine in oblike pogodbenih informacij, ki se objavijo, ter načina objave, zlasti glede hitrosti prenosa podatkov, pri tem pa dosledno upoštevajo smernice organa BEREC za načine merjenja hitrosti ter vsebino in obliko informacij, ki se objavijo, in način objave, kot je določeno v členu 21(3a).‟ [Sprememba 190]

"

(1i)  Vstavi se naslednji člen:"

„Člen 20a

Trajanje in odpoved pogodbe

1.  Države članice zagotovijo, da se pogodbe med potrošniki in ponudniki javnih elektronskih komunikacij sklenejo za največ 24 mesecev. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij omogočijo končnim uporabnikom sklenitev pogodb za 12 mesecev.

2.  Potrošnik ima pravico, da v skladu z Direktivo 2011/83/EU odstopi od pogodbe, sklenjene na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, v roku 14 dni od sklenitve.

3.  Če pogodba ali nacionalno pravo omogočata, da se pogodbena obdobja za določen čas (v nasprotju z minimalnim trajanjem) samodejno podaljšajo, ponudnik javnih elektronskih komunikacij potrošnika o tem pravočasno obvesti, tako da ima potrošnik najmanj mesec dni, da nasprotuje samodejnemu podaljšanju. Če potrošnik samodejnemu podaljšanju ne nasprotuje, se pogodba šteje za pogodbo s podaljšanjem za nedoločen čas, ki jo potrošnik lahko kadar koli prekine z enomesečnim odpovednim rokom, ne da bi imel zaradi tega poleg stroškov zagotavljanja storitve med odpovednim rokom še druge stroške.

4.  Države članice zagotovijo, da imajo potrošniki pravico do brezplačne prekinitve pogodbe po obvestilu o spremenjenih pogodbenih pogojih, ki jih predlaga ponudnik javnih elektronskih komunikacij, razen če predlagane spremembe koristijo izključno končnemu uporabniku. Ponudniki o vsaki takšni spremembi potrošnike obvestijo v primernem roku, tj. najmanj en mesec vnaprej, ter jih hkrati seznanijo s pravico do brezplačne prekinitve pogodbe, če novih pogodbenih pogojev ne sprejmejo. Smiselno se uporablja odstavek 2.

5.  Vsako bistveno neprestano ali redno ponavljajoče se razhajanje med dejansko uspešnostjo glede hitrosti ali drugih parametrov kakovosti storitev in uspešnostjo, ki jo navede ponudnik javnih elektronskih komunikacij v skladu s členom 20, se šteje za neskladnost uspešnosti za namene določitve pravnih sredstev, ki so na voljo potrošniku v skladu z nacionalno zakonodajo.

6.  Države članice zagotovijo, da naročnina na dodatne storitve, ki jih zagotavlja isti ponudnik javnih elektronskih komunikacij, ne pomeni, da začne ponovno teči prvotno pogodbeno obdobje, razen če se dodatne storitve ponudijo po posebno ugodni ceni, ki je na voljo le, če začne obstoječe pogodbeno obdobje ponovno teči.

7.  Države članice zagotovijo, da ponudniki javnih elektronskih komunikacij uporabljajo pogoje in postopke za prekinitev pogodbe, ki ne ovirajo menjave ponudnika storitev in ne odvračajo od nje.

8.  Če paket storitev, ki se ponujajo potrošnikom, vključuje vsaj povezavo do elektronskega komunikacijskega omrežja ali eno elektronsko komunikacijsko storitev, se za vse dele paketa uporabljajo določbe iz tega člena.

9.  Države članice lahko za pogodbe, za katere se uporablja ta člen, ohranijo zahteve za zagotovitev višje ravni varstva potrošnikov ali uvedejo dodatne.‟; [Sprememba 191]

"

(1j)  člen 21 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 21

1.  Države članice zagotovijo, da lahko njihovi nacionalni regulativni organi naložijo podjetjem, ki zagotavljajo javna elektronska komunikacijska omrežja in/ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, obveznost objave preglednih, primerljivih, ustreznih in ažuriranih informacij o veljavnih cenah in tarifah, o vseh stroških, povezanih s predčasno prekinitvijo pogodbe, ter o standardnih pogojih za dostop do in uporabo storitev, ki jih zagotavljajo končnim uporabnikom v skladu s Prilogo II. Take informacije se objavijo v jasni, izčrpni in preprosto dostopni obliki ter se redno posodabljajo. Vse razlike v pogojih, ki veljajo za potrošnike in druge končne uporabnike, ki to zahtevajo, se izrecno navedejo.

Nacionalni regulativni organi lahko določijo dodatne zahteve glede načina objave teh informacij, ki lahko vključujejo zlasti uvedbo jezikovnih zahtev, da se zagotovi razumljivost teh informacij potrošnikom in končnim uporabnikom, ki to zahtevajo. Države članice zagotovijo, da ponudniki javnih elektronskih komunikacij te informacije pred objavo na zahtevo predložijo nacionalnim regulativnim organom.

2.  Nacionalni regulativni organi zagotovijo, da imajo potrošniki in drugi končni uporabniki, ki to zahtevajo, dostop do neodvisnih ocenjevalnih orodij, ki jim omogočijo primerjavo učinkovitosti dostopa do elektronskega komunikacijskega omrežja in elektronskih komunikacijskih storitev ter stroškov alternativnih vzorcev uporabe. V primeru, da te možnosti na trgu niso dostopne brezplačno ali po razumni ceni, države članice zagotovijo, da jih nacionalni regulativni organi lahko dajo na voljo sami ali prek javnega naročila tretjim osebam. Tretje osebe imajo pravico do brezplačne uporabe informacij, ki jih objavijo podjetja, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in/ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, za prodajo ali dajanje na voljo takšnih neodvisnih ocenjevalnih orodij.

2a.  Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi pod vodstvom organa BEREC in po posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi vzpostavijo prostovoljno certifikacijsko shemo za interaktivna primerjalna spletna mesta, vodnike ali podobna orodja, ki temeljijo na objektivnih, preglednih in sorazmernih zahtevah, zlasti na neodvisnosti od ponudnikov javnih elektronskih komunikacij.

3.  Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni regulativni organi podjetjem, ki zagotavljajo javna elektronska komunikacijska omrežja in/ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, naložijo obveznost, da med drugim:

   (a) zagotovijo končnim uporabnikom informacije o veljavnih tarifah glede katere koli številke ali storitve, ki sta predmet posebnih pogojev oblikovanja cen; nacionalni regulativni organi lahko glede na posamezne kategorije storitev zahtevajo, da se takšne informacije posredujejo neposredno pred priključitvijo klica;
   (b) zagotovijo končnim uporabnikom informacije o dostopu do storitev v sili in o lokaciji kličočega za vse ustrezne ponujene storitve in vse omejitve pri zagotavljanju storitev v sili po členu 26 ter zagotovijo, da se vse spremembe takoj sporočijo;
   (da) zagotovijo informacije o internetnih dostopovnih storitvah, če se ponujajo, pri čemer navedejo:
   (i) za fiksne podatkovne povezave običajno razpoložljivo minimalno hitrost za odjemanje in nalaganje podatkov v državi članici, v kateri ima končni uporabnik prebivališče; za mobilne podatkovne povezave ocenjeno minimalno hitrost za odjemanje in nalaganje podatkov pri priključitvi prek brezžičnega omrežja ponudnika v državi članici, v kateri ima končni uporabnik prebivališče;
   (ii) podrobnosti o oblikovanju cen za enoto ali za velike količine podatkov ter morebitne veljavne pragove. Za količine podatkov nad pragovi: oblikovanje cen za enoto ali velike količine na ad hoc ali stalni osnovi ter vse morebitne omejitve hitrosti prenosa podatkov;
   (iii) načine, kako lahko končni uporabniki spremljajo trenutno porabo ter ali in kako je mogoče določiti prostovoljne omejitve;
   (iv) jasno in razumljivo razlago, kako lahko omejitve podatkovne količine, hitrost in drugi parametri kakovosti storitev dejansko vplivajo na uporabo internetnih dostopovnih storitev, zlasti uporabo vsebin, aplikacij in storitev;
   (v) informacije o vseh postopkih, ki jih ponudnik vzpostavi za merjenje in oblikovanje prometa, kot je določeno v členu 23(5) Uredbe (EU) št. .../...(28), vključno z navedbo uporabljenih metod nadzora komunikacij, ki se uporabljajo kot primerni ukrepi za upravljanje prometa, ter informacije o morebitnih vplivih teh postopkov na kakovost storitev, zasebnost končnih uporabnikov in varstvo osebnih podatkov;
   (e) obvestijo potrošnike in po potrebi druge končne uporabnike o njihovi pravici, da se odločijo, ali bodo svoje osebne podatke vključili v imenik, in o vrstah zadevnih podatkov v skladu s členom 12 Direktive 2002/58/ES; ter
   (f) redno obveščajo potrošnike invalide in po potrebi druge končne uporabnike o podrobnostih njim namenjenih izdelkov in storitev ter o ukrepih, sprejetih za zagotavljanje enakovrednega dostopa;

Če se zdi potrebno, lahko nacionalni regulativni organi spodbujajo samoregulativne ali koregulativne ukrepe, preden naložijo kakršno koli obveznost. Države članice lahko določijo dodatne zahteve glede vsebine in oblike informacij, ki se objavijo, in načina objave, pri tem pa dosledno upoštevajo smernice organa BEREC iz odstavka 3a tega člena.

3a.  Organ BEREC po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in v tesnem sodelovanju s Komisijo do ...(29) določi splošne smernice za načine merjenja hitrosti internetnih dostopovnih storitev, parametre kakovosti storitev, ki se merijo (med drugim dejanske hitrosti v primerjavi z oglaševanimi, kakovost, kot jo dojemajo uporabniki), in metode za njihovo merjenje glede na čas ter vsebino in obliko informacij, ki se objavijo, in način objave, vključno z morebitnimi mehanizmi za potrjevanje kakovosti, da se končnim uporabnikom, vključno s končnimi uporabniki invalidi, zagotovi dostop do izčrpnih, primerljivih, zanesljivih in uporabnikom prijaznih informacij. Po potrebi se lahko uporabijo parametri, opredelitve in merilne metode iz Priloge III.

4.  Države članice lahko zahtevajo, da podjetja iz odstavka 3 brezplačno širijo informacije javnega interesa končnim uporabnikom, če je primerno, prek enakih sredstev, kot jih po navadi sama uporabljajo za komuniciranje s končnimi uporabniki. Pri tem zadevni javni organi te informacije zagotovijo ponudnikom javnih elektronskih komunikacij v standardizirani obliki, nanašajo pa se lahko med drugim na naslednja področja:

   (a) najobičajnejše oblike uporabe elektronskih komunikacijskih storitev za izvajanje nezakonitih dejavnosti ali za širjenje škodljive vsebine, zlasti kjer bi to lahko škodovalo spoštovanju pravic in svoboščin drugih, vključno s kršenjem pravic glede varstva podatkov, avtorskih in sorodnih pravic ter njihovimi pravnimi posledicami, in
   (b) načine zaščite pred tveganji za osebno varnost, zasebnost in osebne podatke pri uporabi elektronskih komunikacijskih storitev.‟ [Sprememba 192]

"

(1k)  Vstavi se naslednji člen:"

„Člen 21a

Nadzor porabe

1.  Države članice zagotovijo, da ponudniki elektronskih komunikacij potrošnikom in končnim uporabnikom ponudijo možnost spremljanja in nadzora uporabe elektronskih komunikacijskih storitev, ki se zaračunavajo na podlagi časovne ali količinske porabe. To mora vključevati:

   (a) za predplačniške in naročniške storitve pravočasen in brezplačen dostop do informacij o porabi;
   (b) za naročniške storitve možnost brezplačno vnaprej določiti finančno zgornjo mejo porabe, možnost zahtevati obvestilo, ko sta dosežena vnaprej določeni delež zgornje meje in sama zgornja meja, postopek, ki se uporablja za nadaljnjo uporabo, ko je presežena zgornja meja, in ustrezne veljavne cenike;
   (c) razčlenjene račune na trajnem nosilcu podatkov.

2.  BEREC določi smernice za izvajanje odstavka 1.

Po prekoračitvi finančne omejitve lahko končni uporabniki še naprej prejemajo klice in sporočila SMS ter imajo dostop do brezplačnih telefonskih številk in storitev v sili z brezplačnim klicem na evropsko številko za klic v sili 112 do konca dogovorjenega obračunskega obdobja.“ [Sprememba 193]

"

(2)  Členi 20, 21, 22 in 30 se črtajo Člen 22 se črta. [Sprememba 194]

(2a)  Člen 26 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice zagotovijo, da lahko vsi končni uporabniki storitev iz odstavka 2, vključno z uporabniki javnih plačilnih telefonov, brezplačno in brez uporabe plačilnih sredstev pokličejo službe za storitve v sili na enotno evropsko številko za klic v sili 112 in na katero koli drugo nacionalno številko za klic v sili, ki so jo določile države članice.

1a.  Države članice zagotovijo, da lahko vsi uporabniki zasebnih telekomunikacijskih omrežij pokličejo službe za ukrepanje v sili ali, kadar je ustrezno, notranje službe za ukrepanje v sili brezplačno na enotno evropsko številko za klic v sili 112 in na katero koli drugo nacionalno številko za klic v sili, ki so jo določile države članice.

2.  Države članice v posvetovanju z nacionalnimi regulativnimi organi, organi, odgovornimi za storitve v sili, in ponudniki zagotovijo, da podjetja, ki končnim uporabnikom zagotavljajo elektronsko komunikacijsko storitev odpravljanja nacionalnih klicev na številko ali številke iz nacionalnega načrta telefonskega oštevilčenja, zagotovijo dostop do storitev v sili.

3.  Države članice zagotovijo, da so klici na enotno evropsko številko za klic v sili 112 ustrezno odgovorjeni in obravnavani na način, ki je najprimernejši za delovanje njihovih sistemov klicev v sili. Na take klice se odgovarja in se jih obravnava vsaj tako hitro in učinkovito kot klice na drugo nacionalno številko oziroma številke za klic v sili, če se take številke še naprej uporabljajo.

Komisija po posvetovanju z ustreznimi pristojnimi organi sprejme priporočilo o kazalnikih uspešnosti za države članice. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2015 in nato vsaki dve leti predloži poročilo o učinkovitosti uvedbe evropske številke za klic v sili 112 in o delovanju kazalnikov uspešnosti.

4.  Države članice zagotovijo, da imajo končni uporabniki invalidi dostop do storitev v sili, ki je ekvivalenten dostopu drugih končnih uporabnikov. Pri ukrepih, sprejetih z namenom, bi končnim uporabnikom invalidom zagotovili možnost dostopa do storitev v sili med potovanjem po drugih državah članicah, se v kar največji meri upoštevajo evropski standardi in specifikacije, objavljeni v skladu z določbami člena 17 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva); ti ukrepi morajo državam članicam tudi omogočati, da lahko naložijo dodatne obveznosti, da bi uresničile cilje iz tega člena.

5.  Države članice zagotovijo, da zadevna podjetja organu, ki je odgovoren za klice v sili, brezplačno dajo na voljo informacije o lokaciji kličočega, takoj ko organ sprejme klic. To velja za vse klice na enotno številko za klic v sili 112. Države članice lahko določijo, da ta obveznost velja tudi za klice na nacionalne številke za klic v sili. Komisija zagotovi, da pristojni regulativni organi določijo merila za natančnost in zanesljivost zagotovljenih informacij o lokaciji v skladu z odstavkom 7 in ob doslednem upoštevanju smernic organa BEREC.

BEREC po posvetovanju z ustreznimi deležniki in v tesnem sodelovanju s Komisijo do …(30) določi smernice za merila za natančnost in zanesljivost informacij o lokaciji kličočega, ki se zagotovijo službam za ukrepanje v sili. V smernicah se upošteva, ali je za večjo natančnost in zanesljivost informacij o lokaciji kličočega na številko 112 izvedljiva uporaba mobilnega terminala, opremljenega z napravami GNSS mobilnih terminalov.

6.  Države članice in Komisija zagotovijo, da so državljani ustrezno obveščeni o obstoju in uporabi enotne evropske številke za klic v sili 112, zlasti prek pobud, ki so posebej namenjene osebam, ki potujejo iz ene države članice v drugo. Komisija podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic.

7.  Da se v državah članicah zagotovi učinkovit dostop do storitev klica v sili na številki 112, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov po posvetovanju z organom BEREC v skladu s členom 37a v zvezi z merili glede informacij o lokaciji kličočega in ključnimi kazalniki uspešnosti dostopa do navedenih storitev. Ti ukrepi se sprejmejo brez poseganja v organizacijo storitev v sili ali vplivanja nanjo, saj ta ostaja v izključni pristojnosti držav članic.

7a.  Komisija vodi podatkovno bazo številk evropskih služb za ukrepanje v sili v formatu E.164 in tako zagotovi, da lahko medsebojno komunicirajo med državami članicami.“; [Sprememba 195]

"

(2b)  Vstavi se naslednji člen:"

„Člen 26a

Povratni komunikacijski sistem EU za obveščanje 112

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do [leto dni po roku za prenos] predloži poročilo o izvedljivosti vzpostavitve povratnega komunikacijskega sistema EU za obveščanje 112 z uporabo obstoječih elektronskih komunikacijskih omrežij, ki pokriva vso Unijo in je univerzalen, večjezičen, dostopen, enostaven in učinkovit ter namenjen obveščanju javnosti v primeru neizbežne ali razvijajoče se katastrofe ali velike nesreče.

Komisija se posvetuje z organom BEREC in službami civilne zaščite ter preuči standarde in specifikacije, ki so potrebni za vzpostavitev sistema iz odstavka 1. Pri pripravi poročila upošteva obstoječe nacionalne in regionalne sisteme 112 ter zakonodajo Unije o varstvu zasebnih podatkov. Po potrebi poročilu priloži zakonodajni predlog.“; [Sprememba 196]

"

(2c)  Člen 30 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice zagotovijo, da lahko vsi naročniki s številkami iz nacionalnih načrtov telefonskega oštevilčenja, ki to zahtevajo, ohranijo svojo(-e) številko(-e) neodvisno od ponudnika javnih elektronskih komunikacij, ki storitev izvaja, v skladu z določbami iz dela C Priloge I.“

2.  Nacionalni regulativni organi zagotovijo, da je oblikovanje cen med operaterji in/ali ponudniki storitev v zvezi z zagotavljanjem prenosljivosti številk stroškovno naravnano in da morebitne neposredne dajatve naročnikov ne odvračajo od spremembe ponudnika storitev.

3.  Nacionalni regulativni organi ne naložijo maloprodajnih tarif za prenos številk na način, ki bi izkrivljal konkurenco, na primer z določitvijo posebnih ali skupnih maloprodajnih tarif.

4.  Prenos številk in njihovo poznejše aktiviranje se izvede v najkrajšem možnem času. Za končne uporabnike, ki so podpisali pogodbo za prenos številke na novega ponudnika, se številka aktivira v enem delovnem dnevu.

Pristojni nacionalni organi lahko brez poseganja v prvi pododstavek določijo celovit postopek menjave in prenosa številk, ob tem pa upoštevajo smernice organa BEREC iz odstavka 4b. Pri tem upoštevajo, da je treba zaščititi končnega uporabnika med postopkom menjave ter zagotoviti učinkovitost takega postopka za končnega uporabnika, neprekinjenost storitve za končnega uporabnika in da postopki menjave ne škodijo konkurenci. Prekinitev storitve med postopkom prenosa številke v vsakem primeru ne sme biti daljša od enega delovnega dneva. Ponudnika se ne zamenja proti volji končnega uporabnika.

Države članice zagotovijo, da se podjetjem naložijo primerne sankcije, vključno z dolžnostjo, da v primeru, če podjetja ali kdo drug v njihovem imenu prepozno prenese številko, ne da na voljo informacij, ki so potrebne za pravočasen prenos, ali zlorabi prenos, naročnikom izplačajo nadomestilo.

4a.  Sprejemni ponudnik javnih elektronskih komunikacij vodi proces menjave in prenosa. Končni uporabniki prejmejo ustrezne informacije o menjavi pred menjavo in med njo ter takoj po opravljeni menjavi.

4b.  BEREC določi smernice za vse pogoje in postopke menjave in prenosa, zlasti glede obveznosti sprejemnega in prenosnega ponudnika med postopkom menjave in prenosa, informacij, ki jih med postopkom prejmejo potrošniki, pravočasne prekinitve obstoječe pogodbe, povračila predplačil in učinkovitih storitev posredovanja elektronske pošte.

4c.  Če paket storitev, ki se ponujajo potrošnikom, vključuje vsaj povezavo do elektronskega komunikacijskega omrežja ali eno elektronsko komunikacijsko storitev, se za vse dele paketa uporabljajo določbe iz tega člena.“; [Sprememba 197]

"

(2d)  V členu 34 se doda naslednji odstavek:"

„1a. Zunajsodni postopki, ki se uvedejo v skladu z odstavkom 1, se uporabljajo tudi pri sporih v zvezi s pogodbami med potrošniki in drugimi končnimi uporabniki, če so takšni zunajsodni postopki na voljo tudi njim, ter ponudniki javnih elektronskih komunikacij s sedežem v drugi državi članici. V primeru sporov, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2013/11/EU*, se uporabljajo določbe navedene direktive.

________________________

* Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 63).“ [Sprememba 198]

"

(2e)  Vstavi se naslednji člen 37a:"

„Člen 37a

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 26 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od ...(31).

3.  Prenos pooblastila iz člena 26 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Veljati začne dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki ga ta določa. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija po sprejetju delegiranega akta takoj uradno hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.“. [Sprememba 199]

"

(2f)  V Prilogi II se točka 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Ime(-na), naslov(-i) in kontaktni podatki podjetja(-ij).

To so imena in naslovi sedežev podjetij, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja in/ali javno dostopne telefonske storitve.“; [Sprememba 200]

"

(2g)  V Prilogi II se točka 2.2 nadomesti z naslednjim:"

„2.2. Za vsako tarifno shemo ponujene storitve in ustrezno kakovost storitvenih parametrov, veljavne tarifne sheme, ter, za vsako teh tarifnih shem, vrste ponujenih storitev, vključno s količinami komunikacij, in vse pristojbine (dostop, uporaba, vzdrževanje in dodatne pristojbine) ter stroške, povezane s terminalsko opremo.“; [Sprememba 201]

"

(2h)  V Prilogi II se doda naslednja točka:"

„2.2.a. Dodatne informacije o internetnih dostopovnih storitvah, če se ponujajo, zlasti podrobnosti o cenah podatkov, hitrostih snemanja in nalaganja podatkov ter veljavnih omejitvah hitrosti, možnostih spremljanja porabe, veljavnih postopkih za upravljanje prometa, ter njihovem vplivu na kakovost storitev, zasebnost končnega uporabnika in varstvo osebnih podatkov“; [Sprememba 202]

"

(2i)  V Prilogi II se točka 2.5 nadomesti z naslednjim:"

„2.5. Standardni pogodbeni pogoji, vključno z minimalnim pogodbenim obdobjem, pogoji za predčasno prekinitev pogodbe in s tem povezane pristojbine, postopki in neposredne pristojbine za menjavo in prenosljivost številk in drugih identifikacijskih oznak, če je to primerno, ter dogovori o nadomestilu v primeru zamude ali zlorabe menjave.“. [Sprememba 203]

"

2.  Države članice do 1. julija 2016 izvajajo vse ukrepe, s katerimi prenašajo določbe iz odstavka 1.

Člen 37

Spremembe Uredbe (EU) št. 531/2012

Uredba (EU) št. 531/2012 se spremeni:

(1)  V člen 1(1) se vstavi naslednji tretji pododstavek:"

„Ta uredba se uporablja izključno za storitve gostovanja, ki se v Uniji zagotavljajo končnim uporabnikom, katerih domači ponudnik je ponudnik javnih elektronskih komunikacij v eni od držav članic.“ [Sprememba 204]

"

(2)  V členu 2(2) se vstavi naslednja točka (r):"

ʻ(r) „dvostranski ali večstranski sporazum o gostovanju“ pomeni enega ali več komercialnih ali tehničnih sporazumov med ponudniki gostovanja, ki omogočajo virtualno razširitev pokrivanja domačega omrežja in vzdržno zagotavljanje s strani vsakega ponudnika gostovanja reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja na isti cenovni ravni kot njihovih domačih mobilnih komunikacijskih storitev.ʻ [Sprememba 205]

"

(3)  V členu 4 se doda naslednji odstavek 7:"

ʻ7. Ta člen se ne uporablja za ponudnike storitev gostovanja, ki zagotavljajo regulirane maloprodajne storitve gostovanja v skladu s členom 4a.ʼ [Sprememba 206]

"

(4)  Vstavi se naslednji člen 4a:"

ʻČlen 4a

1.  Ta člen se uporablja za ponudnike gostovanja, ki:

   (a) vedno in za vse maloprodajne pakete, ki vključujejo regulirane storitve gostovanja, zaračunavajo veljavne domače cene tako za domače storitve kot tudi za regulirane storitve gostovanja po vsej Uniji, kot če bi se regulirane storitve gostovanja uporabljale na domačem omrežju; in
   (b) prek svojih omrežij ali na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov o gostovanju z drugimi ponudniki gostovanja zagotovijo, da določbe iz točke (a) upošteva najmanj eden ponudnik gostovanja v vseh državah članicah.

2.  Odstavki 1, 6 in 7 ne izključujejo možnosti ponudnika gostovanja, da s sklicevanjem na merilo razumne uporabe omeji porabo reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja po veljavnih cenah domačih storitev. Merilo razumne porabe se uporablja tako, da se potrošnikom, ki uporabljajo različne domače maloprodajne pakete ponudnika gostovanja, omogoči, da brez težav isti tipični vzorec domače porabe, ki ga uporabljajo pri domačih maloprodajnih paketih, uporabijo tudi na rednih potovanjih po Uniji. Ponudnik gostovanja, ki uporabi to možnost, objavi podrobne kvantificirane podatke o načinu uporabe merila razumne uporabe v skladu s členom 25(1)(b] Uredbe št. XXX/2014 ter jih v skladu s členom 26(1)(b) in (c) navedene uredbe vključi v svoje pogodbe, pri čemer se sklicuje na glavne cene, količino ali druge parametre zadevnega maloprodajnega paketa.

Po posvetovanju z deležniki in v tesnem sodelovanju s Komisijo BEREC do 31. decembra 2014 določi splošne smernice za uporabo merila razumne uporabe v maloprodajnih pogodbah s ponudniki gostovanja, ki uporablja ta člen. BEREC določi take smernice s sklicevanjem na splošni cilj iz prvega pododstavka in upošteva zlasti razvoj cenovnih vzorcev in vzorcev porabe v državah članicah, stopnjo konvergence domačih cenovnih ravni v Uniji, vse opazne učinke gostovanja po cenah domačih storitev na razvoj takih cen in razvoj veleprodajnih cen gostovanja za neuravnotežen promet med ponudniki gostovanja.

Pristojni nacionalni regulativni organ spremlja in nadzoruje uporabo merila razumne uporabe, pri čemer čim bolj upošteva splošne smernice BEREC, ko se sprejmejo, in zagotavlja, da se ne uporabljajo neprimerni pogoji.

3.  Posamezni končni uporabniki, ki jih oskrbuje ponudnik gostovanja, ki uporablja ta člen, se lahko na zahtevo namerno in izrecno odpovejo koristenju možnosti, s katero se pri določenem maloprodajnem paketu za regulirane storitve gostovanja uporabljajo veljavne cene domačih storitev, če jim ta ponudnik v zameno ponudi druge ugodnosti. Ponudnik storitev gostovanja takšne končne uporabnike opozori na vrsto ugodnosti gostovanja, ki jih bodo s tem izgubili. Nacionalni regulativni organi spremljajo zlasti, ali ponudniki gostovanja, ki uporabljajo ta člen, izvajajo poslovne prakse, s katerimi bi se izognili standardnim postopkom.

4.  Regulirane maloprodajne pristojbine gostovanja iz členov 8, 10 in 13 se ne uporabljajo za storitve gostovanja, ki jih ponuja ponudnik gostovanja, ki uporablja ta člen, kolikor se te zaračunajo v višini veljavnih pristojbin za domače storitve.

Če ponudnik gostovanja, ki uporablja ta člen, za uporabo reguliranih storitev gostovanja, ki presegajo razumno uporabo takih storitev v skladu z odstavkom 2, zaračunava pristojbine, ki se razlikujejo od veljavnih cen domačih storitev, ali če se posamezni končni uporabnik izrecno odreče ugodnosti cen domačih storitev za regulirane storitve gostovanja v skladu z odstavkom 3, pristojbine za navedene regulirane storitve gostovanja ne presegajo maloprodajnih pristojbin gostovanja iz členov 8, 10 in 13.

5.  Ponudnik gostovanja, ki želi uporabiti ta člen, o svoji izjavi in vseh dvostranskih ali večstranskih sporazumih, na podlagi katerih izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, ter vseh spremembah v zvezi z njimi uradno obvesti urad BEREC. Ponudnik gostovanja, ki uradno obvesti BEREC, v svoje obvestilo vključi dokaz o dogovoru o takem obvestilu s strani vseh pogodbenih partnerjev dvostranskih ali večstranskih sporazumov o gostovanju, o katerih se uradno obvesti BEREC.

6.  V obdobju od 1. julija 2014 do 30. junija 2016 se ta člen uporablja za ponudnike gostovanja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

   (a) ponudnik gostovanja urad BEREC v skladu z odstavkom 5 uradno obvesti o svoji izjavi in vseh zadevnih dvostranskih ali večstranskih sporazumih o gostovanju, pri čemer se izrecno sklicuje na ta odstavek;
   (b) ponudnik gostovanja prek svojih omrežij oz. na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov o gostovanju z drugimi ponudniki gostovanja zagotovi, da pogoje iz točk (c), (d) in (e) izpolnjuje v vsaj 17 državah članicah, ki predstavljajo 70 % prebivalstva Unije;
   (c) ponudnik gostovanja in pogodbeni partnerji iz točke (b) se zavežejo, da bodo najpozneje od 1. julija 2014 ali od datuma uradnega obvestila, če je njegov datum poznejši od prvega, zagotavljali in aktivno ponujali vsaj en maloprodajni paket s tarifno opcijo, pri kateri se tako za domače storitve kot tudi regulirane storitve gostovanja po vsej Uniji uporabljajo veljavne cene za domače storitve, kot če bi se regulirane storitve gostovanja uporabljale na domačem omrežju;
   (d) ponudnik gostovanja in pogodbeni partnerji iz točke (b) se zavežejo, da bodo najpozneje od 1. julija 2015 ali od datuma uradnega obvestila, če je njegov datum poznejši od prvega, zagotavljali in aktivno ponujali takšne tarifne opcije v maloprodajnih paketih, ki jih je 1. januarja istega leta uporabljalo vsaj 50 % njihovih strank;
   (e) ponudnik gostovanja in pogodbeni partnerji iz točke (b) se zavežejo, da bodo najpozneje od 1. julija 2016 pri vseh maloprodajnih paketih upoštevali določbe iz odstavka 1(b).

Ponudnik gostovanja, ki uporablja ta člen, in pogodbeni partnerji iz točke (b) se lahko namesto zaveze iz točke (d) zavežejo, da od 1. julija 2015 ali od uradnega obvestila, če je njegov datum poznejši od prvega, vse dodatne pristojbine, ki se v njihovih različnih maloprodajnih paketih zaračunajo poleg veljavnih cen za domače storitve, skupaj znašajo največ 50 % pristojbin, ki so veljale za navedene pakete 1. januarja 2015, ne glede na to, ali se takšne dodatne pristojbine zaračunajo na enoto, kot so govorna minuta ali megabajti, na obdobje, na primer na dan ali teden gostovanja, ali na kateri koli drug način oz. kombinacijo načinov. Ponudniki gostovanja, ki uporabijo določbe iz te točke, nacionalnemu regulativnemu organu dokažejo, da izpolnjujejo zahtevo po 50-odstotnem zmanjšanju dodatnih pristojbin, in predložijo vse potrebne dokaze, ki se od njih zahtevajo.

Če ponudnik gostovanja, ki uporablja ta člen, o svoji izjavi in vseh zadevnih dvostranskih ali večstranskih sporazumih o gostovanju v skladu s točko (d) prvega pododstavka uradno obvesti urad BEREC in zato zanj velja ta odstavek, se ponudnik gostovanja, ki uradno obvesti BEREC, in vsi pogodbeni partnerji po točki (b) zavežejo, da bodo vsaj do 1. julija 2018 izpolnjevali zaveze v skladu s točkami (c), (d) in (e) prvega pododstavka, vključno z vsemi drugimi zavezami v skladu s točko (d) navedenega pododstavka.

7.  V obdobju od 1. julija 2014 do 30. junija 2016 se ta člen uporablja za ponudnike gostovanja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

   (a) ponudnik gostovanja urad BEREC v skladu z odstavkom 5 uradno obvesti o svoji izjavi in vseh zadevnih dvostranskih ali večstranskih sporazumih o gostovanju, pri čemer se izrecno sklicuje na ta odstavek;
   (b) ponudnik gostovanja prek svojih omrežij oz. na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov o gostovanju z drugimi ponudniki gostovanja zagotovi, da najpozneje od 1. julija 2014 ali od datuma uradnega obvestila, če je njegov datum poznejši od prvega, pogoje iz odstavka 1(a) izpolnjuje v vsaj 10 državah članicah, ki predstavljajo 30 % prebivalstva Unije, in sicer;
   (c) ponudnik gostovanja prek svojih omrežij oz. na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov o gostovanju z drugimi ponudniki gostovanja zagotovi, da najpozneje od 1. julija 2015 ali od datuma uradnega obvestila, če je njegov datum poznejši od prvega, pogoje iz odstavka 1(a) izpolnjuje v vsaj 14 državah članicah, ki predstavljajo 50 % prebivalstva Unije;
   (d) ponudnik gostovanja prek svojih omrežij oz. na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov o gostovanju z drugimi ponudniki gostovanja zagotovi, da najpozneje od 1. julija 2016 ali od datuma uradnega obvestila, če je njegov datum poznejši od prvega, pogoje iz odstavka 1(a) izpolnjuje v vsaj 17 državah članicah, ki predstavljajo 70 % prebivalstva Unije;

Če ponudnik gostovanja, ki uporablja ta člen, o svoji izjavi in zadevnih dvostranskih ali večstranskih sporazumih o gostovanju uradno obvesti urad BEREC v skladu s točko (a) prvega pododstavka in zato zanj velja ta odstavek, se ponudnik gostovanja, ki uradno obvesti BEREC, in pogodbeni partnerji iz točke (b) zavežejo, da bodo v skladu s svojimi zavezami izpolnjevali pogoje iz odstavka 1(a) najmanj do 1. julija 2018.

8.  Ponudniki gostovanja se v dobri veri pogajajo o ureditvah za pripravo dvostranskih ali večstranskih sporazumov o gostovanju pod enakopravnimi in razumnimi pogoji, pri čemer upoštevajo cilj, da naj bi taki sporazumi z drugimi ponudniki gostovanja omogočali virtualno razširitev pokrivanja domačega omrežja in vzdržno zagotavljanje reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja s strani ponudnikov gostovanja, ki uporabljajo ta člen, na isti cenovni ravni kot njihovih domačih mobilnih komunikacijskih storitev.

9.  Z izjemo odstavka 1 se od 1. julija 2016 ta člen uporablja za ponudnike gostovanja, ki uporabljajo ta člen, če ti dokažejo, da so si v vseh državah članicah v dobri veri prizadevali za vzpostavitev ali razširitev dvostranskega ali večstranskega sporazuma o gostovanju pod poštenimi in razumnimi pogoji, če še ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 1 in nobenemu od njih ni uspelo skleniti dvostranskega ali večstranskega sporazuma o gostovanju s ponudnikom gostovanja v eni ali več državah članicah, pod pogojem, da upoštevajo določbo o minimalnem pokrivanju iz odstavka 6(b) ter vse druge ustrezne določbe tega člena. V teh primerih si ponudniki gostovanja, ki uporabljajo ta člen, še naprej prizadevajo določiti razumne pogoje za sklenitev sporazuma o gostovanju s ponudnikom gostovanja iz nezastopane države članice.

10.  Če je alternativni ponudnik gostovanja stranki domačega ponudnika v skladu s členom 4(1) že odobril dostop in je že opravil potrebne naložbe za uporabnike, se člen 4(7) za take domače ponudnike ne uporablja v prehodnem triletnem obdobju. Prehodno obdobje ne posega v obveznost upoštevanja morebitnega daljšega pogodbenega obdobja, ki se dogovori z alternativnim ponudnikom gostovanja.

11.  Ta člen ne posega v uporabo pravil Unije o konkurenci za dvostranske in večstranske sporazume o gostovanju.ʼ [Sprememba 207]

"

(4a)  Vstavita se naslednja člena:"

„Člen 6a

Odprava maloprodajnih pristojbin za gostovanje

Ponudniki storitev gostovanja uporabnikom teh storitev od 15. decembra 2015 v nobeni državi članici ne zaračunavajo dodatnih pristojbin v primerjavi s cenami mobilnih komunikacijskih storitev na domači ravni za regulirane odhodne ali dohodne gostujoče klice, regulirana odhodna gostujoča sporočila SMS in MMS ali uporabljene regulirane storitve podatkovnega gostovanja, pa tudi ne kakršnih koli splošnih pristojbin za uporabo terminalske opreme ali storitve v tujini.

Člen 6b

Poštena uporaba

1.  Z odstopanjem od člena 6a in z namenom preprečevanja nepravilne uporabe ali zlorabe maloprodajnih storitev gostovanja lahko ponudniki gostovanja za uporabo reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja po ustreznih domačih tarifah uporabijo klavzulo o pošteni uporabi s sklicevanjem na merila poštene uporabe. Ta merila se uporabljajo tako, da se potrošnikom omogoči, da tudi na rednih potovanjih po Uniji brez negotovosti ravnajo po tipičnem vzorcu domače potrošnje, povezanim z njihovimi ustreznimi domačimi maloprodajnimi paketi.

2.  V skladu s členom 20 Direktive 2002/22/ES ponudniki storitev gostovanja objavijo podrobne kvantificirane podatke o načinu uporabe morebitnih meril poštene uporabe in jih vključijo v svoje pogodbe, tako da navedejo glavne parametre glede cene, količine ali druge parametre zadevnega maloprodajnega paketa.

3.  Organ BEREC do 31. decembra 2014 po posvetovanju z deležniki in v tesnem sodelovanju s Komisijo določi splošne smernice za uporabo meril poštene uporabe v maloprodajnih pogodbah ponudnikov storitev gostovanja. Organ BEREC upošteva zlasti razvoj cenovnih vzorcev in vzorcev porabe v državah članicah, stopnjo konvergence domačih cenovnih ravni v Uniji, vse opazne učinke gostovanja po cenah domačih storitev na spremembo teh cen in dejanskih veleprodajnih cen gostovanja za neuravnotežen promet med ponudniki storitev gostovanja. Poleg tega lahko smernice organa BEREC upoštevajo tudi zadevne objektivne razlike med državami članicami ali med ponudniki storitev gostovanja, kar zadeva dejavnike, kot so domače cene, tipične količine, zajete v maloprodajnih paketih, ali povprečno trajanje potovanj potrošnikov znotraj Unije.

4.  Da se zagotovi dosledna in hkratna uveljavitev uporabe meril poštene uporabe po vsej Uniji, Komisija z izvedbenimi akti in na podlagi smernic iz odstavka 3 do 30. junija 2015 sprejme podrobna pravila o uporabi meril poštene uporabe.

5.  Pristojni nacionalni regulativni organ natančno spremlja in nadzoruje uporabo meril poštene uporabe, kot so opredeljena v izvedbenem aktu Komisije iz odstavka 4, pri čemer v največji možni meri upošteva splošne smernice organa BEREC, zadevne objektivne dejavnike, značilne za njegovo državo članico, in zadevne objektivne razlike med ponudniki storitev gostovanja, ter zagotavlja, da se ne uporabljajo neprimerni pogoji.

6.  Maloprodajne cene za storitve evrotarife, določene v členih 8, 10 in 13 te uredbe, veljajo za regulirane storitve gostovanja, ki presegajo morebitne omejitve poštene uporabe, ki se uporabljajo v skladu s členom 6b.“ [Sprememba 208]

"

(5)  V členu 8 se odstavek 2 spremeni:

(a)  prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

ʻ2. Od 1. julija 2013 2012 se lahko maloprodajna cena (brez DDV) govorne evropske tarife, ki jo ponudnik storitev gostovanja lahko zaračuna uporabniku gostovanja za zagotavljanje reguliranega gostujočega klica, razlikuje za vsak gostujoči klic, vendar ne presega 0,24 0,29 EUR na minuto za vse odhodne klice oziroma 0,07 0,08 EUR na minuto za vse prihodne klice. Najvišja maloprodajna cena za odhodne klice se 1. julija 2013 zniža na 0,24 EUR in 1. julija 2014 zniža na 0,19 EUR. Ne glede na ukrepe, sprejete za preprečevanje nepravilne ali goljufive uporabe, ponudniki storitev gostovanja, najvišja maloprodajna cena za dohodne klice pa se 1. julija 2013 zniža na 0,07 EUR in 1. julija 2014 na 0,05 EUR. Najvišje cene, ki se uporabljajo od 1. julija 2014 gostujočim uporabnikom ne zaračunavajo prejetih, veljajo do 16. decembra 2015, z izjemo reguliranih gostujočih klicev, ki presegajo morebitne omejitve poštene uporabe, ki se uporabljajo v skladu s členom 6b. Brez poseganja v člen 19 te najvišje maloprodajne cene za govorno evropsko tarifo ostanejo veljavne do 30. junija 2017.ʼ [Sprememba 209]

"

(b)  tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

ʻVsak ponudnik storitev gostovanja gostujočim uporabnikom zaračuna zagotavljanje reguliranih gostujočih klicev, za katere se uporablja govorna evropska tarifa, na podlagi sekund.ʼ [Sprememba 210]

"

(5a)  V členu 10 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Od 1. julija 2012 se lahko maloprodajna cena (brez DDV) evrotarife za SMS, ki jo lahko ponudnik storitev gostovanja zaračuna svojemu uporabniku gostovanja za zagotavljanje reguliranih gostujočih sporočil SMS, ki jih pošlje ta uporabnik gostovanja, razlikuje za vsako regulirano gostujoče sporočilo SMS, vendar ne presega 0,09 EUR. Najvišja cena se zniža na 0,08 EUR 1. julija 2013 in na 0,06 EUR 1. julija 2014. Najvišje cene, ki se uporabljajo od 1. julija 2014, veljajo do 16. decembra 2015, razen reguliranih gostujočih sporočil SMS, ki presegajo morebitne omejitve poštene uporabe, ki se uporabljajo v skladu s členom 6b.“ [Sprememba 211]

"

(5b)  V členu 13(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„2. Od 1. julija 2012 maloprodajna cena (brez DDV) evrotarife za prenos podatkov, ki jo lahko ponudnik storitev gostovanja zaračuna svojemu uporabniku gostovanja za zagotavljanje reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, ne presega 0,70 EUR za porabljen megabajt. Najvišja maloprodajna cena za uporabljene podatke se 1. julija 2013 zniža na 0,45 EUR za porabljen megabajt ter 1. julija 2014 na 0,20 EUR za porabljen megabajt. Najvišje cene, ki se uporabljajo od 1. julija 2014, veljajo do 16. decembra 2015, razen reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, ki presegajo morebitne omejitve poštene uporabe, ki se uporabljajo v skladu s členom 6b.“ [Sprememba 212]

"

(6)  Členu 14 se doda naslednji odstavek 1a:"

ʻ1a. Če je poraba reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja po veljavnih cenah za domače storitve s sklicevanjem na merilo razumne porabe v skladu s členom 4a(2) omejena, ponudniki gostovanja opozorijo gostujoče potrošnike, ko poraba gostujočih klicev in sporočil SMS doseže razumno omejitev porabe, in hkrati gostujočim potrošnikom zagotovijo njim prilagojene osnovne informacije o pristojbinah gostovanja za odhodne klice ali poslana sporočila SMS, za katere cene ali paketi domačih storitev v skladu z drugim, četrtim in petim pododstavkom odstavka 1 tega člena ne veljajo več.ʼ [Sprememba 213]

"

(6a)  Člen 14 se črta in nadomesti z naslednjim z učinkom od 15. decembra 2015:"

„1. Da bi bili uporabniki gostovanja opozorjeni na dejstvo, da se jim bodo za opravljanje ali sprejemanje klicev ali pošiljanje sporočil SMS zaračunale cene gostovanja, vsak ponudnik storitev gostovanja uporabniku – razen če uporabnik obvesti ponudnika storitev gostovanja, da te storitve ne potrebuje – ob vstopu v državo članico, ki ni država njegovega domačega ponudnika, prek sporočilne storitve samodejno ter brez nepotrebnega odlašanja in brezplačno zagotovi osnovne, njegovim potrebam prilagojene informacije o cenah gostovanja (vključno z DDV), ki se zaračunajo za opravljanje in sprejemanje klicev ter pošiljanje sporočil SMS zadevnega uporabnika v obiskani državi članici.

Te osnovne, uporabnikovim potrebam prilagojene informacije o cenah vključujejo najvišje cene (v valuti njegovega domačega računa, ki jo posreduje domači ponudnik uporabnika), ki bi lahko bile zaračunane uporabniku v skladu z njegovo tarifno shemo za:

   (a) regulirane gostujoče odhodne klice v obiskani državi članici in v državo članico njegovega domačega ponudnika ter za regulirane gostujoče dohodne klice; ter
   (b) pošiljanje reguliranih gostujočih sporočil SMS med nahajanjem v obiskani državi članici.

Prav tako vključujejo brezplačno številko iz odstavka 2 za pridobitev podrobnejših informacij in informacij o možnosti dostopa do storitev v sili z brezplačnim klicem na evropsko številko za klic v sili 112.

Pri vsakem sporočilu lahko uporabnik ponudnika storitev gostovanja brezplačno in enostavno obvesti, da ne potrebuje samodejne sporočilne storitve. Uporabnik, ki sporoči, da ne potrebuje samodejne sporočilne storitve, ima pravico, da od ponudnika storitev gostovanja kadar koli brezplačno ponovno zahteva to storitev.

Ponudniki storitev gostovanja slepim ali slabovidnim uporabnikom na zahtevo prek govornega klica samodejno in brezplačno zagotovijo osnovne in njim prilagojene informacije o cenah iz prvega pododstavka.

2.  Poleg odstavka 1 imajo uporabniki, ne glede na to, kje v Uniji se nahajajo, pravico z govornim klicem z mobilnega telefona ali s storitvijo SMS brezplačno zahtevati in prejeti podrobnejše in njihovim potrebam prilagojene informacije o cenah gostovanja, ki veljajo v obiskanem omrežju za govorne klice in sporočila SMS, ter informacije o ukrepih v zvezi s preglednostjo, ki se uporabljajo na podlagi te uredbe. Za takšne zahteve se uporabi brezplačna številka, ki jo za ta namen določi ponudnik storitev gostovanja. Obveznosti iz odstavka 1 ne veljajo za naprave, ki nimajo funkcije SMS.

4.  Ponudniki storitev gostovanja svojim uporabnikom zagotovijo informacije o tem, kako se lahko izognejo nenamernemu gostovanju v obmejnih regijah. Ponudniki storitev gostovanja sprejmejo razumne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da njihovim uporabnikom ni treba plačevati nenamernih storitev gostovanja, kadar so v domači državi članici.

4a.  Ta člen se uporablja tudi za gostujoče klice in gostujoča sporočila SMS/MMS, ki jih uporabljajo uporabniki gostovanja med potovanjem zunaj Unije, zagotavlja pa jih ponudnik storitev gostovanja.

Z začetkom veljavnosti 15. decembra 2015 se ta člen uporablja tudi v primerih, ko je uporaba gostujočih klicev in gostujočih sporočil SMS/MMS po veljavnih cenah domačih storitev omejena s sklicevanjem na merilo poštene uporabe v skladu s členom 6b in ko poraba doseže omejitev poštene uporabe.“ [Sprememba 214]

"

(7)  Členu 15 se doda naslednji odstavek 2a:"

ʻ2a. Če je poraba reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja po veljavnih cenah za domače storitve s sklicevanjem na merilo razumne porabe v skladu s členom 4a(2) omejena, ponudniki gostovanja opozorijo gostujoče potrošnike, ko poraba storitev podatkovnega gostovanja doseže razumno omejitev porabe, in hkrati gostujočim potrošnikom zagotovijo njim prilagojene osnovne informacije o cenah gostovanja za podatkovno gostovanje, za katere cene ali paketi domačih storitev v skladu z odstavkom 2 tega člena ne veljajo več.ʼ Odstavek 3 tega člena se uporablja za storitve podatkovnega gostovanja, ki se uporabljajo izven veljavnih cen ali paketov domačih storitev iz člena 4a (2).ʼ [Sprememba 215]

"

(7a)  Člen 15 se črta in nadomesti z naslednjim z učinkom od 15. decembra 2015:"

„Preglednost in zaščitni mehanizmi za maloprodajne storitve podatkovnega gostovanja

1.  Ponudniki storitev gostovanja zagotovijo, da so njihovi uporabniki gostovanja pred sklenitvijo pogodbe in po njej ustrezno obveščeni o cenah, ki veljajo za uporabo reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, na način, ki uporabnikom omogoča, da razumejo finančne posledice take uporabe ter da spremljajo in nadzirajo svoje izdatke za regulirane storitve podatkovnega gostovanja v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Ponudniki storitev gostovanja svoje uporabnike po potrebi pred sklenitvijo pogodbe obvestijo in jih tudi po sklenitvi pogodbe redno obveščajo o nevarnosti samodejne in nenadzorovane vključitve podatkovnega gostovanja ter snemanja podatkov. Ponudniki storitev gostovanja poleg tega svoje uporabnike brezplačno ter jasno in razumljivo obvestijo, kako naj izklopijo te samodejne vključitve podatkovnega gostovanja, ter se tako izognejo nenadzorovani uporabi storitev podatkovnega gostovanja.

2.  Ponudnik storitev gostovanja s samodejnim sporočilom obvesti uporabnika gostovanja, da slednji gostuje in zagotovi uporabnikovim potrebam prilagojene osnovne informacije o cenah (v valuti njegovega domačega računa, ki ga pošlje domači ponudnik uporabnika), izraženih v ceni na megabajt, za zagotavljanje reguliranih storitev podatkovnega gostovanja temu uporabniku gostovanja v zadevni državi članici, razen če uporabnik obvesti svojega ponudnika storitev gostovanja, da takih informacij ne potrebuje.

Take uporabnikovim potrebam prilagojene osnovne informacije o tarifah se pošljejo na mobilno napravo uporabnika gostovanja, na primer s sporočilom SMS, po elektronski pošti ali s pojavnim oknom na mobilni napravi, vsakič ko uporabnik gostovanja vstopi v državo članico, ki ni država njegovega domačega ponudnika, in prvič uporabi storitev podatkovnega gostovanja v tej državi članici. Zagotovijo se brezplačno, ko uporabnik gostovanja prvič uporabi regulirano storitev podatkovnega gostovanja, z uporabo primernih sredstev, prilagojenih lažjemu prejemanju in razumevanju informacij.

Uporabnik, ki je obvestil svojega ponudnika storitev gostovanja, da ne potrebuje samodejnih informacij o tarifah, ima pravico, da od ponudnika storitev gostovanja kadar koli brezplačno ponovno zahteva to storitev.

3.  Vsak ponudnik storitev gostovanja vsem svojim uporabnikom gostovanja omogoči, da se namerno in brezplačno odločijo za možnost prejemanja informacij o skupnem seštevku porabe, izražene v količini podatkov ali valuti, v kateri se izdajajo računi uporabniku gostovanja za regulirane storitve podatkovnega gostovanja, ki bo zagotovila, da skupna poraba reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, z izjemo MMS, za katere se zaračunava po enoti, brez izrecnega soglasja uporabnika v določenem obdobju uporabe ne preseže določene finančne meje.

V ta namen ponudnik storitev gostovanja zagotovi eno ali več finančnih zgornjih mej za določena obdobja uporabe pod pogojem, da je uporabnik vnaprej obveščen o ustrezajočih količinah podatkov. Ena od teh mej (privzeta finančna meja) je blizu, vendar ne presega 50 EUR neporavnanih obveznosti na mesečno obračunsko obdobje (brez DDV).

Ponudnik storitev gostovanja lahko namesto tega določi meje, izražene v količini podatkov, pod pogojem, da je uporabnik vnaprej obveščen o ustrezajočih finančnih zneskih. Ena od teh mej (privzeta količinska meja) ustreza finančnemu znesku, ki ne presega 50 EUR neporavnanih obveznosti na mesečno obračunsko obdobje (brez DDV).

Ponudnik storitev gostovanja lahko poleg tega svojim uporabnikom gostovanja ponudi druge meje z različnimi, tj. višjimi ali nižjimi, mesečnimi finančnimi zgornjimi mejami.

Privzeta omejitev iz drugega in tretjega pododstavka velja za vse uporabnike, ki se niso odločili za drugo omejitev.

Vsak ponudnik storitev gostovanja zagotovi tudi, da se na mobilno napravo uporabnika gostovanja, na primer s sporočilom SMS, po elektronski pošti ali s pojavnim oknom na računalniku, pošlje ustrezno obvestilo, ko poraba storitev podatkovnega gostovanja doseže 80 % dogovorjene finančne ali količinske meje. Vsak uporabnik ima pravico od ponudnika storitev gostovanja zahtevati prekinitev pošiljanja takšnih obvestil, prav tako pa lahko od ponudnika kadar koli brezplačno zahteva, naj začne to storitev ponovno zagotavljati.

Če bi bila ta finančna ali količinska meja drugače presežena, se na mobilno napravo uporabnika gostovanja pošlje obvestilo. V tem obvestilu je naveden postopek, ki ga mora upoštevati uporabnik, če želi še naprej uporabljati te storitve, in stroške, povezane z vsako dodatno porabljeno enoto. Če se uporabnik gostovanja ne odzove v skladu s prejetim obvestilom, mu ponudnik storitev gostovanja takoj preneha zagotavljati in zaračunavati regulirane storitve podatkovnega gostovanja, dokler uporabnik gostovanja ne zahteva nadaljnjega ali ponovnega zagotavljanja teh storitev.

Kadar koli se uporabnik gostovanja odloči za uporabo ali prenehanje uporabe funkcije „finančne ali količinske meje“, se ta sprememba opravi brezplačno v enem delovnem dnevu od prejema zahtevka in ne sme biti vezana s pogoji ali omejitvami, ki se nanašajo na druge dele naročniškega razmerja.

4.  Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za naprave vrste stroj-stroj, ki uporabljajo mobilno podatkovno komunikacijo.

5.  Ponudniki storitev gostovanja sprejmejo razumne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da njihovim uporabnikom ni treba plačevati za nenamerni dostopa do storitev gostovanja, kadar so v domači državi članici. Ti ukrepi vključujejo obveščanje uporabnikov o tem, kako se izogniti nenamernemu dostopu do storitev gostovanja v obmejnih regijah.

6.  Ta člen se uporablja tudi v primerih, ko je uporaba storitev podatkovnega gostovanja po veljavnih cenah domačih storitev omejena s sklicevanjem na merilo poštene uporabe v skladu s členom 6b in ko poraba doseže omejitev poštene uporabe.

Uporablja se tudi za storitve podatkovnega gostovanja, ki jih uporabljajo uporabniki gostovanja med potovanjem zunaj Unije, zagotavlja pa jih ponudnik storitev gostovanja.

Kadar uporabnik izbere možnost iz prvega pododstavka odstavka 3, se zahteve iz odstavka 3 ne uporabljajo, če operater obiskanega omrežja v obiskani državi zunaj Unije ne dovoli, da bi ponudnik storitev gostovanja spremljal porabo svojih uporabnikov v realnem času.

V takem primeru je uporabnik ob vstopu v tako državo brez nepotrebnega odlašanja in brezplačno s sporočilom SMS obveščen, da podatki o skupni porabi in jamstvo, da določena finančna omejitev ne bo presežena, nista na voljo.“ [Sprememba 216]

"

(8)  Člen 19 se spremeni:

(a)  Odstavek 1 se spremeni:

(i)  prvi stavek se nadomesti z naslednjim:"

ʻKomisija pregleda delovanje te uredbe in po javnem posvetovanju poroča Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2016.ʼ

"

(ii)  točka (g) se nadomesti z naslednjim:"

ʻ(g) v kakšnem obsegu je izvajanje strukturnih ukrepov iz členov 3 in 4 ter alternativnih režimov iz člena 4a vplivalo na razvoj konkurence na notranjem trgu storitev gostovanja, da ni učinkovite razlike med tarifami za gostovanje in nacionalnimi tarifami;ʼ

"

(iii)  vstavi se naslednja točka (i):"

'(i) v kakšnem obsegu, če sploh, uporaba domačih cen za storitve, ki jih zaračunavajo ponudniki gostovanja tako za domače storitve kot tudi regulirane storitve gostovanja po vsej Uniji vidno vpliva na razvoj domačih maloprodajnih cen.

"

(b)  Odstavek 2 se spremeni:

(i)  prvi stavek se nadomesti z naslednjim:"

ʻČe je iz poročila razvidno, da v vsaki državi članici niti eden ponudnik gostovanja tarifnih opcij, pri katerih se za domače in regulirane storitve gostovanja uporabljajo cene domačih storitev, ne zagotavlja v vseh maloprodajnih paketih za razumno porabo ali da ponudbe alternativnih ponudnikov gostovanja niso bistveno izenačile maloprodajnih tarif za gostovanje, ki bi bile zlahka dostopne potrošnikom po vsej Uniji, Komisija do istega datuma Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ustrezne predloge, da bi odpravila ta položaj in zagotovila, da na notranjem trgu ni razlik med nacionalnimi tarifami in tarifami za gostovanje.ʼ

"

(ii)  točka (d) se nadomesti z naslednjim:"

ʻ(d) za spremembo trajanja ali znižanje najvišjih veleprodajnih cen iz členov 7, 9 in 12, da bi se izboljšala sposobnost vseh ponudnikov gostovanja, da v maloprodajnih paketih za razumno porabo zagotovijo tarifne opcije, pri katerih se za domače storitve in regulirane storitve gostovanja uporabljajo veljavne cene za domače storitve, kot če bi se regulirane storitve gostovanja uporabljale na domačem omrežju.ʼ [Sprememba 217]

"

(8a)  Člen 19 se črta in nadomesti z naslednjim:"

„1. Komisija pregleda delovanje te uredbe in poroča Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu z odstavki 2 do 6.

2.  Komisija do 30. junija 2015, po javnem posvetovanju, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o tem, ali naj se spremeni veljavnost oziroma pregleda stopnja najvišjih veleprodajnih cen iz členov 7, 9 in 12 oziroma sprejme druga ureditev za obravnavo težav na veleprodajnem trgu, tudi kar zadeva cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki se uporabljajo za gostovanje. Organ BEREC do 31. decembra 2014 po javnem posvetovanju določi smernice o ukrepih za preprečevanje nepravilne uporabe ali zlorabe za namen člena 6a.

3.  Komisija do 30. junija 2016 po javnem posvetovanju poroča Evropskemu parlamentu in Svetu med drugim o:

   (a) razpoložljivosti in kakovosti storitev, vključno s storitvami, ki lahko nadomestijo storitve govornega, SMS in podatkovnega gostovanja, zlasti glede na tehnološki napredek;
   (b) stopnji konkurence na maloprodajnem in veleprodajnem trgu, zlasti konkurenčnem položaju manjših, neodvisnih ali novih operaterjev, vključno z učinki poslovnih dogovorov na konkurenco in stopnjo medsebojne povezanosti med operaterji;
   (c) v kakšnem obsegu je izvajanje strukturnih ukrepov, predvidenih v členih 3 in 4, vplivalo na razvoj konkurence na notranjem trgu za storitve gostovanja.

Komisija predvsem preuči, ali je treba določiti dodatne tehnične in strukturne ukrepe ali prilagoditi strukturne ukrepe.

4.  Če poročilo iz odstavka 2 kaže, da za ponudnike storitev gostovanja ne veljajo enaki konkurenčni pogoji in da je zato treba spremeniti trajanje ali znižati raven najvišjih veleprodajnih cen ali z drugimi ukrepi obravnavati težave na veleprodajnem trgu, vključno z bistvenim znižanjem cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki se uporabljajo za gostovanje v Uniji, Komisija po posvetovanju z organom BEREC do 30. junija 2015 Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje ustrezne zakonodajne predloge.

Če je iz poročila iz odstavka 3 razvidno, da strukturni ukrepi iz te uredbe niso bili zadostni, da bi se na notranjem trgu za storitve gostovanja spodbudilo konkurenco v korist vseh evropskih potrošnikov, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ustrezne predloge za odpravo tega položaja. Predloge za morebitne ustrezne ukrepe je treba predložiti skupaj s poročiloma.

5.  Poleg tega Komisija po poročilu iz odstavka 3 Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti predloži poročilo. Vsako poročilo vključuje povzetek spremljanja zagotavljanja storitev gostovanja v Uniji ter oceno o napredku pri izpolnjevanju ciljev te uredbe.

6.  Da bi lahko ocenil razvoj konkurence na trgih gostovanja v Uniji, organ BEREC redno zbira podatke nacionalnih regulativnih organov o razvoju maloprodajnih in veleprodajnih cen storitev govornega, SMS in podatkovnega gostovanja. Te podatke najmanj dvakrat letno sporoči Komisiji. Komisija jih objavi.“

BEREC prav tako vsako leto zbere podatke nacionalnih regulativnih organov o preglednosti in primerljivosti različnih tarif, ki jih operaterji ponujajo svojim uporabnikom. Komisija objavi te podatke in ugotovitve. [Sprememba 218]

"

Člen 38

Spremembe Uredbe (ES) št. 1211/2009

Uredba (ES) št. 1211/2009 se spremeni:

(1)  V členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

ʻ2. „BEREC deluje v okviru področja uporabe Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva), direktiv 2002/19/ES, 2002/20/ES, 2002/22/ES in 2002/58/ES (posebne direktive) ter uredb (EU) št. 531/2012 in št. .../2014.ʼ

"

(1a)  V členu 3(1) se vstavita naslednji točki (ma) in (mb):"

„(ma) sprejemanje uradnih obvestil na podlagi člena 3 Direktive 2002/20/ES, hranjenje inventarja teh obvestil in obveščanje zadevnih nacionalnih regulativnih organov o prejetih obvestilih;

   (mb) podajanje mnenj o ukrepih, ki jih nameravajo sprejeti nacionalni regulativni organi v skladu s členom 10(5) in (6) Direktive 2002/20/ES.“[Sprememba 219]

"

(1b)  V člen 3(1) se vstavi naslednja točka (na):"

„(na) podpiranje razvoja politike in zakonodaje Unije na področju elektronskih komunikacij, vključno s posredovanjem mnenj Komisiji o morebitnih načrtovanih pobudah.“ [Sprememba 220]

"

(2)  V členu 4 se črtata odstavek 4 in odstavek 5. [Sprememba 221]

(3)  Vstavi se naslednji člen 4a:"

ʻČlen 4a

Imenovanje in naloge predsednika

1.  Odbor regulatorjev zastopa predsednik, ki je neodvisen strokovnjak in zaposlen za polni delovni čas.

Predsednik je zaposlen kot začasni uslužbenec Urada v skladu s členom 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora regulatorjev ter predseduje sejam odbora regulatorjev in upravljalnega odbora, pri čemer nima glasovalne pravice.

Ne glede na vlogo odbora regulatorjev pri nalogah predsednika slednji ne zahteva ali sprejema navodil od vlad ali nacionalnih regulativnih organov, Komisije ali drugega javnega ali zasebnega subjekta.

2.  Predsednika po odprtem izbirnem postopku imenuje odbor regulatorjev na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja udeležencev in trga v sektorju elektronskih komunikacij ter izkušenj na področju nadzora in regulacije.

Pred imenovanjem je lahko kandidat, ki ga izbere odbor regulatorjev, povabljen, da poda izjavo pred zadevnim odborom Evropskega parlamenta in odgovarja na vprašanja njegovih članov.

Imenovanje predsednika je veljavno šele po odobritvi upravljalnega odbora.

Odbor regulatorjev med svojimi člani izvoli tudi podpredsednika, ki v odsotnosti predsednika opravlja njegove naloge.

3.  Mandat predsednika traja tri leta in se lahko enkrat podaljša.

4.  V devetih mesecih pred iztekom triletnega mandata predsednika odbor regulatorjev oceni:

   (a) rezultate, dosežene med prvim mandatom, in načine, kako so bili doseženi;
   (b) dolžnosti in zahteve odbora regulatorjev v naslednjih letih.

Odbor regulatorjev obvesti Evropski parlament, da namereava podaljšati mandat predsednika. V mesecu pred podaljšanjem je predsednik lahko povabljen, da poda izjavo pred zadevnim odborom Parlamenta in odgovarja na vprašanja njegovih članov.

5.  Predsednik se lahko s položaja razreši samo s sklepom odbora regulatorjev na podlagi predloga Komisije in odobritve upravljalnega odbora.

Predsednik odbora regulatorjev in upravljalnega odbora ne omejuje pri razpravah v zvezi z njim, zlasti o potrebi po njegovi razrešitvi, in ni vključen v takšne razpraveʼ. [Sprememba 222]

"

(4)  Člen 6 se spremeni, kot sledi:

(a)  Vrstica 4 v odstavku 2 se črta.

(b)  Odstavek 3 se spremeni, kot sledi:"

ʻ3. Urad sestavljajo:

   (a) predsednik odbora regulatorjev;
   (b) upravljalni odbor;
   (c) upravni vodja.ʼ [Sprememba 223]

"

(5)  Člen 7 se spremeni, kot sledi:

(a)  Odstavek 2 se spremeni:"

ʻ2. Upravljalni odbor imenuje upravnega vodjo in po potrebi podaljša njegov mandat ali ga razreši s položaja v skladu s členom 8. Predlagani upravni vodja ne sodeluje pri pripravi takšne odločitve ali glasovanju o njej.ʼ

"

(b)  Odstavek 4 se črta. [Sprememba 224]

(6)  Odstavki 2, 3 in 4 člena 8 se črtajo in nadomestijo z naslednjim besedilom:"

ʻ2. Upravni vodja je zaposleni kot začasni uslužbenec Urada v skladu s členom 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

3.  Upravnega vodjo imenuje upravljalni odbor s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija, po odprtem in preglednem izbirnem postopku.

Za namene sklenitve pogodbe z upravnim vodjem Urad zastopa predsednik upravljalnega odbora.

Pred imenovanjem se kandidat, ki ga je izbral upravljalni odbor, lahko povabi, da poda izjavo pred zadevnim odborom Evropskega parlamenta in odgovarja na vprašanja njegovih članov.

4.  Mandat upravnega vodje traja pet let. Ob koncu tega obdobja Komisija pripravi oceno, v kateri upošteva oceno učinkovitosti upravnega vodje ter prihodnje naloge in izzive Urada.

5.  Upravljalni odbor na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 4, upravnemu vodji enkrat podaljša mandat za največ pet let.

6.  Upravljalni odbor obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati mandat upravnega vodje. V mesecu pred podaljšanjem je upravni vodja lahko povabljen, da poda izjavo pred zadevnim odborom Parlamenta in odgovarja na vprašanja njegovih članov.

7.  Upravni vodja, čigar mandat je bil podaljšan, po koncu celotnega obdobja ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

8.  Upravnega vodjo se lahko s položaja razreši samo na podlagi sklepa upravljalnega odbora ob upoštevanju predloga Komisije.

9.  Upravljalni odbor sprejme odločitve o imenovanju, podaljšanju mandata ali razrešitvi upravnega vodje s položaja na podlagi dvotretjinske večine glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico.ʼ [Sprememba 225]

"

(7)  V členu 9 se odstavek 2 spremeni:"

ʻ2. Upravni vodja pomaga predsedniku odbora regulatorjev pri pripravi delovnega programa upravljalnega odbora in strokovnih delovnih skupin. Upravni vodja sodeluje pri delu odbora regulatorjev in upravljalnega odbora brez glasovalne pravice.ʼ [Sprememba 226]

"

(8)  Člen 10 se spremeni, kot sledi:"

ʻ1. Za osebje Urada, tj. tudi predsednika odbora regulatorjev in upravnega vodjo, se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za izvajanje teh kadrovskih predpisov in pogojev zaposlitve drugih uslužbencev.

2.  Upravljalni odbor sprejme ustrezna izvedbena pravila za izvajanje Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

3.  Upravljalni odbor v skladu z odstavkom 4 pri osebju Urada izvaja pooblastila, ki so bila organu za imenovanja podeljena s Kadrovskimi predpisi, organu, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, pa s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev („pooblastila organa za imenovanja”).

4.  Upravljalni odbor v skladu s postopkom iz člena 110 Kadrovskih predpisov sprejme sklep na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanje na upravnega vodjo in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekine. Upravni vodja je pristojen za nadaljnji prenos teh pooblastil.

V izjemnih okoliščinah lahko upravljalni odbor s sklepom začasno prekine prenos pooblastila pristojnega organa za imenovanje na upravnega vodjo in pooblastil, ki jih je ta prenesel na sodelavce, ter jih izvaja sam ali pa jih prenese na enega od svojih članov ali člana osebja, ki ni upravni vodja.ʼ [Sprememba 227]

"

(9)  Vstavi se naslednji člen 10a:"

ʻČlen 10a

Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje

1.  Urad lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake in drugo osebje, ki ni zaposleno v Uradu.

2.  Upravljalni odbor sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Urad.ʻ [Sprememba 228]

"

Člen 39

Klavzula o ponovnem pregledu

Komisija opravi celovito oceno in pregled celotnega regulativnega okvira za elektronske komunikacije in do 30. junija 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu redno pošilja poročila o oceni in pregledu te uredbe predloži poročilo z ustreznimi predlogi, da bi imel zakonodajalec dovolj časa za ustrezno preučitev in razpravo o predlogih. Prvo poročilo predloži najpozneje 1. julija 2018. Nadaljnja poročila nato predloži vsaka štiri leta. Komisija po potrebi predloži ustrezne predloge, da bi spremenila to uredbo in uskladila druge pravne akte, pri čemer upošteva zlasti razvoj informacijske tehnologije in stanje napredka v informacijski družbi. Poročila objavi.

Pregled temelji na celovitem javnem posvetovanju in naknadnih ocenah učinka regulativnega okvira od leta 2009 ter na temeljiti predhodni oceni predvidenega učinka možnih rešitev, ki izhajajo iz pregleda.

Med glavnimi cilji pregleda so:

(i)  ob upoštevanju opredelitve elektronskih komunikacijskih storitev v členu 2(c) Direktive 2002/21/ES zagotoviti, da za nadomestljive storitve veljajo enaka pravila, da bi dosegli enotno, skladno in dosledno ureditev elektronskih komunikacijskih storitev in storitev, ki jih lahko nadomestijo, tudi kar zadeva dostop, vse vidike varstva potrošnikov, vključno s prenosljivostjo, ter varstvo podatkov in zasebnosti;

(ii)  zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov in bolj ozaveščeno odločanje potrošnikov prek izboljšane preglednosti in dostopa do jasnih in celovitih informacij, vključno z informacijami o hitrosti prenosa podatkov in pokritosti z mobilnim omrežjem;

(iii)  zagotoviti, da lahko uporabniki digitalnih storitev nadzorujejo svoje digitalno življenje in podatke, tako da se odpravijo ovire, ki uporabnikom preprečujejo menjavo operacijskega sistema, ne da bi pri izgubili aplikacije ali podatke;

(iv)  še bolj spodbujati učinkovito in vzdržno konkurenčnost;

(v)  vzpostaviti stabilen in vzdržen okvir za naložbe;

(vi)  zagotoviti harmonizirano, dosledno in učinkovito izvajanje;

(vii)  olajšati razvoj vseevropskih ponudnikov in zagotavljanje čezmejnih poslovnih storitev;

(viii)  zagotoviti, da regulativni okvir ustreza digitalni dobi in vzpostavlja internetno okolje v podporo celotnemu gospodarstvu, ter

(ix)  povečati zaupanje uporabnikov na notranjem trgu elektronskih komunikacij, med drugim tudi z ukrepi za izvajanje prihodnjega regulativnega okvira za varstvo osebnih podatkov in ukrepi za povečanje varnosti elektronskih komunikacij na notranjem trgu.

Pregled med drugim vključuje:

(i)  obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, vključno s pregledom, ali je potrebna dodatna obveznost, da se širokopasovni internetni dostop nudi po pošteni ceni;

(ii)  pristojnost nacionalnih regulativnih organov za vsa področja, ki jih zajema okvir,vključno s spektrom; pristojnosti, dodeljene nacionalnim regulativnim organom v državah članicah, in navedbo, v kakšen obsegu je izpolnjena zahteva po neodvisnosti teh organov;

(iii)  sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco;

(iv)  simetrične obveznosti v zvezi z omrežnim dostopom;

(v)  pravila o učinku finančnega vzvoda in skupnega prevladujočega položaja;

(vi)  postopke pregleda trga;

(vii)  učinek storitev, ki lahko nadomestijo elektronske komunikacijske storitve; to vključuje tudi navedbo, ali so potrebna pojasnila glede dometa tehnološke nevtralnosti regulativnega okvira ter pojasnila glede dihotomije med storitvami v okviru informacijske družbe in storitvami v okviru elektronskih komunikacij;

(viii)  potrebo po odpravi odvečnih predpisov;

(ix)  odpravo predpisov, če tržna analiza pokaže, da je zadevni trg resnično konkurenčen ter da obstajajo načini in sredstva za obsežno spremljanje;

(x)  izkušnje v zvezi z obveznostmi in ukrepi nediskriminacije;

(xi)  učinkovitost in delovanje postopkov iz členov 7 in 7a Direktive 2002/21/ES;

(xii)  sprožitev postopka iz člena 7 ali 7a, ko se druga faza postopka ne začne, ker nacionalni regulativni organ umakne svoj osnutek ukrepa oziroma ker ne predlaga ukrepov v zvezi s težavo, ugotovljeno na določenem trgu;

(xiii)  učinkovitost in delovanje postopka iz člena 19 Direktive 2002/21/ES;

(xiv)  nadnacionalne storitve in ponudnike storitev, ob upoštevanju možnosti, da Komisija opredeli nadnacionalne trge v skladu s členom 15(4) Direktive 2002/21/ES, in s poudarkom na konkurenčnem zagotavljanju komunikacijskih storitev evropskim podjetjem ter učinkoviti in dosledni uporabi ukrepov za poslovne stranke po vsej Uniji;

(xv)  opredelitev nadnacionalnih trgov, na začetku vsaj glede poslovnih storitev; omogočanje ponudnikom, da organ BEREC obvestijo o tem, da nameravajo biti dejavni na teh trgih, ter nadzor organa BEREC nad ponudniki, ki so na njih dejavni;

(xvi)  področje pristojnosti organa BEREC;

(xvii)  enotno odobritev Unije in nadzorno strukturo za okvir kot celoto;

(xviii)  aktivne in pasivne vložke;

(xix)  priporočilo o zadevnih trgih;

(xx)  reguliranje opreme, vključno z združevanjem opreme in operacijskih sistemov v enoten sklop;

(xxi)  učinkovitost izvajanja enotne evropske številke za klic v sili 112, vključno s potrebnimi ukrepi za izboljšanje meril za točnost in zanesljivost informacij o lokaciji kličočega;

(xxii)  izvedljivost vzpostavitve evropskega povratnega komunikacijskega sistema za obveščanje 112;

(xxiii)  učinek interneta, ki je postal ključna infrastruktura za izvajanje širokega sklopa gospodarskih in družbenih dejavnosti. [Sprememba 229]

Člen 39a

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 34, 35 in 36, najpozneje 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. Komisiji takoj pošljejo besedilo teh predpisov.

2.  Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to uredbo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3.  Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga zajemajo členi 34, 35 in 36. [Sprememba 230]

Člen 40

Začetek veljavnosti

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Uporablja se od 1. julija 2014.

Členi 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 in 30 se uporabljajo od 1. julija 2016. [Sprememba 231]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

MINIMALNI PARAMETRI ZA PONUDBE EVROPSKIH VIRTUALNIH ŠIROKOPASOVNIH DOSTOPOVNIH IZDELKOV

1.  PONUDBA 1 – Fiksni omrežni veleprodajni dostopovni izdelek, ponujen prek omrežij naslednje generacije na plasti 2 sedemplastnega modela za komunikacijske protokole Mednarodne organizacije za standardizacijo (podatkovno-povezovalna plast), ki ponuja enakovredne funkcije za fizični razvezani dostop z izročilnimi točkami na ravni, ki je bližje prostorom stranke kot nacionalna ali regionalna raven.

1.1  Omrežni elementi in z njimi povezane informacije:

(a)  opis omrežnega dostopa, ki se bo zagotavljal, vključno s tehničnimi lastnostmi (ki po potrebi vsebujejo informacije o konfiguraciji omrežja, da se lahko omrežni dostop uporablja čim bolj učinkovito);

(b)  lokacije, na katerih se bo omrežni dostop zagotavljal:

(c)  vsi relevantni tehnični standardi za omrežni dostop, vključno z vsemi omejitvami uporabe in drugi varnostnimi zadevami;

(d)  tehnične specifikacije za vmesnik na izročilnih in omrežnih priključnih točkah (prostori stranke);

(e)  specifikacije opreme, ki se bo uporabljala na omrežju; in

(f)  podrobnosti o preskusih interoperabilnosti.

1.2  Omrežne funkcije:

(a)  prožna razporeditev VLAN, ki temelji na skupnih tehničnih specifikacijah;

(b)  storitveno agnostična povezljivost storitev, omogočanje nadzora nad prometno hitrostjo odjemanja in nalaganja;

(c)  omogočanje varnosti;

(d)  prožna izbira opreme v prostorih strank (če je tehnično možno);

(e)  dostop na daljavo do opreme v prostorih strank; in

(f)  funkcije oddajanja več uporabnikom, če obstaja povpraševanje po njih in so take funkcije potrebne za zagotavljanje tehnične ponovljivosti konkurenčnih maloprodajnih ponudb.

1.3  Operativni in poslovni proces:

(a)  procesi za določitev zahtev glede upravičenosti v zvezi z naročanjem in zagotavljanjem;

(b)  informacije o zaračunavanju;

(c)  postopki za migracije, premike in prekinitve; ter

(d)  specifični časovni okviri za popravila in vzdrževanje.

1.4  Pomožne storitve in sistemi IT:

(a)  specifikacije in pogoji glede zagotavljanja kolokacije in vmesnega povezovalnega omrežja;

(b)  specifikacije za dostop do pomožnih sistemov IT in njihovo uporabo pri operativnih podpornih sistemih, informacijskih sistemih in podatkovnih zbirkah za prednaročanje, oskrbovanje, naročanje, vzdrževanje in zahtevke za popravila ter zaračunavanje, vključno z omejitvami uporabe in postopki za dostop do navedenih storitev.

2.  PONUDBA 2: Fiksni omrežni veleprodajni dostopovni izdelek, ponujen na plasti 3 sedemplastnega modela za komunikacijske protokole Mednarodne organizacije za standardizacijo (omrežna plast) na ravni bitnega toka na ravni IP z izročilnimi točkami, ki nudijo višjo stopnjo združevanja virov kot na nacionalni in/ali regionalni ravni

2.1  Omrežni elementi in z njimi povezane informacije:

(a)  lastnosti priključne povezave, ki se zagotavlja na izročilnih točkah (hitrost, kakovost storitev itn.);

(b)  opis širokopasovnega omrežja, ki prostore stranke povezuje z izročilnimi točkami prek vmesne povezovalne in dostopovne omrežne arhitekture;

(c)  lokacija izročilnih točk in

(d)  tehnične specifikacije za vmesnike na izročilnih točkah.

2.2  Omrežne funkcije:

Sposobnost podpiranja različnih ravni kakovosti storitev (npr. QoS 1, 2 in 3) pri:

(i)  zamudi;

(ii)  trepetanju;

(iii)  izgubi paketa; in

(iv)  razmerju konfliktov.

2.3  Operativni in poslovni proces:

(a)  procesi za določitev zahtev glede upravičenosti v zvezi z naročanjem in zagotavljanjem;

(b)  informacije o zaračunavanju;

(c)  postopki za migracije, premike in prekinitve; in

(d)  specifični časovni okviri za popravila in vzdrževanje.

2.4  Pomožni sistemi IT:

Specifikacije za dostop do pomožnih sistemov IT in njihovo uporabo pri operativnih podpornih sistemih, informacijskih sistemih in podatkovnih zbirkah za prednaročanje, oskrbovanje, naročanje, vzdrževanje in zahtevke za popravila ter zaračunavanje, vključno z omejitvami uporabe in postopki za dostop do navedenih storitev.

3.  PONUDBA 3: Veleprodajni zaključni segmenti zakupljenih vodov z izboljšanim vmesnikom za izključno uporabo iskalca dostopa, ki zagotavljajo stalno simetrično zmogljivost brez omejitev glede uporabe in na podlagi sporazumov o ravni storitev, prek povezave točka–točka in omrežnih vmesnikov na plasti 2 sedemplastnega modela za komunikacijske protokole Mednarodne organizacije za standardizacijo (podatkovno-povezovalna plast).

3.1  Omrežni elementi in z njimi povezane informacije:

(a)  opis omrežnega dostopa, ki se bo zagotavljal, vključno s tehničnimi lastnostmi (ki po potrebi vsebujejo informacije o konfiguraciji omrežja, da se lahko omrežni dostop uporablja čim bolj učinkovito);

(b)  lokacije, na katerih se bo omrežni dostop zagotavljal:

(c)  različne hitrosti in največja ponujena dolžina;

(d)  vsi relevantni tehnični standardi za omrežni dostop (vključno z vsemi omejitvami uporabe in drugi varnostnimi zadevami);

(e)  podrobnosti o preskusih interoperabilnosti;

(f)  specifikacije opreme, dovoljene v omrežju;

(g)  razpoložljivost medomrežnega vmesnika NNI (vmesnik omrežje-omrežje);

(h)  največja dovoljena velikost bloka, izražena v bajtih.

3.2  Funkcije omrežij in izdelkov:

(a)  nemoten in simetričen enouporabniški dostop;

(b)  storitveno agnostična povezljivost storitev, omogočanje nadzora nad prometno hitrostjo in simetrijo;

(c)  preglednost protokola, prožna razporeditev VLAN, ki temelji na skupnih tehničnih specifikacijah;

(d)  parametri kakovosti storitev (zamuda, trepetanje, izguba paketa), ki zagotavlja učinkovitost, potrebno za neprekinjeno poslovanje.

3.3  Operativni in poslovni proces:

(a)  procesi za določitev zahtev glede upravičenosti v zvezi z naročanjem in zagotavljanjem;

(b)  postopki za migracije, premike in prekinitve;

(c)  specifični časovni okviri za popravila in vzdrževanje.

(d)  spremembe sistemov IT (v obsegu, ki vpliva na alternativne operaterje); in

(e)  zadevne pristojbine, plačilni pogoji in postopki zaračunavanja.

3.4  Dogovori o ravni storitev

(a)  znesek nadomestila, ki ga ena pogodbena stranka plača drugi zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, vključno z roki, do katerih je treba zagotoviti dostop ali odpraviti napake, ter pogoji za upravičenost do nadomestila;

(b)  opredelitev in omejitev odgovornosti in odškodnine;

(c)  postopki v primeru sprememb, ki se predlagajo za ponudbe storitev, na primer uvedba novih storitev, spremembe obstoječih storitev ali spremembe cen;

(d)  podrobne informacije o vseh pripadajočih pravicah intelektualne lastnine;

(e)  podrobne informacije o trajanju in ponovnem pogajanju o sporazumih.

3.5  Pomožni sistemi IT:

specifikacije za dostop do pomožnih sistemov IT in njihovo uporabo pri operativnih podpornih sistemih, informacijskih sistemih in podatkovnih zbirkah za prednaročanje, oskrbovanje, naročanje, vzdrževanje in zahtevke za popravila ter zaračunavanje, vključno z omejitvami uporabe in postopki za dostop do navedenih storitev. [Sprememba 232]

PRILOGA II

MINIMALNI PARAMETRI EVROPSKIH POVEZLJIVOSTNIH IZDELKOV ASQ

Omrežni elementi in z njimi povezane informacije:

–  opis povezljivostnega izdelka, ki se bo zagotavljal prek fiksnega omrežja, vključno s tehničnimi lastnostmi in sprejetjem vseh ustreznih standardov.

Omrežne funkcije:

–  sporazum o povezljivosti, ki zagotavlja kakovost storitev med koncema in temelji na določenih parametrih, ki omogočajo zagotavljanje najmanj naslednjih storitvenih razredov:

–  govorne in video klice;

–  radiodifuzijo avdiovizualnih vsebin; in

–  podatkovno-kritičnih aplikacij. [Sprememba 233]

(1)UL C, 177, 11.6.2014, str. 64.
(2)UL C 126, 26.4.2014, str. 53.
(3)Stališče Evropskega parlamenta z dne 3. aprila 2014.
(4)Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (UL L 108, 24.4.2002, str. 7).
(5)Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o avtorizaciji elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o avtorizaciji) (UL L 108, 24.4.2002, str. 21).
(6)Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33).
(7)Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalni storitvi) (UL L 108, 24.4.2002, str. 51).
(8)Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
(9)Direktiva Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L 249, 17.9.2002, str. 21).
(10)Uredba (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada (UL L 337, 18.12.2009, str. 1).
(11)Uredba (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 172, 30.6.2012, str. 10).
(12)Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).
(13) Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 289).
(14)Odločba št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o regulativnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (UL L 108, 24.4.2002, str. 1).
(15) P7_TA(2011)0511 (UL C 153 E, 31.5.2013, str. 128).
(16) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
(17) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001 str. 1).
(18)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(19)Uredba (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 172, 30.6.2012, str. 10).
(20) Uredba (ES) št. 717/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2007 o gostovanju v javnih mobilnih telefonskih omrežjih znotraj Skupnosti in spremembah Direktive 2002/21/ES (UL L 171, 29.6.2007, str. 32).
(21) P7_TA(2013)0454.
(22)Sklep Komisije 2002/622/ES z dne 26. julija 2002 o ustanovitvi skupine za politiko radijskega spektra (UL L 198, 27.7.2002, str. 49).
(23)Direktiva 2013/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (20. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) in razveljavitvi Direktive 2004/40/ES (UL L 179, 29.6.2013, str. 1).
(24)Priporočilo Sveta 1999/519/ES z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljanja javnosti elektromagnetnim poljem, (od 0 Hz do 300 GHz), UL L 199, 30.7.1999, str. 59.
(25)Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (UL L 91, 7.4.1999, str. 10).
(26)Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 63).
(27) Številka te uredbe.
(28) Številka te uredbe.
(29) Datum začetka uporabe te uredbe.
(30) 6 mesecev po začetku uporabe te uredbe.
(31) Datum začetka veljavnosti te uredbe.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov