Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2287(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0141/2016

Predložena besedila :

A8-0141/2016

Razprave :

PV 27/04/2016 - 19
CRE 27/04/2016 - 19

Glasovanja :

PV 28/04/2016 - 4.66

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0202

Sprejeta besedila
PDF 354kWORD 113k
Četrtek, 28. april 2016 - Bruselj Končna izdaja
Dostop javnosti do dokumentov v letih 2014-2015
P8_TA(2016)0202A8-0141/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o dostopu javnosti do dokumentov (člen 116(7) Poslovnika) v letih 2014 in 2015 (2015/2287(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 1, 10, 11 in 16 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 15 in 298 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 41 in 42 Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(1) ,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti(2) ,

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 15. decembra 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev)(3) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o dostopu javnosti do dokumentov (člen 104(7)) v obdobju 2011–2013(4) ,

–  ob upoštevanju sodbe z dne 17. oktobra 2013 v zadevi C-280/11 P, Svet Evropske unije proti Access Info Europe,

–  ob upoštevanju svežnja o boljši pripravi zakonodaje, ki ga je Komisija predstavila maja 2015,

–  ob upoštevanju političnih smernic za Komisijo predsednika Jean-Clauda Junckerja,

–  ob upoštevanju poročil Komisije, Sveta in Parlamenta o uporabi Uredbe (ES) št. 1049/2001 v letih 2013 in 2014,

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije iz leta 2007 o dostopu javnosti do dokumentov, ki jih hranijo institucije Evropske skupnosti,

–  ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2014,

–  ob upoštevanju člena 52 ter člena 116(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0141/2016),

A.  ker je popolna preglednost temelj zaupanja državljanov v institucije EU, prispeva k razumevanju pravic, ki izhajajo iz pravnega reda Unije, in ozaveščenosti in poznavanju postopka odločanja EU, vključno s pravilnim izvajanjem upravnih in zakonodajnih postopkov;

B.  ker je pravica dostopa do dokumentov temeljna pravica, ki je zaščitena z Listino o temeljnih pravicah in Pogodbama ter v nacionalno zakonodajo prenesena z Uredbo (ES) št. 1049/2001, zlasti da se zagotovi čim lažje uveljavljanje te pravice ter spodbuja primere dobre prakse glede upravnih postopkov za dostop do dokumentov, tako da se zagotovi demokratični nadzor nad dejavnostmi institucij in da le-te ravnajo v skladu s predpisi, določenimi v Pogodbah;

Preglednost in demokracija

1.  poudarja, da tri institucije niso sprejele ustreznih nadaljnjih ukrepov za mnoga priporočila iz njegove resolucije o javnem dostopu do dokumentov za leta 2011–2013; zlasti obžaluje dejstvo, da institucije in organi EU niso v svoji vodstveni strukturi določile pooblaščenca za preglednost, ki bi bil odgovoren za spoštovanje predpisov in izboljšanje prakse; poziva institucije, naj to čim prej storijo;

2.  opozarja, da morajo institucije EU pri svojih dejavnostih in politikah delovati na temelju predstavniške demokracije, kot je določeno v členu 10(1) PEU, in s tem zagotavljati spoštovanje načel popolne preglednosti, souporabe ter pravilnega in hitrega obveščanja državljanov; poudarja, da člen 10(3) PEU priznava participativno demokracijo kot enega od glavnih demokratičnih načel EU, s tem pa poudarja, da je treba odločitve sprejemati čim bliže državljanom; poudarja, da če državljani v postopku odločanja sodelujejo v obliki javnih posvetovanj, potem morajo institucije upoštevati rezultat teh posvetovanj;

3.  opozarja, da morata biti v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 preglednost in popoln dostop do dokumentov, ki jih hranijo institucije, pravilo in da si je treba, kakor določa stalna praksa Sodišča EU, izjeme iz te uredbe ustrezno razlagati, ob upoštevanju prevladujočega javnega interesa za razkritje, načela demokracije, tudi tesnejšega sodelovanja državljanov v postopku odločanja, legitimnosti uprave ter učinkovitosti in odgovornosti do državljanov;

4.  meni, da institucije, agencije in drugi organi Evropske unije pri izvajanju Uredbe (ES) št. 1049/2001 še vedno ne upoštevajo in izvajajo dosledno določb in sprememb iz Lizbonske pogodbe in Listine temeljnih pravic, zlasti v zvezi s participativno demokracijo; pozdravlja nedavne sodbe velikega senata Sodišča v zadevah Digital Rights Ireland(5) in Schrems(6) , v katerih se je Sodišče ob razveljavitvi direktive o hrambi podatkov(7) in odločbe o varnem pristanu(8) sklicevalo na Listino temeljnih pravic; poudarja, da mora dejanski javni dostop do dokumentov in upravljanje registrov dokumentov temeljiti na standardih, ki ustrezno upoštevajo člena 41 in 42 Listine temeljnih pravic;

5.  poudarja, da je treba spoštovati zasebnost in varstvo podatkov, obenem pa zagotoviti preglednost;

6.  opozarja, da morajo vse odločitve za zavrnitev dostopa javnosti do dokumentov temeljiti na jasno in strogo opredeljenih pravnih izjemah, spremljati pa jih mora utemeljena in specifična obrazložitev, da bodo državljani lahko razumeli zavrnitev dostopa in učinkovito uporabili razpoložljiva pravna sredstva;

7.  opozarja, da imajo državljani za zagotavljanje odgovornosti in legitimnosti demokratičnega političnega sistema, ki spoštuje pravno državo, pravico poznati in nadzorovati:

   delovanje svojih predstavnikov po tem, ko so izvoljeni ali imenovani v javni organ;
   postopek odločanja (vključno s poslanimi dokumenti, udeleženimi akterji, oddanimi glasovi itd.);
   način, kako se dodeljuje in porablja javni denar, ter dosežene rezultate;

zato meni, da je treba objaviti elektronski register, v katerem bodo zabeležene vse zgoraj navedene točke;

8.  poziva Komisijo, naj imenuje komisarja, ki bo pristojen za preglednost in dostop javnosti do dokumentov; poziva podpredsednico Komisije, naj medtem nemudoma predstavi smel akcijski načrt na področju preglednosti in dostopa javnosti do dokumentov, saj je preglednost temelj boljše zakonodaje;

9.  obžaluje, da je za državljane dostop do podatkov, ki jih hranijo institucije EU, še vedno težak, ker ni skupnega pristopa med institucijami, ki bi bil usmerjen v omogočanje lažjega dostopa do dokumentov za državljane in bi temeljil na popolni in resnični preglednosti, komunikaciji in neposredni demokraciji; spodbuja EU institucije, organe, urade in agencije naj nadalje razvijejo bolj proaktiven pristop k preglednosti in proaktivno razkrijejo čim več dokumentov, ki jih imajo v posesti, na čim bolj enostaven in javnosti dostopen način, ter naj zagotovijo prevod v vse uradne jezike EU ter določijo ustrezne, enostavne in cenovno ugodne načine dostopa do informacij, vključno z digitalnim in elektronskim, ki bodo upoštevali potrebe invalidov; zlasti meni, da je treba dostop do informacij izboljšati z omogočanjem lažje uporabe vmesnikov in sistemov iskanja, ki so enostavni za uporabo; poziva k razvoju skupne točke za dostop do portalov vseh treh institucij na podlagi pilotnega projekta za spletno platformo za proaktivno objavljanje dokumentov institucij EU in k uskladitvi iskalnih portalov med institucijami in oddelki iste institucije (predvsem med generalnimi direktorati Komisije); prav tako poziva institucije, naj nadaljujejo in okrepijo prizadevanja za širjenje zakonodaje in politik EU; meni, da bi morala EU v celoti izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije (družabna omrežja, aplikacije za pametne telefone itd.), da bi zagotovili celovit in preprost dostop do informacij;

10.  obžaluje, da je stopnja tajnosti uradnih dokumentov pogosto prestrogo določena; ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba vzpostaviti jasna in enotna pravila za določanje stopnje tajnosti dokumentov; obžaluje, da institucije zahtevajo seje brez navzočnosti javnosti brez ustrezne utemeljitve; ponovno poziva institucije, naj zahteve za seje brez navzočnosti javnosti ocenijo in utemeljijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001; meni, da bi moral Parlament zahteve za seje brez navzočnosti javnosti v Parlamentu oceniti za vsak primer posebej; meni, da bi moral postopek določanja stopnje tajnosti dokumentov nadzorovati neodvisen nadzorni organ;

11.  poziva institucije, organe in agencije EU, naj sprejmejo postopke za obravnavo pritožb proti zavrnitvi dostopa, ki bodo hitrejši, manj zapleteni in bolj dostopni; meni, da bi bolj proaktiven pristop pomagal zagotoviti učinkovito preglednost in preprečevati nepotrebne pravne spore, ki lahko povzročijo nepotrebne stroške in obremenijo tako institucije kot tudi državljane;

12.  poziva vse institucije, da Uredbo (ES) št. 1049/2001 izvajajo ob upoštevanju sprememb, ki jih prinašata Lizbonska pogodba in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah skladu s črko in duhom uredbe ter naknadno sodno prakso, dokler ne bo opravljena želena revizija; zlasti poziva Svet in njegova pripravljalna telesa, da ob upoštevanju zadeve Access Info Europe, objavijo zapisnike sestankov delovnih skupin Sveta ter drugih dokumentov, imena sodelujočih držav članic in njihove predloge; poziva Parlament, naj v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 omogoči dostop do dnevnih redov in povratnih informacij s sej koordinatorjev odborov, predsedstva in konference predsednikov, načeloma pa tudi vseh dokumentov, omenjenih v teh dnevnih redih tako, da jih objavi na spletnem mestu Parlamenta;

13.  poziva vse institucije, naj uporabijo strožje določbe o preglednosti iz Uredbe (ES) št. 1367/2006, kadar se zahtevane informacije nanašajo na okolje, ter naj spoštujejo svoje obveznosti proaktivnega objavljanja informacij, ki se nanašajo na okolje;

14.  poziva vse institucije, naj ocenijo in po potrebi pregledajo svojo notranjo ureditev poročanja o nepravilnostih, ter poziva k zaščiti prijaviteljev nepravilnosti; zlasti poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o svojih izkušnjah z novimi pravili o prijavljanju nepravilnosti, ki so bila sprejeta za osebje EU leta 2012, in z njihovimi izvedbenimi ukrepi;

Revizija Uredbe (ES) št. 1049/2001

15.  opozarja, da po uveljavitvi PEU in PDEU za vse institucije, organe in agencije EU velja pravica dostopa do dokumentov; zato meni, da je nujno treba Uredbo (ES) št. 1049/2001 posodobiti in bistveno spremeniti, ob upoštevanju določb pogodb in sodne prakse Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice; meni, da je zlasti pomembno razširiti njeno področje uporabe tako, da bodo vključene vse evropske institucije, ki še niso zajete, kot so Evropski svet, Evropska centralna banka, Sodišče Evropske unije, ter vsi organi in agencije EU;

16.  obžaluje, da je postopek pregleda Uredbe (ES) št. 1049/2001 obstal v Svetu in Svet in upa, da bo čim prej dosežen napredek; poziva Svet, naj ob upoštevanju stališča zgoraj navedenega stališča Evropskega parlamenta, sprejetega v prvi obravnavi dne 15. decembra 2011 z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi splošnih načel in omejitev, ki urejajo pravico do dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije;

17.  priporoča, naj se ustvarijo, tudi na podlagi Uredbe (ES) št. 1367/2006 in Uredba (ES) št. 1049/2001, enotna načela, ki bodo urejala dostop do dokumentov, da bi omogočili več jasnosti za državljane;

18.  obžaluje, da je bilo doseženo le malo napredka pri izvajanju Uredbe (ES) št. 1049/2001 kar zadeva obveznosti institucij, agencij in drugih organov, da vodijo popolne registre dokumentov, kot je določeno v njenih členih 11 in 12 ter nazadnje v Lizbonski pogodbi in Listini o temeljnih pravicah; poziva k vzpostavitvi skupnega pristopa k registrom in poziva institucije EU, ki tega še niso naredile, naj vzpostavijo register dokumentov in izvajajo ukrepe za poenotenje klasifikacije in prikaz dokumentov različnih institucij; s tem v zvezi ponovno poziva, da se poleg vzpostavitve skupne točke za dostop do dokumentov EU prek portalov treh institucij, uvedejo tudi enotni postopki in merila za evidentiranje in dodelitev medinstitucionalne oznake za vsak posamezni dokument, kar bi lahko omogočilo končno vzpostavitev skupnega medinstitucionalnega registra, vključno s posebno skupno zbirko podatkov o trenutnem stanju zakonodajnih zadev;

19.  želi opomniti, da morajo institucije v skladu s členoma 1(c) in 15(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001 spodbujati dobro upravno prakso pri dostopu do dokumentov in razviti učinkovito upravno prakso, da bi omogočile uresničevanje pravice do dostopa, ki jo zagotavlja uredba; poudarja, da je preglednost v skladu s členom 298 PDEU in členom 41 Listine o temeljnih pravicah tesno povezana s pravico do dobre uprave, ter ponovno poziva k sprejetju uredbe o upravnem postopku za upravo EU(9) ;

20.  opozarja, da je bilo z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe odpravljeno sklicevanje na učinkovitost postopka odločanja v zvezi z zakonodajnimi akti;

Preglednost zakonodajnega postopka

Trialogi

21.  opozarja, da je preglednost zakonodajnega postopka za državljane zelo pomembna; poziva institucije, naj dajo na voljo dokumente, ki so del zakonodajnega postopka ali so z njim povezani; zlasti meni, da bi morale institucije javnosti omogočiti dostop do čim večjega števila dokumentov prek svojih spletnih mest in razmisliti o uporabi portala Tvoja Evropa kot enotnega, javnosti dostopnega portala EU, ki bi olajšal uporabo;

22.  je seznanjen s preiskavo varuhinje človekovih pravic za spremljanje prakse trialogov, ki predstavljajo ustaljen postopek za sprejemanje večine zakonodaje EU; v zvezi s tem jo spodbuja, naj v okviru svojih pristojnosti iz Pogodb in v skladu s statutom varuha človekovih pravic v celoti izkoristi pristojnosti za preiskavo;

23.  opozarja, da je postala praksa trialogov, ki sicer niso uradno prevideni s Pogodbami, priznan način za doseganje soglasja med sozakonodajalcema in pospešitev zakonodajnega postopka iz Pogodbe; ugotavlja, da se posledično postopek v spravnih odborih uporablja le v tretji obravnavi in kot skrajno sredstvo;

24.  obžaluje, da državljani nimajo možnosti nadzora nad pogajanji v trialogih; je zaskrbljen zaradi morebitnih zlorab pri tovrstni zakonodajni praksi, zlasti v zvezi z uvajanjem novih elementov zakonodaje med trialogi, ki ne temeljijo na predlogu Komisije ali predlogu spremembe Parlamenta, z njimi pa bi lahko zaobšli redni zakonodajni postopek in javni nadzor;

25.  obžaluje, da imajo dobro obveščene in povezane interesne skupine zaradi razkrivanja formalnih in neformalnih dokumentov iz trialogov neenak dostop do dokumentov in posledično tudi do zakonodajnega postopka; ugotavlja, da bi se dokumenti redkeje razkrivali, če bi dokumente iz trialogov proaktivno in nemudoma objavljali na lahko dostopni platformi;

26.  želi opomniti, da sodna praksa Sodišča Evropske unije priznava tveganje zunanjega pritiska, ki je lahko legitimen razlog za omejitev dostopa do dokumentov v zvezi s postopkom sprejemanja odločitev pod pogojem, da se z gotovostjo potrdi obstoj takšnega pritiska in predloži dokaz o razumno predvidljivem tveganju, da bi ta zunanji pritisk bistveno vplival na sprejetje odločitve(10) ; je zaskrbljen, da se v okviru sedanje prakse pri dostopu do odločilnih faz zakonodajnega postopka daje večjo prednost lobistom kot splošni javnosti;

27.  poudarja, da so trialogi pomembni in učinkoviti, vendar sedanji postopki, ki se zanje uporabljajo, zbujajo pomisleke glede odprtosti zakonodajnega postopka; poziva sodelujoče institucije, naj zagotovijo več preglednosti v neformalnih trialogih za krepitev demokracije s tem, da državljanom omogočijo nadzor nad vsemi informacijami, ki so bile podlaga za zakonodajni akt (kot je Sodišče določilo v združeni zadevi Švedska in Turco proti Svetu), obenem pa sozakonodajalcema zagotovijo zadosten prostor za razmislek; poziva institucije EU, naj povečajo poročanje v pristojnem parlamentarnem odboru o stanju pogajanj v okviru trialogov; meni, da dokumenti, ustvarjeni v okviru trialogov, kot so dnevni redi, povzetki izidov, zapisnikov in splošnih pristopov Sveta, kadar so na voljo, zadevajo zakonodajne postopke in se načeloma ne morejo obravnavati drugače kot drugi zakonodajni dokumenti; meni, da bi moral biti seznam trialogov in takšnih prej naštetih dokumentov neposredno dostopen na spletni strani Parlamenta; želi opomniti, da bo prihodnji medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje v primeru sprejetja obravnaval tudi ustrezni potek trialogov;

Predlogi sprememb za plenarno zasedanje

28.  obžaluje, da je javnost pri predlogih sprememb za plenarno zasedanje, ki jih podpiše vsaj 40 poslancev, seznanjena z imeni le nekaterih sopodpisnikov; meni, da bi morala biti vsa imena sopodpisnikov javna;

Obvezen register lobistov

29.  poziva Komisijo, naj brez odlašanja predloži svoj predlog za medinstitucionalni sporazum za vzpostavitev obveznega medinstitucionalnega registra interesnih skupin, lokalnih organov in regionalnih organov pri institucijah, in poziva, naj bo to prednostna naloga; poziva, naj se v ta register vključijo podrobne informacije o tem, kdo zastopa katero interesno skupino, s kakšnim ciljem ter s katerimi sredstvi in finančnimi sredstvi;

30.  spodbuja poslance Evropskega parlamenta in predstavnike Sveta, naj sledijo zgledu, ki ga je postavila Komisija s sklepom z dne 25. novembra 2014, in sicer o objavi informacij o srečanjih med njo ali njenimi uslužbenci ter deležniki in civilno družbo;

31.  poziva Parlament, naj v zvezi s tem kot prvi korak poslancem Parlamenta, ki želijo poročati o svojih stikih z lobisti, omogoči obrazec za poročevalce, ki ga lahko priložijo svojemu poročilu, obenem pa na spletnem mestu Parlamenta na straneh, ki so namenjene posameznim poslancem, omogočijo dovolj prostora za tovrstne informacije;

Delegirani akti

32.  opozarja, da je treba v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 in za zagotavljanje popolnega parlamentarnega nadzora dovoliti dostop tudi do dokumentov, ki nastanejo v okviru postopka delegiranja pristojnosti (delegirani akti), ki je pomemben del evropske zakonodaje in za katerega bi bilo treba v celoti zagotoviti ustrezen in pregleden parlamentarni in demokratični nadzor; v zvezi s tem zlasti obsoja nepreglednost evropskih nadzornih organov (EBA, EIOPA, ESMA), saj ne vključujejo sozakonodajalcev; z obžalovanjem ugotavlja, da še ni bil oblikovan enotni register zakonodaje na drugi stopnji, in poziva Komisijo, naj ga nemudoma pripravi;

Mednarodni sporazumi

33.  opozarja na zavezujoč učinek in posledice mednarodnih sporazumov za zakonodajo EU ter vztraja pri tem, da je treba zagotoviti preglednost pogajanj med celotnim postopkom, kar pomeni, da morajo institucije objaviti pogajalski mandat, ki je dodeljen pogajalcu EU, ne da bi pri tem oslabile pogajalsko pozicijo EU; meni, da bi morali biti dokumenti, povezani z mednarodnimi sporazumi načeloma javni, brez poseganja v upravičene izjeme in ne da bi ogrozili potrebno zaupanje med sodelujočimi stranmi, da bi tako dosegli učinkovita pogajanja; obžaluje, da Komisija in Svet vse dokumente, povezane s pogajanji, rutinsko označujeta kot zaupne in da državljani nimajo dostopa do nobene informacije; vztraja, da ima javnost dostop do ustreznih pogajalskih dokumentov, vključno z dokumenti, o katerih so strani že dosegle dogovor, razen tistih, za katere se meni, da so občutljivi, kar mora biti utemeljeno za vsak primer posebej v skladi s členom 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001;

34.  opozarja Komisijo, da mora v skladu s členom 218 PDEU Parlament v celoti in nemudoma obveščati o vseh fazah tekočih pogajanj; poziva Komisijo, naj v vsaki fazi presodi, katere dokumente in informacije je mogoče proaktivno objaviti;

Preglednost upravnega postopka

35.  opozarja, da preglednost krepi načelo dobrega upravljanja iz člena 41 Listine in člena 298 PDEU ter prispeva k njegovemu izvrševanju; zato poziva institucije EU, naj zagotovijo, da bodo njihovi notranji upravni postopki dosegali ta cilj;

36.  poziva institucije EU, naj opredelijo skupna pravila o izvedbi upravnih postopkov in o tem, kako se upravni dokumenti prikažejo, razglasijo za tajne in kako se tajnost odpravi, kako se registrirajo ter kako se razkrijejo; si želi, da bi bil takšen zakonodajni predlog kmalu pripravljen;

Postopki za ugotavljanje kršitev

37.  obžaluje nepreglednost postopkov za opominjanje in ugotavljanje kršitev držav članic; zlasti poziva k temu, da bi bili dokumenti, ki se pošljejo Komisiji in državam članicam v okviru tovrstnih postopkov, ter zadevni odgovori dostopni javnosti; poziva tudi, naj se proaktivno javno objavijo informacije v zvezi z izvajanjem sodb Sodišča;

Upravljanje strukturnih skladov in druga vprašanja

38.  poziva države članice, naj zagotovijo popolno dostopnost in dejansko preglednost informacij o pogajanjih o nacionalnih in regionalnih operativnih programih;

39.  meni, da sta za preprečevanje zlorab in boj proti njim bistvenega pomena popolna preglednost in dostopnost podatkov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo objava podatkov o vseh prejemnikih sredstev iz strukturnih skladov, vključno s podizvajalci, obvezna; ponovno poudarja, da je popolna preglednost javnih izdatkov v EU bistvena za zagotavljanje odgovornosti in boj proti korupciji;

40.  poziva Komisijo, naj spremlja spoštovanje obveznosti obveščanja in sporočanja iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 v državah članicah ter naj po potrebi naloži sankcije, ki so predvidene v primeru neizpolnjevanja omenjenih obveznosti;

41.  poudarja, da je treba kljub doseženemu napredku pri zagotavljanju informacij na spletni strani Parlamenta v zvezi z različnimi dodatki, do katerih so upravičeni poslanci, in predpisi, ki te dodatke urejajo, omenjena prizadevanja nadaljevati ob upoštevanju zgledov dobre prakse nacionalnih parlamentov in ukrepov, ki so jih sprejeli posamezni poslanci; zato spodbuja vse poslance, naj pri tem, tako da prostovoljno objavijo informacije, ki se nanašajo na njihove specifične dejavnosti in porabo sredstev, da bo Parlament še naprej ostal v ospredju prizadevanj za zagotavljanje preglednosti in odprtosti v EU ter za zagotovitev večje javne odgovornosti;

42.  je seznanjen s spremembo politike preglednosti, ki jo je izvedla ECB, ki zdaj objavlja zapisnike sej Sveta ECB, vendar obžaluje, da na tem področju ECB še precej zaostaja za drugimi centralnimi bankami po svetu; pričakuje izvajanje drugih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za izboljšanje preglednosti komunikacijskih kanalov ECB;

43.  si želi tudi, da bi se v prihodnje objavljali vsi dokumenti v zvezi z odločitvami, ki se sprejmejo v okviru postopka pregleda kakovosti sredstev, da bi zagotovili enake pogoje na evropski ravni; želi si tudi, da se zahteve glede preglednosti uporabljajo tudi v okviru prihodnjega enotnega mehanizma za reševanje, v skladu z zadevnimi določbami enotnega mehanizma za reševanje, ki je začel delovati 1. januarja 2016;

44.  poziva medinstitucionalni odbor, ustanovljen s členom 15(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001, k dejavnejšemu delu in poročanju pristojnim odborom o obravnavanih vprašanjih; ga poziva, naj se redneje srečuje, notranje razprave in posvetovanja pa naj odpre tudi civilni družbi, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, katerih prispevke naj tudi obravnava; poziva ga, naj nujno obravnava vprašanja, navedena v tej resoluciji;

45.  meni, da je ključnega pomena, da agencije EU izvajajo skupno politiko na področju navzkrižja interesov; ugotavlja, da so v nekaterih primerih v politikah, ki so se do sedaj izvajale, predvidene določbe, ki se nanašajo na objavo življenjepisov in izjav o interesih direktorja in drugih vodstvenih delavcev; vseeno z zaskrbljenostjo ugotavlja, da obveznost objave življenjepisov in izjav o interesih ne velja za strokovnjake; poziva agencije, naj to obveznost razširijo tudi na strokovnjake;

Nadaljnje ukrepanje

46.  poziva Komisijo in generalnega sekretarja Evropskega parlamenta, naj Parlament obveščata o izvajanju priporočil iz te resolucije;

47.  poziva Komisijo, naj uskladi merila za objavo upravičencev do strukturnih skladov;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, Svetu Evrope ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
(2) UL L 264, 25.9.2006, str. 13.
(3) UL C 168 E, 16.6.2013, str. 159.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0203.
(5) Združeni zadevi C-293/12 in C-594/12. Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 8. aprila 2014.
(6) Zadeva C 362/14. Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 6. oktobra 2015.
(7) Direktiva 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006.
(8) Odločba Komisije 2000/520/ES z dne 26. julija 2000.
(9) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o zakonu Evropske unije o upravnem postopku (UL C 440, 30.12.2015, str. 17).
(10) Zadeva T-144/05, Pablo Munoz proti Komisiji, odstavek 86.

Zadnja posodobitev: 3. januar 2018Pravno obvestilo