Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. julija 2014 z naslovom "Zaščita finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – Letno poročilo za leto 2013" (COM(2014)0474) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2014)0243, SWD(2014)0244, SWD(2014)0245, SWD(2014)0246, SWD(2014)0247 in SWD(2014)0248),

–  ob upoštevanju letnega poročila urada OLAF za leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnosti nadzornega odbora urada OLAF za obdobje od februarja 2013 do januarja 2014,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. septembra 2014 z naslovom "Zaščita proračuna EU do konca leta 2013" (COM(2014)0618),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. februarja 2014 z naslovom "Poročilo o boju proti korupciji v EU" (COM(2014)0038),

–  ob upoštevanju posebnega Evrobarometra št. 397 o korupciji,

–  ob upoštevanju poročil Komisije o vrzelih pri pobiranju DDV,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 250/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o uvedbi programa za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (program Herkul III) in razveljavitvi Sklepa št. 804/2004/ES(1),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Sveta z dne 17. julija 2013 o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0534),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999(2),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2012 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava, ki ga je podala Komisija (COM(2012)0363),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2011 o prizadevanjih EU za boj proti korupciji(4), izjave z dne 18. maja 2010 o prizadevanjih Unije za boj proti korupciji(5) ter sporočila Komisije z dne 6. junija 2011 z naslovom "Boj proti korupciji v EU" (COM(2011)0308),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju konvencije Združenih narodov proti korupciji,

–  ob upoštevanju konvencij Sveta Evrope o korupciji s kazenskega in civilnopravnega področja,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenj Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0024/2015),

A.  ker proračun EU, v katerega vsaka država članica prispeva sorazmerno v skladu s skupnimi objektivnimi merili, zagotavlja podporo izvajanju politik Unije in pomeni izraz enotnosti ter instrument za napredek evropskega povezovanja;

B.  ker bi morala zaščita finančnih interesov EU poleg načela dobrega finančnega poslovodenja zagotoviti, da bodo proračunski prihodki in odhodki prispevali k doseganju prednostnih nalog in ciljev EU in k povečanju zaupanja državljanov, tako da jim bo zagotovila, da se njihov denar uporablja pregledno in popolnoma skladno s cilji in politikami EU in z interesi državljanov EU;

C.  ker raznolikost pravnih in upravnih sistemov v državah članicah pomeni okolje, polno izzivov, v katerem je treba preseči nepravilnosti in se bojevati proti goljufijam, pri čemer nepravilna uporaba sredstev EU ne povzroča zgolj individualnih izgub, ampak tudi skupinske, ogroža pa tudi interese vseh držav članic in Unije kot celote;

D.  ker je Komisija za okrepitev obstoječih ukrepov za boj proti goljufijam, korupciji, pranju denarja in drugim nezakonitim dejavnostim, ki vplivajo na finančne interese Unije, na primer Konvencije o zaščiti finančnih interesov Skupnosti, predložila dva predloga instrumentov kazenskega prava, in sicer direktivo o zaščiti finančnih interesov in uredbo o evropskem javnem tožilstvu, ki sta namenjena zagotavljanju učinkovitejših preiskav in boljše zaščite davkoplačevalskega denarja povsod v evropskem območju svobode, varnosti in pravice;

E.  ker mora biti boj proti goljufijam, korupciji in pranju denarja v Uniji ena od političnih prednostnih nalog institucij Skupnosti in ker je zato bistvenega pomena politično in pravosodno sodelovanje med državami članicami;

I.Odkrivanje in sporočanje goljufij in nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije

1.  je seznanjen s poročilom Komisije o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo za leto 2013 (letno poročilo Komisije); pozdravlja širok niz pravnih in upravnih ukrepov, ki jih je izvedla od leta 2011, s tem pa oblikovala nove razsežnosti za nadaljnje izboljšanje politike za zaščito finančnih interesov Unije; poudarja, da nezadostnih rezultatov v boju proti goljufijam ni mogoče pripisati pomanjkljivim predpisom, temveč nezadovoljivemu izvajanju; poziva Komisijo, naj se v naslednjih poročilih hitreje odzove na zahteve, ki jih je Parlament izrazil v prejšnjih letnih poročilih o zaščiti finančnih interesov Unije;

2.  opozarja, da je v okviru gospodarskih težav, ki jih aktualno doživljajo države članice, in zaradi nezadostnih sredstev v proračunu EU zaščita finančnih interesov Evropske unije posebno pomembna; poudarja dejstvo, da je treba sredstva EU primerno upravljati in uporabiti na najbolj učinkovit način;

3.  je seznanjen s tem, da je bilo leta 2013 Komisiji sporočenih 15 779 nepravilnosti, od katerih je bilo 14 170 nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, in 1609 goljufij, vključevale pa so zneske v skupni višini približno 2,14 milijarde EUR, od česar se približno 1,76 milijarde EUR nanaša na odhodke, kar je 1,34% vseh plačil, preostalih 380 milijonov EUR pa pomeni 1,86% bruto zbranih tradicionalnih lastnih sredstev (TLS);

4.  ugotavlja, da se je skupni finančni učinek nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije in so bile sporočene leta 2013, sicer zmanjšal na približno 1,84 milijarde EUR, kar je 38 %% manj kot leta 2012, število takšnih evidentiranih nepravilnosti pa se je povečalo za 16 % v primerjavi s prejšnjim letom; ugotavlja tudi, da se je število goljufij, sporočenih leta 2013, v primerjavi z letom 2012 povečalo za 30 %, pri čemer se je njihov finančni vpliv, ki je zajemal 309 milijonov EUR sredstev EU, zmanjšal za 21%;

5.  ugotavlja, da se je zaradi razpoložljivosti novih informacij, ki so posledica znatnih sprememb pri načinu, kako države članice in Komisija sporočajo nepravilnosti, osredotočenost v letnem poročilu Komisije za leto 2013 preusmerila s splošno obravnavanih nepravilnosti v nepravilnosti, sporočene kot goljufije; poziva Komisijo, naj ubere enak pristop tudi v prihodnjem letnem poročilu o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam; vendar jo odločno poziva, naj še poveča razpoložljivost informacij in izboljša analize o obsegu, vrstah in učinku nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, glede na bistveno večje število teh nepravilnosti in s tem povezani negativni denarni učinek, ki škoduje finančnim interesom EU;

6.  poudarja, da morajo v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisija in države članice po svojih najboljših močeh preprečevati goljufije, korupcijo in vse druge oblike nezakonitega ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije; opozarja, da sta tesno sodelovanje in usklajevanje med Komisijo in državami članicami bistvena za učinkovito zaščito finančnih interesov Unije ter ju je torej treba prednostno okrepiti in zagotoviti njuno čim večjo učinkovitost; opozarja, da je za zaščito finančnih interesov Unije, kar zadeva sredstva in odhodke, potrebna enaka raven pozornosti;

7.  ugotavlja, da se je število odkritih in prijavljenih morebitnih goljufij v zadnjih petih letih nekoliko zmanjševalo, vendar se je hkrati precej povečevalo število nepravilnosti, ki niso bile prijavljene kot goljufije; poziva Komisijo, naj podrobneje preuči glavne razloge za to povečanje in opravi analizo, s katero bi odgovorila na vprašanje, ali je ta trend posledica napredka pri odkrivanju primerov nepravilnosti ali načina, kako države članice primere klasificirajo;

8.  je prepričan, da bodo kazenskopravna sredstva v direktivi o zaščiti finančnih interesov učinkovita le, če bodo uspela zagotoviti jasno opredelitev kršitev na področju finančnih interesov, najnižje in najvišje kazni odvzema prostosti, veljavne v vseh državah članicah, ter minimalnih pravil glede zastaranja in če bodo nato ta pravila vse države članice uveljavljale učinkovito in na enak način;

Prihodki – lastna sredstva

9.  pozdravlja dejstvo, da je 98 % TLS zbranih brez večjih težav, pri čemer sporočene goljufije predstavljajo 0,29 % bruto ugotovljenih TLS (z vrednostjo 61 milijonov EUR), nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, pa predstavljajo 1,57 % TLS (z vrednostjo 327,4 milijona EUR); ugotavlja, da je vrednost v letu 2013 odkritih primerov goljufij in nepravilnosti znašala 380 milijonov EUR, od česar so države članice izterjale 234 milijonov EUR; ugotavlja zlasti, da je 62-odstotna stopnja izterjave za TLS v letu 2013 najboljši rezultat, dosežen v minulem desetletju;

10.  je zaskrbljen, da se je v letu 2013 večina zneskov, vnesenih v sistem OWNRES, v EU-28 nanašala na carinski postopek sprostitve v promet, tako pri goljufijah (93 %) kot pri nepravilnostih (87 %); poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje carinskega postopka sprostitve v promet, da bo manj pogosteje prihajajo do goljufij in nepravilnosti;

11.  je zaskrbljen, ker je stopnja izterjave v primerih goljufij v sistemu OWNRES v letu 2013 znašala samo 23,74 %, kar je manj kot povprečje za obdobje 2008–2012, ki je znašalo 33,5 %; poudarja, da je stopnja izterjave v primerih nepravilnosti v letu 2013 znašala 67,9 %; na splošno poudarja odgovornost organov držav članic in služb Komisije pri izterjavi nepravilno izplačanih zneskov in jih poziva, naj to odgovornost ustrezno prevzamejo in občutno povečajo stopnjo izterjav v primerih goljufij, pri katerih je ta stopnja na splošno občutno nižja od stopnje izterjav za nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije;

12.  pozdravlja dejstvo, da je Evropska unija leta 2013 podpisala protokol ZN o odpravi nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki; ugotavlja, da je protokol podpisalo 15 držav članic in da ga je doslej ratificirala samo Avstrija; zato poziva preostale države članice, naj čim prej izvedejo postopek ratifikacije;

13.  poudarja, da tihotapljenje visoko obdavčenega blaga povzroča hude izgube za proračune EU in držav članic in da neposredne carinske izgube zaradi tihotapljenja cigaret po ocenah znašajo več kot 10 milijard EUR letno; poleg tega opozarja na trgovino s ponarejenim blagom, ki povzroča škodo tako blagajnam držav članic kot evropskim podjetjem;

14.  opominja na prizadevanja, da bi se izboljšalo zbiranje podatkov o BND, in težave, na katere je opozorilo Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 11/2013, v katerem je pozvalo k hitrejšemu in bolj osredotočenemu preverjanju podatkov o BND ter boljšemu poročanju in usklajevanju na osnovi rezultatov, tako da bo sistem BND postal zanesljivejši pri izračunavanju prihodkov EU;

15.  ugotavlja, da bi morala vključitev „nevidne“ ekonomije v državne računovodske izkaze prispevati k popolnosti in zanesljivosti podatkov o BND, ter poziva Komisijo in Eurostat, naj poglobita sodelovanje z državnimi statističnimi uradi, da bo ta problem rešen na skladen in primerljiv način v vseh državah članicah in da bodo uporabljeni najnovejši podatki;

16.  poudarja, da je primanjkljaj pri pobiranju DDV v mnogih državah članicah stalno visok zaradi goljufij in izogibanja plačilu davkov; poudarja, da ima Komisija pooblastila za kontrolo in nadzor nad ukrepi, ki jih sprejmejo države članice; zato jo poziva, naj ta pooblastila v celoti uporabi in državam članicam pomaga pri boju proti goljufijam in izogibanju plačilu DDV;

17.  ugotavlja tudi, da so države članice v letu 2013 odkrile 133 primerov tihotapljenja cigaret, v katerih ocenjena tradicionalna lastna sredstva znašajo 7 milijonov EUR; poudarja, da je to precej manj kot v letu 2012, ko je bilo odkritih 224 primerov v približni vrednosti 25 milijonov EUR; je zelo zaskrbljen, ker Danska, Estonija, Španija, Francija, Ciper, Luksemburg, Portugalska, Slovenija, Slovaška in Švedska Komisiji v letu 2013 niso poročali niti o enem primeru tihotapljenja cigaret, in dvomi o učinkovitosti postopka poročanja v teh državah članicah; vztraja pri tem, da morajo vse države članice Komisiji pravočasno sporočati točne podatke o tihotapljenju in ponarejanju, da bo mogoče bolje oceniti izgubljena tradicionalna lastna sredstva;

18.  ugotavlja, da bo Komisija izvedla študijo izvedljivosti sistema prepoznavanja in sledenja za tobačne proizvode; poudarja, da bo to velik korak v boju proti tihotapljenju; zahteva, naj Komisija razvije in uvede odprt in konkurenčen sistem prepoznavanja in sledenja, ki ne bo dajal prednosti le enemu ali peščici ponudnikov rešitev;

Sistem za nadzor gibanja trošarinskega blaga

19.  opozarja, da:

Odhodki

20.  obvešča, da se je število nepravilnosti, sporočenih kot goljufij, v zvezi z odhodki EU povečalo za zaskrbljujočih 76 %, in prosi pristojne oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi v prihodnjih letih preprečile takšen negativen trend;

21.  izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da se je leta 2013 v kmetijskem sektorju v primerjavi z letom 2012 povečalo tako število splošnih nepravilnosti kot število goljufivih dejavnosti; ugotavlja, da se je v letu 2013 razširila nova oblika kršitve, pri kateri upravičenci niso izkazali zadostne kakovosti, in sicer je bilo odkritih 51 takšnih goljufij; meni, da so zaradi takega razvoja potrebni ciljno usmerjeni ukrepi, namenjeni odpravi praks, ki bi lahko vodile k nenamernim kršitvam, pa tudi dejavnemu soočanj u s korupcijo in kriminalom;

22.  ugotavlja, da so države članice v proračunskem letu 2013 od upravičencev na področju kmetijstva in razvoja podeželja izterjale 197 milijonov EUR, ob koncu leta pa ostaja neizterjanih še 1 318,3 milijona EUR, od česar bi bilo treba na osnovi mehanizma 50/50 v proračun EU vrniti 1 097,1 milijona EUR; je zaskrbljen, ker izterjava za Evropski kmetijski jamstveni sklad ne dosega povprečja in ker ob koncu leta 2013 ni bila opravljena niti za polovico nepravilnosti, ugotovljenih leta 2009;

23.  izpostavlja velike razlike med državami članicami v njihovi zmožnosti izterjave zneskov, izgubljenih zaradi nepravilnih plačil, ugotovljenih v okviru skupne kmetijske politike, in poziva države članice, katerih stopnja izterjave je pod 33 %, naj v letu 2015 in prihodnjih letih znatno izboljšajo svoje rezultate;

24.  ugotavlja, da države članice po reformi skupne kmetijske politike v letu 2013 uživajo večjo mero prožnosti pri izvajanju te politike – predvsem jo lahko prilagodijo svojim regionalnim in državnim zmogljivostim in prerazporejajo sredstva med različnimi stebri; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da večja prilagodljivost ne bo imela negativnih posledic za sisteme spremljanja in ocenjevanja; ugotavlja tudi, da Komisija v okviru nove skupne kmetijske politike pripravlja poenostavitve; poziva jo, naj jih povsem uskladi s strategijo GD AGRI za boj proti goljufijam in z ustreznimi kontrolami ohrani ravnovesje med poenostavitvijo in dobrim upravljanjem sredstev EU;

25.  je zaskrbljen tudi zaradi tega, da je povprečni zamik med pojavom nepravilnosti, njenim odkritjem in sporočanjem te nepravilnosti Komisiji 6,3 leta v kmetijskem sektorju oziroma 2,75 leta v drugih sektorjih; opominja, da se po odkritju nepravilnosti začnejo nadaljnji postopki (nalogi za izterjavo, preiskave urada OLAF itd.); poziva Komisijo, naj ugotovi povprečno, najkrajšo in najdaljšo življenjsko dobo odkrite nepravilnosti v okviru deljenega upravljanja za vsak sektor politike;

26.  pričakuje, da bo znatno povečanje sporočenih nepravilnosti v ribiškem sektorju v letu 2013 za 475 % najvišja vrednost zgolj enega leta, povezana z zapoznelim izvajanjem programov v tem sektorju, in da naj ne bi pomenila negativnega trenda, ki bi ogrozil predstavo o vrednosti ribiške politike EU;

27.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je na področju kohezijske politike prišlo do povečanja števila primerov sporočenih nepravilnosti za 15 %; vendar ugotavlja tudi, da je bilo pri zneskih v zvezi s primeri, ki ne pomenijo goljufije, ugotovljeno zmanjšanje za 49 %, pri zneskih v zvezi s primeri goljufije pa za 22 %;

28.  ugotavlja, da je bilo 321 nepravilnosti, sporočenih kot goljufije, in 4672, ki niso bile sporočene kot goljufije, povezanih s kohezijsko politiko; priznava dejstvo, da se je v obeh kategorijah število sporočenih nepravilnosti v primerjavi z letom 2012 povečalo za 15 % in da se tako kot v prejšnjih letih največji delež zneskov, ki so leta 2013 vključevali nepravilnosti (63 %), še vedno nanaša na kohezijsko politiko; vendar poudarja, da so se v obeh kategorijah zadevni zneski zmanjšali, da je mogoče zaznati postopno izboljšanje, ki temelji na izkušnjah iz prejšnjih let, in da kohezijska politika prvič ni bila področje proračunskih odhodkov z največjim številom nepravilnosti, ki so bile sporočene kot goljufije;

29.  kljub vsemu obžaluje pomanjkanje informacij o zneskih, ki jih je treba izterjati, in stopnjah izterjave za kohezijsko politiko v proračunskem letu 2013; poziva Komisijo, naj v prihodnje letno poročilo vključi podrobne informacije v zvezi s tem;

30.  ugotavlja, da je za odhodke v okviru centraliziranega upravljanja stopnja izterjave v primerih nepravilnosti, ki so bili sporočeni kot goljufije, v petletnem obdobju znašala 54,4 %, v primerih, ki niso bili sporočeni kot goljufije, pa 63,9 %; poziva Komisijo, naj še izboljša postopek izterjave in naj poskrbi, da bo pravočasna;

31.  poziva Komisijo, naj prevzame polno odgovornost za izterjavo sredstev, ki so bila neupravičeno izplačana iz proračuna EU, in naj v vseh državah članicah določi enotna načela poročanja z namenom zbiranja ustreznih primerljivih in točnih podatkov;

32.  je zaskrbljen, saj je za naloge za izterjavo za nepravilnosti (tako tiste, sporočene kot goljufije, kot tiste, ki niso bile sporočene kot goljufije), izdane med letoma 2009 in 2013 v okviru centraliziranega upravljanja, povprečni zamik med pojavom nepravilnosti in njenim odkritjem 3,4 leta: več kot polovica primerov (54 %) je bila odkritih v štirih letih po tem, ko je prišlo do nepravilnosti, v drugi polovici (46 %) pa je bil zamik med 4 in 13 leti; opominja, da se po odkritju nepravilnosti začnejo nadaljnji postopki (nalogi za izterjavo, preiskave urada OLAF itd.); poziva Komisijo, naj ugotovi povprečno, najkrajšo in najdaljšo življenjsko dobo odkrite nepravilnosti v okviru centraliziranega upravljanja;

33.  je zadovoljen, da je bilo število primerov, sporočenih kot goljufije, ki se nanašajo na Evropski socialni sklad, v letu 2013 za 40 % manjše kot v letih 2009 in 2010 in da je bilo leto 2013 tretje leto zapored, v katerem se je ohranil ta pozitiven trend;

34.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so za programsko obdobje 2007–2013 upravna preverjanja, preverjanja na kraju samem in revizije vodile k znatno večji stopnji ugotavljanja goljufij, in sicer 63 %, za razliko od stopnje manj kot 20 % v prejšnjem sedemletnem obdobju, čeprav se je stopnja leta 2013 nekoliko zmanjšala na 55 %;

35.  je seznanjen, da je Komisija leta 2013 na področju kohezijske politike zaključila 217 primerov prekinitve izplačil, 131 primerov v znesku 1 977 milijona EUR pa je bilo konec leta še v obravnavi; ugotavlja še, da je Komisija v letu 2013 sprejela 15 sklepov o začasni ustavitvi plačil, januarja 2014 pa dva;

36.  ugotavlja, da je bilo leta 2013 na področju predpristopne pomoči odkritih 33 goljufij v skupnem znesku 14,4 milijona EUR in da se jih je večina nanašala na posebni pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja (SAPARD); ugotavlja še, da je bilo v okviru predpristopnega instrumenta odkritih devet goljufij v skupnem znesku 1,2 milijona EUR; ugotavlja, da so stopnje izterjave na področju predpristopne pomoči v obdobju 2003–2013 za nepravilnosti in goljufije dosegle 37,36 % oziroma 29,22 %; poziva Komisijo in države prejemnice predpristopne pomoči, naj sprejmejo ukrepe, ki bodo povečali stopnjo izterjave za sredstva instrumenta za predpristopno pomoč;

37.  poziva, naj se predlaga zmanjšanje števila programov porabe, predvsem tistih, ki se delno prekrivajo, in da se čim bolj osredotoči na programe za države članice, ki pomoč najbolj potrebujejo, tako da vsi programi ne bodo nujno namenjeni dejavnostim v vseh državah članicah;

38.  izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da so bile pri več projektih, ki jih financira EIB, prisotne korupcija in goljufije; meni, da dokument EIB z dne 8. novembra 2013, ki opredeljuje politiko EIB o preprečevanju koruptivne prakse, goljufij, prikritega dogovarjanja, uporabe prisile, oviranja, pranja denarja in financiranja terorizma, kaže na pomanjkanje zadostnega nadzora v številnih primerih izvajanja projektov, ki jih financira EIB; je zaskrbljen zaradi dejstva, da je EIB v letu 2013 financirala projekt Passante di Mestre v skupni vrednosti 350 milijonov EUR in da razmišlja celo o njegovem refinanciranju v dodatnem znesku 700 milijonov EUR prek projektnih obveznic, čeprav je pri projektu prišlo do korupcije in goljufij, ki so pripeljale do aretacije več vpletenih oseb; zato poziva EIB, naj v dokazanih primerih goljufije in korupcije ustavi in/ali blokira predvideno in aktualno financiranje ustreznega projekta;

II.Opredeljene težave in potrebni ukrepi

39.  poudarja svojo zaskrbljenost glede trajnih groženj proračunu EU, ki izhajajo tako iz neupoštevanja pravil (nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije) kot iz namernih kršitev in kaznivih dejanj (tj. goljufije); vztraja pri okrepljenem sodelovanju med državami članicami in Komisijo, da bi zagotovile pomembne in primerne ukrepe in sredstva, s katerimi bi se izognili nepravilnostim, ki ne pomenijo goljufije, in jih popravili ter se borili proti goljufijam;

40.  poudarja, da se že več let dogaja, da države članice podatkov ne posredujejo pravočasno ali pa ne posredujejo točnih podatkov; ponovno izraža zaskrbljenost nad tem, da države članice še zmeraj uporabljajo različne pristope za odkrivanje in sporočanje nepravilnosti in goljufij, tudi na področju kohezijske politike in kmetijstva, in da v nekaterih primerih prihaja do nestandardizirane razlage pri uporabi pravnega okvira; poudarja, da Parlament, Komisija in OLAF zaradi takšnega ravnanja težje opravljajo primerjave, podajajo objektivne ocene in izdajajo priporočila; poziva Komisijo, naj pripravi skupne smernice in kazalnike, da bi zapolnila vrzel v različnih pristopih držav članica, ter vzpostavi enotno in celovito bazo podatkov o dejansko ugotovljenih nepravilnostih in sprejetih ukrepih, vključno s primeri goljufije in korupcije pri javnih uslužbencih, s čimer bi oblastem in državljanom zagotovila zanesljive, primerljive in centralizirane podatke za izvajanje učinkovitih popravnih ukrepov in za nepristransko oceno dejanske, ne zgolj zaznane, stopnje resnosti nepravilnosti in strani, ki so bile zanjo odgovorne;

41.  ugotavlja, da so bila priporočila Komisije državam članicam, o statusu izvajanja katerih se poroča v letnem poročilu Komisije za leto 2013, v letu 2012 – zlasti o službah za usklajevanje boja proti goljufijam, splošnih pravilih glede goljufij, reformi javnega naročanja, poročanju o goljufijah, sistemih preverjanja in kontrole ter ocenjevanju tveganja – v splošnem primerna, vendar obžaluje, da nekateri problemi niso bili ustrezno obravnavani; ugotavlja na primer, da se priprave za izvajanje večletnega finančnega okvira 2014–2020 in njegovih določb o preprečevanju goljufij niso začele v vseh državah članicah; poziva države članice, naj upoštevajo priporočila Komisije iz leta 2012 in ukrepajo v zvezi z vsemi priporočili, ki jih je nanje naslovila v poročilu iz leta 2011 in tudi v poročilu iz leta 2013, za primere, ko niso mogle ukrepati, pa naj pošljejo obrazložitev;

42.  priznava dejstvo, da so nepravilnosti, ki niso goljufije, pogosto posledica slabega poznavanja pravil, zapletenih zahtev in predpisov; poudarja, da je za spremembe pravil, ki se nanašajo na prihodke in odhodke, tudi za tiste, katerih cilj je poenostavitev, potreben čas, da jih sprejmejo organi, odgovorni za njihovo ustrezno izvajanje; poziva države članice in Komisijo, naj v zvezi s tem bolje uskladijo razlago pravnega okvira in njegovo dosledno izvajanje, sprejmejo ciljno usmerjene in pravočasne ukrepe za okrepitev upravnih zmogljivosti, tako v javni upravi kot med deležniki, vključno z organizacijami civilne družbe, med drugim s pomočjo usmerjanja in usposabljanja ter z oblikovanjem shem za zadrževanje kvalificiranega in usposobljenega osebja; poziva institucije EU in države članice, naj pripravijo vmesno oceno o tem, ali nova regulativna struktura kohezijske politike dodatno preprečuje tveganje za nepravilnosti in ga zmanjšuje, ter naj ovrednotijo možnost za večjo regulativno poenostavitev obstoječih pravil;

43.  meni, da bi bilo treba države članice, ki same ugotavljajo in sporočajo nepravilnosti, tudi goljufije, podpirati in jih spodbujati, da dodatno izboljšajo svoje sisteme poročanja in upravljanja; izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da Komisija ni zmožna ugotoviti, ali so majhno število nepravilnosti in goljufij, ki so jih odkrile nekatere države članice, in velike vrzeli v številu sporočenih primerov v različnih letih posledica neučinkovitosti nadzornih sistemov teh držav članic ali ne;

44.  obžaluje, da zgolj nekatere države članice namenjajo zadostna sredstva za boj proti goljufijam, in meni, da je nesprejemljivo, da v primeru nepravilnosti, ki pomenijo goljufije, nekatere države članice izvajajo zgolj popravne ukrepe, ne da bi preiskale morebitno kaznivo dejanje in sankcionirale odgovorne, s čimer ne ščitijo ustrezno niti finančnih interesov EU niti finančnih interesov posameznih davkoplačevalcev; ugotavlja, da so statistični podatki držav članic v zvezi s kazenskimi zadevami in njihovimi izidi nepopolni, zaradi česar je težko oceniti učinkovitost postopkov za preiskovanje in sodni pregon goljufij v državah članicah; zato meni, da bi morala imeti sprejetje sklepov, s katerimi se uvaja kazenskopravna odgovornost na ravni EU, in ustanovitev Evropskega javnega tožilstva kot orodja za začetek in usklajevanje preiskav takšnih nepravilnosti močan odvračilni učinek za nezakonita dejanja ter za neupoštevanje primernega postopka pri pregonu in kaznovanju korupcije ali kriminala, ki škodi finančnim interesom EU;

45.  meni, da so učinkoviti ukrepi proti korupciji mogoči, če se ukrepi kazenskega prava spoštujejo in dopolnijo z drugimi ukrepi, kot so večja preglednost in odgovornost; zato vztraja, da morajo države članice pokazati odločno politično voljo pri učinkovitem boju proti korupciji, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, s sprejetjem učinkovite protikorupcijske zakonodaje in obstoječih predlogov na ravni EU, in poziva državljane, naj prepričljivo izvajajo pritisk na vlade, da si bodo odločno prizadevale za smiselne protikorupcijske politike;

46.  pozdravlja prvo poročilo Komisije o protikorupcijski politiki v EU, ki je bilo objavljeno februarja 2014, saj meni, da gre za dragoceno orodje za spremljanje in ocenjevanje prizadevanj pri boju proti korupciji, in ponovno potrjuje, da bi bilo treba omogočiti zlasti večjo izmenjavo obstoječih najboljših praks, ki so izpostavljene v tem poročilu; pozdravlja tudi sporočilo Komisije o boju proti korupciji v EU (COM(2011)0308), v katerem so preučeni potrebni ukrepi za boljše izvajanje obstoječih protikorupcijskih instrumentov in predlagani načini, kako na številnih notranjih in zunanjih področjih politike bolj poudariti protikorupcijske vidike; vendar ugotavlja, da je pomembno razširiti področje uporabe protikorupcijskega poročila na čezmejne elemente korupcije in elemente korupcije na ravni EU ter na ocenjevanje ukrepov, sprejetih za izboljšanje integritete institucij EU, ter poudarja potrebo po celoviti in skladni protikorupcijski strategiji, ki bo vsebovala vse politike EU in med drugim obravnavala pomisleke iz prvega protikorupcijskega poročila EU; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu poroča o tem, kako institucije EU izvajajo notranjo protikorupcijsko politiko, vključno z obveznostmi v okviru Konvencije OZN proti korupciji;

47.  poudarja potrebo po strukturiranem usklajevanju med organi upravljanja in organi za boj proti goljufijam ter pomen usklajevanja in izmenjave najboljših praks med državami članicami in med različnimi upravami znotraj iste države članice, da bi v največji možni meri homogenizirali pristop k obravnavanju goljufij; poziva Komisijo, naj oblikuje mehanizem za izmenjavo informacij med pristojnimi nacionalnimi uradi, da bi omogočila navzkrižno primerjavo računovodskih izkazov za transakcije med dvema ali več državami članicami in pomagala pri odkrivanju nadnacionalnih goljufij v okviru novega večletnega finančnega okvira 2014–2020, pri tem pa upoštevala makrokategorijo evropskih strukturnih in investicijskih skladov (Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorske zadeve in ribištvo), s čimer bi zagotovila horizontalni pristop k zaščiti finančnih interesov Evropske unije;

48.  poudarja, da je večja preglednost, ki omogoča ustrezen nadzor, ključna za odkrivanje sistemov goljufije; opozarja, da je Parlament v prejšnjih letih Komisijo pozival k sprejetju ukrepov, da bi zagotovili preglednost na enem mestu, kar zadeva vse upravičence do sredstev EU iz vseh držav članic, tako da bi na spletnem mestu Komisije objavili seznam vseh upravičencev, ne glede na to, kdo upravlja ta sredstva, in na podlagi standardnih kategorij podatkov, ki jih zagotovijo vse države članice, v vsaj enem delovnem jeziku Unije; poziva države članice, naj sodelujejo s Komisijo ter ji posredujejo popolne in zanesljive podatke glede upravičencev do sredstev EU, ki jih upravljajo države članice; obžaluje, da ta ukrep ni bil izveden, in poziva Komisijo, naj ga nujno izvede; obžaluje, da Komisija ni upoštevala večkratnih pozivov;

49.  poziva Komisijo, naj spodbuja primerno zakonodajo o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti, dostopu do informacij in preglednosti lobiranja, saj je to potrebno za zagotovitev državljanskega nadzora nad vladami in institucijami EU in za javni nadzor nad njihovim delovanjem, in naj uporabi financiranje EU za to, da podpre delo neodvisnih organizacij na tem področju, med drugim za vzpostavitev finančne podpore za čezmejno preiskovalno novinarstvo;

50.  spodbuja Komisijo, naj še bolj okrepi svojo nadzorno vlogo v zvezi z odhodki proračuna EU, in sicer z revizijskimi, kontrolnimi in inšpekcijskimi dejavnostmi, akcijskimi načrti za popravne ukrepe in opozorilnimi pismi pred vložitvijo zahtevkov za plačilo; poziva države članice in njihove organe, naj okrepijo prizadevanja ter izkoristijo potencial, da bi ugotovile in popravile napake, preden od Komisije zahtevajo povračilo, tako da v celoti uporabijo informacije, ki so jim na voljo; v zvezi s tem poudarja posebno vrednost preventivnih ukrepov pri preprečevanju nezakonitih izplačil, tako da kasneje ne bi bilo treba izterjati nezakonito prilaščenih sredstev;

51.  pozdravlja sprejetje direktiv o javnih naročilih in direktive o podeljevanju koncesij ter dejstvo, da je deset držav članic že uvedlo posebne ukrepe ali sklope ukrepov v zvezi z javnimi naročili, da bi zmanjšale korupcijo in povečale preglednost ter učinkovitost sistemov upravljanja, kontrol in revizij; poziva Komisijo, naj nadaljuje izvajanje pravil o javnih naročilih, da bi državam članicam z usmerjanjem, delitvijo najboljših praks in usposabljanjem zagotovila potrebno podporo; poziva Komisijo, naj stalno in nepristransko spremlja, kako države članice upoštevajo veljavne direktive, in po potrebi začne postopke za ugotavljanje kršitev;

52.  ugotavlja, da stopnja nepravilnosti in goljufij, do katerih je prišlo zaradi nespoštovanja pravil glede javnega naročanja, še vedno ostaja visoka; poziva države članice, naj čim prej v nacionalno zakonodajo prenesejo nedavno sprejeto Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju(8), Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev(9) in Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb(10), da se dodatno zmanjša tveganje nepravilnosti in goljufij;

53.  pozdravlja ustanovitev strokovnega centra za krepitev upravnih zmogljivosti, ki podpira javne uprave, odgovorne za upravljanje ESRR in kohezijskega slada, ter uvedbo akcijskega načrta za javna naročila, ki ga je strokovni center pripravil v sodelovanju s pristojnimi službami Komisije; vendar zahteva, da mora Komisija poročati o dosedanjih konkretnih rezultatih, doseženih zaradi dejavnosti centra in izvajanja prej navedenega akcijskega načrta;

54.  poziva Komisijo, naj ohrani svojo strogo politiko prekinitev in odložitev plačil;

55.  pozdravlja poročilo o izvajanju strategije Komisije za boj proti goljufijam in usmerjanju organov upravljanja držav članic pri izvajanju ustreznih določb proti goljufijam; vendar vztraja, da mora Komisija z delegiranimi in izvedbenimi akti, ki se nanašajo na evropske strukturne in naložbene sklade, sprejeti enostavnejša pravila, s čimer bo pripomogla k uspešnemu in učinkovitemu črpanju, ter hkrati zagotoviti, da delegirani in izvedbeni akti ne bodo ogrožali ravni boja proti goljufijam;

56.  pozdravlja ustanovitev služb za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS) v državah članicah, kot je zahtevano v členu 3(4) nove uredbe o uradu OLAF, in dejstvo, da je Nemčija znova potrdila delovno sodelovanje z uradom OLAF; je seznanjen s tem, da je cilj služb AFCOS poenostaviti učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij z uradom OLAF, ter vztraja, da države članice, ki še niso imenovale teh služb, to storijo nemudoma; pričakuje, da bodo službe AFCOS pripomogle k boljšemu sporočanju nepravilnosti in prispevale k uravnoteženemu tolmačenju ustreznih aktov EU; je kljub temu zaskrbljen zaradi velikih razlik, ki že obstajajo med različnimi službami AFCOS, ki so bile ustanovljene v državah članicah, v zvezi s funkcijami, nalogami in pooblastili ter človeškimi viri, ki so jim bili dodeljeni; priznava, da Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 ne določa podrobno pooblastila, institucionalnega okvira in nalog služb AFCOS, vendar meni, da so te službe operativno neodvisne s celovitim pooblastilom, ki vključuje preiskovalno pooblastilo, in pomenijo referenčno vrednost, ki jo morajo razviti vse države članice;

57.  je seznanjen s poročanjem Komisije o rezultatih programa Hercule II; je seznanjen s tem, da je bil proračun tega programa v letu 2013 zmanjšan na 14 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 9,9 milijona EUR v odobritvah plačil v primerjavi z letom 2012, zaradi česar je prišlo do težav pri izpolnjevanju finančnih obveznosti iz leta 2013 in prejšnjih let; z zadovoljstvom ugotavlja, da se države članice vedno bolj zanimajo za dejavnosti programa Hercule II, kar se kaže v vedno večjem številu vlog, prejetih po objavi razpisov za zbiranje predlogov; pozdravlja pozitivne rezultate, ki so bili zaradi uporabe zelo napredne in nadnacionalno združljive tehnične opreme, kupljene s pomočjo programa, doseženi leta 2013 na primer v Nemčiji, Španiji in Romuniji;

58.  pozdravlja sprejetje uredbe, s katero se je vzpostavil program Hercule III za proračunsko obdobje 2014–2020 in ki omogoča višji najvišji možni delež sofinanciranja za nepovratna sredstva za tehnično pomoč v višini 80 % upravičenih stroškov, v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih pa do 90 %, namesto najvišjega deleža 50 % iz sklepa o programu Hercule II; ugotavlja, da je bil prvi razpis za zbiranje predlogov uspešno objavljen leta 2014; je kljub temu zaskrbljen, da na program že zelo vpliva vprašanje neporavnanih plačil, kar bi lahko vodilo k morebitnemu negativnemu učinku na financirane in bodoče projekte; opozarja na pomen dobrih finančnih instrumentov, kot sta Pericles 2020 in Hercule III, pri boju proti nezakonitim dejavnostim, ki vplivajo na sredstva Unije;

59.  pozdravlja dobre rezultate številnih skupnih carinskih operacij, pri katerih so urad OLAF in države članice sodelovali z različnimi službami tretjih držav ob dejavni podpori GD Obdavčenje in carinska unija ter agencij Europol in Frontex in pri katerih je bilo med drugim zaplenjenih 68 milijonov pretihotapljenih cigaret, 124 kg kokaina in 140 000 litrov dizelskega goriva;

60.  ugotavlja, da je urad OLAF leta 2013 izdal 353 priporočil za upravne, disciplinske, finančne ali sodne ukrepe, ki bi jih morale sprejeti ustrezne institucije, organi, službe in agencije EU ali pristojni nacionalni organi, in da so bila za izterjavo priporočena sredstva v višini 402,8 milijona EUR; je zaskrbljen, da je stopnja vloženih obtožnic v skladu s sodnimi priporočili urada OLAF za obdobje 2006–2013 zgolj približno 54 %; je zaskrbljen, saj nizka raven vloženih obtožnic kakovost in uporabnost rezultatov preiskav urada prikazuje v slabi luči; poziva Komisijo, naj nujno poveča učinkovitost tega urada; meni, da je popoln in primeren nadzor nad delom urada OLAF, ki ga izvaja nadzorni odbor (brez poseganja v potekajoče preiskave), nepogrešljiv, zato poziva Komisijo in urad OLAF, naj izboljšata sedanje razmere, v katerih nadzorni odbor ne more uresničiti svojega namena; obžaluje tudi pomanjkanje informacij o stopnji obsodb v primerih kaznivih dejanj v škodo proračuna Unije;

III.Preiskave in vloga urada OLAF

61.  je seznanjen s tem, da je urad OLAF poročal, da je v letu 2013 prejel največ evidentiranih informacij doslej, in da trdi, da je izdal več priporočil kot kadarkoli prej; poudarja, da je bila spremenjena tudi metoda štetja prejetih informacij in izdanih priporočil; poziva nadzorni odbor, naj analizira učinke teh sprememb podatkov in kakovost priporočil, ki jih izda urad OLAF;

62.  poziva nadzorni odbor urada OLAF, naj obvesti Parlament o trajanju preiskav urada in o metodi za izračun tega časa, saj se je ta metoda leta 2012 spremenila; poudarja, da bi lahko ta sprememba pripomogla k umetnemu zmanjševanju navideznega trajanja preiskav; poziva nadzorni odbor, naj natančno analizira kakovost informacij, ki jih posreduje OLAF, vključno s poročili, posredovanimi institucijam;

63.  je seznanjen s sprejetjem novih delovnih ureditev med uradom OLAF in njegovim nadzornim odborom in poziva k hitri rešitvi preostalih vprašanj med tema institucijama;

o
o   o

64.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Evropskemu računskemu sodišču, nadzornemu odboru urada OLAF in uradu OLAF.

(1) UL L 84, 20.3.2014, str. 6. (2) UL L 248, 18.9.2013, str. 1. (3) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (4) UL C 51E, 22.2.2013, str. 121. (5) UL C 161E, 31.5.2011, str. 62. (6) UL L 312, 23.12.1995, str. 1. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0338. (8) UL L 94, 28.3.2014, str. 65. (9) UL L 94, 28.3.2014, str. 243. (10) UL L 94, 28.3.2014, str. 1.