Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2060(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0027/2016

Predložena besedila :

A8-0027/2016

Razprave :

PV 11/04/2016 - 22
CRE 11/04/2016 - 22

Glasovanja :

PV 12/04/2016 - 5.15

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0108

Sprejeta besedila
PDF 339kWORD 103k
Torek, 12. april 2016 - Strasbourg Začasna izdaja
Vloga EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov
P8_TA-PROV(2016)0108A8-0027/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. aprila 2016 o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov (2015/2060(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju načela lojalnega sodelovanja med Unijo in državami članicami iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 121 in 138 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju protokola št. 14 k PDEU o euroskupini,

–  ob upoštevanju svoje resolucije s priporočili Komisiji z dne 20. oktobra 2010 o izboljšanju gospodarskega upravljanja in okvira stabilnosti Unije, zlasti v euroobmočju(1) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2011 o EU kot globalnem akterju: njena vloga v mednarodnih organizacijah(2) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o gospodarskem upravljanju(3) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi(4) ,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta o oblikovanju unije kapitalskih trgov z dne 9. julija 2015(5) ,

–  ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni o finančnem nadzoru v Evropski uniji (Larosièrjevo poročilo) z dne 25. februarja 2009,

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov iz junija 2015, v katerem pozivajo k okrepitvi zunanjega zastopanja euroobmočja;

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za ustavne zadeve (A8-0027/2016),

A.  ker je stabilnost finančnega sistema, ki je bistvena za učinkovito porazdelitev sredstev, namenjenih rasti in delovnim mestom, javno dobro na svetovni ravni;

B.  ker si je treba zaradi vse večje soodvisnosti gospodarstev po vsem svetu prizadevati za vse bolj globalne oblike upravljanja;

C.  ker bi bilo treba v primeru, da EU v mednarodnih institucijah/organih ne bi bila sposobna nastopati enotno, vsa evropska stališča uskladiti, da bi svetovno upravljanje oblikovali v smeri ciljev in vrednot pogodb EU;

D.  ker bi morala EU prispevati k oblikovanju demokratičnega okvira za soočanje s svetovnimi izzivi;

E.  ker lahko sodelovanje na svetovni ravni privede do razpršitve odgovornosti in njenega pomanjkanja na račun demokracije; ker nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta ne bi smeli omejiti zgolj na vlogo prijavnih uradov, temveč jih je treba aktivno in celovito vključiti v celoten proces odločanja;

F.  ker so se sedanje mednarodne institucije in organi s svojimi posebnimi strukturami upravljanja in pristojnosti za ukrepanje skozi zgodovino ustanavljali v odziv na konkretne razmere; ker je to privedlo do kompleksnosti in včasih podvojenih nalog ter do sistema, ki je lahko nepregleden in pomanjkljivo splošno usklajen;

G.  ker bi morala člen 42 Listine o temeljnih pravicah in Uredba (ES) št. 1049/2001(6) , na podlagi katere imajo državljani Unije pravico do dostopa do dokumentov, veljati za institucije in agencije Unije, ki sodelujejo v mednarodnih organizacijah ali organih;

H.  ker je v Pogodbah določeno, da ima vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico do dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije, ne glede na nosilec dokumenta (glej člen 42 Listine o temeljnih pravicah); ker bi morala taka raven preglednosti veljati tudi za institucije in agencije Unije, ki sodelujejo v mednarodnih organizacijah in forumih, zlasti če oblikujejo pravila, ki vplivajo na državljane EU;

I.  ker je zaradi raznolikosti pravnih struktur ter finančnih in operativnih postopkov mednarodnih gospodarskih organizacij ali organov(7) oteženo celovito spremljanje, čeprav je skladnost pri finančnih in operativnih postopkih bistvenega pomena za zagotavljanje enakovrednih konkurenčnih pogojev na mednarodni ravni; ker sta Mednarodni denarni sklad in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pristni mednarodni organizaciji, vzpostavljeni s konvencijami, z obsežnim poslanstvom in sestavo, medtem ko so na primer skupina G20, Odbor za finančno stabilnost in Baselski odbor neuradni javni organi, ki združujejo omejeno število držav, nekatere med njimi pa so po krizi dobile ponoven zagon, Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev, Mednarodno združenje nadzornikov za zavarovanja, Mednarodna organizacija pokojninskih nadzornikov ter Svet za mednarodne računovodske standarde pa so zasebna strokovna združenja sektorskega značaja, ki v večji ali manjši meri zadevajo posamezne sektorje;

J.  ker neuradne izmenjave med Evropskim parlamentom in nekaterimi od teh organizacij/organov že obstajajo, vendar nimajo sistematičnega značaja;

K.  ker je preglednost pomembna za demokracijo, ustrezno pa je treba upoštevati tudi varstvo tržno občutljivih informacij;

L.  ker mora zaradi krize skupina G20 oblikovati svetovni načrt, ki se bo osredotočal na učinkovit niz specifičnih reform, hkrati pa je dolgoročno za njegovo legitimnost bistvenega pomena pristen večstranski in demokratični okvir;

M.  ker se vloga bank in trgov pri financiranju gospodarstva med državami članicami razlikuje;

N.  ker je gospodarska in finančna kriza, ki se je začela leta 2008, pokazala izrazito pomanjkanje ekonomskega in finančnega upravljanja po svetu; ker veliko makroekonomskih vprašanj zahteva večje usklajevanje, predvsem glede davčnih zadev; ker bi moral biti zato skupni cilj vseh deležnikov oblikovanje celovitega okvira za zagotavljanje finančne stabilnosti ter usklajenosti med lokalno in svetovno ravnjo;

O.  ker ustanavljanje novih nadzornih organov EU ne bi smelo samodejno predvidevati povečanja števila predstavnikov EU, kar bi lahko imelo nedemokratične posledice, kot sta večja verjetnost, da bo manjšina preprečila sprejetje odločitve, in nelagodnost med partnerji EU;

P.  ker se je Mednarodni denarni sklad odločil, da bo renminbi vključil v košarico valut, ki sestavljajo posebno pravico črpanja sklada; ker se je zaradi tega zmanjšal ponder eura in funta, ponder ameriškega dolarja pa je ostal nespremenjen; ker to poudarja potrebo po močnejšem evropskem stališču;

1.  potrjuje, da je potrebno okrepljeno mednarodno regulativno sodelovanje ob tesni vključenosti Evropskega parlamenta;

2.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja skladnosti, do katerega prihaja zaradi razdrobljenosti in raznolikosti organizacij/organov, ter zaradi zamud pri izvajanju na področju pravil in usmeritev, dogovorjenih na mednarodni ravni;

3.  poziva k jasnejši opredelitvi pristojnosti vsake organizacije/organa in načinov njihovega delovanja in financiranja, vključno s prostovoljnimi prispevki, darili in donacijami, da bi preprečili osebne interese in zagotovili zakonitost odločitev;

4.  poziva k večji doslednosti in boljšemu usklajevanju politik med svetovnimi institucijami, in sicer z uvedbo celovitih standardov demokratične legitimnosti, preglednosti, odgovornosti in integritete; meni, da bi moralo to med drugim zadevati:

   odnose z javnostjo (na primer javni dostop do dokumentov, odprt dialog z različnimi deležniki, vzpostavitev obveznih registrov za preglednost in pravil o preglednosti srečanj z lobisti);
   notranje predpise (na primer izbira osebja na podlagi spretnosti in znanj, dobro finančno poslovodenje, preprečevanje navzkrižij interesov);

5.  meni, da premajhna zastopanost najmanj razvitih držav v večini mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij in organov ustvarja neravnovesje in da zato obstaja tveganje, da vprašanja v zvezi z neenakostjo ali financiranjem najrevnejših držav ne bodo ustrezno obravnavana;

6.  meni, da bi bilo treba poleg geografskega razhajanja pri zastopanosti v mednarodnih razpravah glede finančnih, monetarnih in regulativnih organov izboljšati tudi zastopanost nekaterih sektorjev, predvsem civilne družbe, malih in srednjih podjetij ter predstavnikov potrošnikov in zaposlenih; meni, da je dolžnost omenjenih organov in sektorjev, da razmere izboljšajo;

7.  meni, da bi morala EU racionalizirati in kodificirati svojo zastopanost v večstranskih organizacijah/organih, da bi povečali preglednost, integriteto in odgovornost sodelovanja Unije v teh organih, njen vpliv ter spodbujali zakonodajo, ki jo je sprejela v demokratičnem procesu; poleg tega meni, da bi morala EU postati bolj proaktivna svetovna akterka pri zagotavljanju uresničevanja zavez skupine G20, kot so preoblikovanje bančništva v senci, izvajanje reform o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje zunaj organiziranega trga, obravnavanje sistemskih tveganj in zagotavljanje, da se nova tveganja za svetovno ekonomijo uvrstijo na agendo ustreznih svetovnih institucij;

8.  poziva evropske akterje, naj se pri oblikovanju politik na evropski in mednarodni ravni bolj osredotočijo na svetovno konkurenčnost finančnih sektorjev EU;

9.  spominja, da bi si morala EU prizadevati za polnopravno članstvo v mednarodnih gospodarskih in finančnih institucijah, v katerih le-to še ni urejeno in bi bilo ustrezno (na primer v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Mednarodnem denarnem skladu); poziva ustrezne mednarodne gospodarske in finančne institucije, naj izvedejo vse potrebne statutarne spremembe, s katerimi bi omogočili polno sodelovanje EU;

10.  meni, da Uniji škodujejo situacije, v katerih predstavnik ene države članice ali nacionalnega organa v svetovnih organizacijah/organih predstavi stališče, ki je v nasprotju z evropskimi zakonodajnimi ali regulativnimi odločitvami, ki jih je demokratično sprejela večina; skladno s tem poziva k večjemu in učinkovitejšemu usklajevanju med temi predstavniki, na primer prek bolj zavezujočih mehanizmov;

11.  poudarja, da mora Komisija pri tem, ko zastopa vso Unijo v mednarodnem organu ali organizaciji ali spremlja zasebni strokovni organ, bolj neposredno odgovarjati državljanom; poudarja vlogo Evropskega parlamenta v tem procesu;

12.  meni, da bi morali natančneje pojasniti prednostne naloge organizacij in pripadajočih delovnih skupin ter jih uradno opredeliti; meni, da sistematična uporaba soglasja ne zavira zgolj dela, ampak tudi vodi v razvodenitev vsebine priporočil, in da bi morala sestava organizacij odražati njihovo raznolikost v finančnem, ekonomskem in nadzornem smislu;

13.  poudarja, da je treba pri razvoju regulativnih, nadzornih in drugih politik v finančnem sektorju na svetovni ravni izvajati predhodne ocene; meni, da te ocene ne posegajo v politične pravice sozakonodajalcev;

14.  meni, da izvajanje priporočil v različnih državah udeleženkah še vedno ne zadostuje za prispevek k vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni;

15.  ugotavlja, da si Odbor za finančno stabilnost zdaj prizadeva za razvoj standardov v sektorju zavarovalništva; priznava, da ima Mednarodno združenje nadzornikov za zavarovanja pomembno vlogo pri svetovni politiki zavarovalništva, vendar poudarja, da bi bila vključitev Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine koristna za okrepitev prispevka evropskega strokovnega znanja na področju zavarovalništva in bi zagotovila, da standardi, ki se razvijejo na svetovni ravni, niso v nasprotju z logiko, ki jo je EU prva razvila;

16.  pozdravlja delo OECD na davčnem področju, zlasti pri projektu OECD/G20 o eroziji davčne osnove in preusmeritvi dobička; meni, da je naslednji izziv spremljanje izvajanja; poudarja, da bi bilo treba izboljšati usklajevanje med Komisijo in državami članicami, ki so članice projektne skupine za finančno ukrepanje, da bi se upoštevalo mnenje EU;

17.  odobrava pripravljenost predsednika ECB za nadaljnje sodelovanje s Parlamentom glede vloge ECB v bančnih zadevah, zlasti v okviru organov za določanje svetovnih standardov, kot je Odbor za finančno stabilnost;

18.  pozdravlja organizacijske ureditve, o katerih so se dogovorile države euroobmočja, ki so članice Azijske banke za infrastrukturne naložbe, da bodo z enim sedežem v svetu guvernerjev predstavljane te države euroobmočja;

19.  podaja naslednje predloge:

   poziva Komisijo, naj na podlagi obstoječih primerov najboljše prakse na evropski in nacionalni ravni oblikuje evropski kodeks ravnanja v zvezi s preglednostjo, integriteto in odgovornostjo, katerega namen bo usmerjati ravnanje predstavnikov EU v mednarodnih organizacijah/organih; poziva, naj se pri pripravi tega kodeksa tesno sodeluje z Evropskim parlamentom;
   poudarja zlasti svoje pomisleke glede statuta, financiranja in delovanja omenjenih organizacij/organov, njihovih odnosov z organi, deležniki in javnostjo, njihove komunikacije ter dostopa do dokumentov; poudarja, da je treba zagotoviti pravično ravnotežje interesov, vključno z nevladnimi organizacijami z ustreznim strokovnim znanjem in finančnimi sredstvi, da bi okrepili vlogo civilne družbe;
   poziva evropske institucije in agencije ter države članice, naj se zavzemajo za odgovornost vsakega posameznega evropskega predstavnika v demokratično izvoljenih organih;
   poziva k sprejetju medinstitucionalnega sporazuma, s katerim bi formalizirali „finančni dialog“, ki bi ga organizirali z Evropskim parlamentom za oblikovanje smernic glede zavzemanja in doslednosti evropskih stališč pred pomembnimi mednarodnimi pogajanji, da bi zagotovili predhodno razpravo o teh stališčih, njihovo poznavanje ter njihovo nadaljnje spremljanje, pri čemer bo Komisija redno poročala o uporabi omenjenih smernic in spremljanju; predlaga, da se k temu povabijo pristojne evropske institucije, države članice in po potrebi voditelji zadevnih mednarodnih organizacij; meni, da bi bili oblika (javno ali za zaprtimi vrati) in pogostost tega dialoga odvisni od praktičnih zahtev; meni, da je potrebna tudi dejavna udeležba nacionalnih parlamentov na ustreznih ravneh, in sicer za nadzorom stališč, ki so jih zavzeli predstavniki zadevnih držav članic;
   meni, da bi te podrobnejše smernice lahko dopolnili s proaktivnimi „usmerjevalnimi“ resolucijami , ki bi jih z ustrezno pogostostjo sprejemal Parlament in bi vsebovale njegova stališča glede splošne politične usmeritve;
   za zadeve, v katerih je Evropski parlament sozakonodajalec s Svetom, bi ta dialog služil za opredelitev pogajalskega mandata, saj bi se poenotila evropska stališča o zakonodajni, sprejeti z večino, ali bi se preprečila neskladja z zakonodajo, ki je v postopku sprejemanja;
   poziva evropske predstavnike, naj bodo pri mednarodnih pogajanjih posebej pozorni na doslednost in skladnost med mednarodnimi zahtevami/standardi in veljavno zavezujočo zakonodajo EU, ter na izpolnjevanje, da bi vzpostavili enake konkurenčne pogoje na mednarodni ravni;
   poziva k okrepitvi odgovornosti Komisije do Evropskega parlamenta z racionalizacijo procesa za oblikovanje stališč EU na srečanjih skupine G20 na političnih področjih, povezanih z zaposlovanjem, energijo, trgovino, razvojem in bojem proti korupciji;
   poziva države članice, naj začnejo nemudoma izvajati določbe lojalnega sodelovanja;
   poziva države članice, naj prek enotnega mehanizma nadzora sprejmejo zastopanje bančne unije pri Baselskem odboru za bančni nadzor;
   poziva Komisijo, naj v svoj delovni program vključi zunanjo razsežnost urejanja na gospodarskem in finančnem področju, torej delo, ki naj bi se opravljalo v mednarodnih finančnih institucijah, in za večjo notranjo politično usklajenost ustanovi delovno skupino za gospodarsko upravljanje na svetovni ravni in finančne institucije;
   je seznanjen s pobudo Komisije za napredek v smeri enotnega zastopanja euroobmočja v Mednarodnem denarnem skladu; meni, da je to treba storiti brez dolgoročnega poseganja v skupno okrožje Evropske unije;
   opozarja, da je v skladu s Protokolom št. 14 k Pogodbi okrepljeno usklajevanje med državami članicami euroobmočja dolžnost Euroskupine, katere narava je začasna in neformalna, dokler euro ne postane valuta vseh držav članic Unije; meni, da bi bilo mogoče izboljšati preglednost in politično odgovornost Euroskupine; zagovarja stališče, da bi bilo treba v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z 20. novembra 2012(8) , v katerem so zapisana progresivna priporočila za bančno, ekonomsko, fiskalno in politično unijo, poiskati bolj formalno in trajno rešitev; opozarja, da je treba okrepiti neodvisno vlogo evropskega komisarja za ekonomske in monetarne zadeve, to pa morajo spremljati močni mehanizmi odgovornosti Parlamentu in Svetu;
   meni, da bi bilo treba v prihodnjih letih postopno racionalizacijo predstavništev EU izvajati ne le v Mednarodnem denarnem skladu, ampak tudi drugje, najprej z okrepljenim usklajevanjem, po oceni pa tudi z združevanjem sedežev; meni, da bi bilo treba članstvo v teh organizacijah in organih dodeliti v skladu z ustreznimi pristojnostmi institucij EU, evropskih nadzornih organov, Sveta/Euroskupine in nacionalnih javnih organov; meni, da bi si morala EU vzporedno s tem prizadevati, da bi delovanje teh organizacij in organov ne temeljilo več na soglasju, pač pa na glasovalnem sistemu ponderirane večine;
   poudarja, da so za krepitev usklajevanja s pripravljalnimi sestanki odgovorni Komisija, Svet ali po potrebi Euroskupina; meni, da naj se po potrebi vzpostavijo nove posebne delovne skupine, kot na primer Ekonomsko-finančni odbor, delovna skupina o vprašanjih, povezanih z Mednarodnim denarnim skladom, delovna skupina Euroskupine in Odbor za ekonomsko politiko;
   poziva k temeljiti oceni dveh ločenih sedežev, ki jih sedaj na srečanjih G20 zasedata predsedstvi Evropskega sveta in Komisije, da bi ugotovili, v kolikšni meri to slabi zunanjo verodostojnost EU, predvsem ob upoštevanju enotnega trga finančnih storitev; meni, da bi lahko z različnimi izboljšavami namesto posamičnega spodbujali enotno zastopstvo držav članic, kar bi moralo prispevati k učinkovitemu usklajevanju pred srečanji in zastopanju trdnega evropskega stališča na njih;
   poziva institucije EU in države članice, naj spodbujajo pripravo načrta za ustanovitev svetovne organizacije za finance, ki bi temeljila na pogodbah na podlagi priporočil iz poročila de Larosièrejeve skupine, s širokimi pooblastili za izdajanje priporočil, pogajanje o minimalnih zavezujočih standardih, večstranske mehanizme reševanja sporov in po potrebi za izrekanje sankcij; meni, da bi lahko z nabranimi izkušnjami, predvsem z izkušnjami Svetovne trgovinske organizacije na trgovinskem sektorju, vzpostavili zgoraj omenjene večstranske mehanizme reševanja sporov; poudarja, da bi morali za predlagano organizacijo veljati najvišji standardi preglednosti in odgovornosti;
   meni, da bi bilo treba Komisiji podeliti izrecen mandat za spodbujanje multilateralizma na področju finančnega, monetarnega in regulativnega mednarodnega sodelovanja;
   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vsi zakonodajni predlogi EU s finančnega področja dopolnjevali ukrepe na svetovni ravni;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 41.
(2) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 66.
(3) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 51.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0238.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0268.
(6) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
(7) Pravila oblikujejo tudi Banka za mednarodne poravnave, Projektna skupina za finančno ukrepanje in Svetovna trgovinska organizacija; Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj ima pomembno vlogo pri svetovnem gospodarskem upravljanju; financiranje razvojnega sodelovanja podpirajo Afriška razvojna banka, Azijska razvojna banka, Karibska razvojna banka, Zahodnoafriška razvojna banka, Medameriška razvojna banka, Medameriška investicijska korporacija, Evropska banka za obnovo in razvoj, Razvojna banka Sveta Evrope, Skupina Svetovne banke, Mednarodna banka za obnovo in razvoj, Mednarodno združenje za razvoj, Mednarodna finančna korporacija in Mednarodna agencija za zavarovanje investicij.
(8) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2012 s priporočili Komisiji o poročilu predsednikov Evropskega sveta, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Euroskupine z naslovom "Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji" (UL C 419, 16.12.2015, str. 48).

Zadnja posodobitev: 25. januar 2018Pravno obvestilo