Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2344(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0038/2017

Predložena besedila :

A8-0038/2017

Razprave :

PV 14/02/2017 - 3

Glasovanja :

PV 16/02/2017 - 6.8
CRE 16/02/2017 - 6.8

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0050

Sprejeta besedila
PDF 403kWORD 51k
Četrtek, 16. februar 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Proračunska zmogljivost evroobmočja
P8_TA(2017)0050A8-0038/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2017 o proračunski zmogljivosti evroobmočja (2015/2344(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za ustavne zadeve in Odbora za proračunski nadzor (A8-0038/2017),

A.  ker so zaradi trenutnega političnega ozračja ter gospodarskih in političnih izzivov v globaliziranem svetu potrebne dosledne in odločne odločitve in ukrepi EU na nekaterih področjih, kot so notranja in zunanja politika, zaščita meja in migracijska politika, stabilizacija našega sosedstva, rast in delovna mesta, zlasti za boj proti brezposelnosti mladih in izvajanje sporazumov, sprejetih leta 2015 na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah;

B.  ker je v evroobmočju po uspešni uvedbi evra premalo konvergence, političnega sodelovanja in zavezanosti;

C.  ker mora evroobmočje zaradi različnih kriz in svetovnih izzivov čim prej doseči kakovosten napredek pri povezovanju;

D.  ker članstvo v območju s skupno valuto zahteva skupna orodja in solidarnost na evropski ravni ter obveznosti in odgovornost vseh sodelujočih držav članic;

E.  ker je treba znova doseči zaupanje znotraj evroobmočja;

F.  ker je potreben jasen načrt na osnovi celovitega pristopa, da bi v celoti izkoristili prednosti skupne valute in hkrati zagotovili njeno trajnost ter cilja stabilnosti in polne zaposlenosti;

G.  ker to vključuje dogovorjeno dokončanje bančne unije, okrepljen fiskalni okvir, ki bi bil sposoben blažiti pretrese, ter spodbude za rasti prijazne strukturne reforme, ki bi dopolnjevale sedanje ukrepe monetarne politike;

H.  ker sta fiskalna zmogljivost in povezani kodeks konvergence ključna elementa pri tem podvigu, ki je lahko uspešen le s tesnim povezovanjem odgovornosti in solidarnosti;

I.  ker je dogovor o fiskalni zmogljivosti za evroobmočje le en del sestavljanke, ki ga mora spremljati jasen evropski duh ponovnega polaganja temeljev pri sedanjih članicah evroobmočja in članicah, ki se mu bodo še pridružile;

1.  sprejme naslednji načrt:

i. Splošna načela

Za prenos suverenosti glede monetarne politike so potrebni alternativni prilagoditveni mehanizmi, kot so izvajanje strukturnih reform, ki spodbujajo rast, enotni trg, bančna unija in unija kapitalskih trgov, da bi ustvarili varnejši finančni sektor in fiskalno zmogljivost za spopadanje z makroekonomskimi pretresi ter povečali konkurenčnost in stabilnost gospodarstev držav članic, da bi evroobmočje postalo optimalno valutno območje.

Konvergenca, dobro upravljanje in pogojevanje, ki jih uveljavljajo institucije z demokratično odgovornostjo na ravni evroobmočja in/ali nacionalni ravni, so bistvenega pomena, zlasti ko gre za preprečevanje trajnih prenosov, moralnega tveganja in nevzdržne javne delitve tveganja.

Fiskalna zmogljivost bo z vse večjim obsegom in verodostojnostjo prispevala k obnovitvi zaupanja finančnega trga v vzdržnost javnih financ v evroobmočju in načeloma omogočala boljšo zaščito davkoplačevalcev ter zmanjšala javno in zasebno tveganje.

Zajemala bo evropski mehanizem za stabilnost (ESM) in posebno dodatno proračunsko zmogljivost za evroobmočje. Proračunska zmogljivost se oblikuje poleg evropskega mehanizma za stabilnost in brez poseganja vanj.

Najprej bi morali posebno proračunsko zmogljivost evroobmočja vključiti v proračun Unije, vendar je ne bi smeli šteti k sedanjim zgornjim mejam večletnega finančnega okvira, financirati pa bi jo morali evroobmočje in sodelujoče države članice iz vira prihodkov, o katerem bi se morale dogovoriti sodelujoče države članice in ki bi se obravnaval kot namenski prejemki in jamstva; ko bi se situacija stabilizirala, bi se fiskalna zmogljivost lahko financirala iz lastnih sredstev v skladu s priporočili iz Montijevega poročila o prihodnjem financiranju EU.

Evropski mehanizem za stabilnost bi se moral, medtem ko izpolnjuje tekoče naloge, še naprej razvijati in spremeniti v evropski denarni sklad z zadostnimi zmogljivostmi posojanja in izposojanja ter jasno opredeljenimi pooblastili, da bi blažil asimetrične in simetrične pretrese.

ii. Trije stebri fiskalne zmogljivosti za konvergenco in stabilizacijo evroobmočja

Fiskalna zmogljivost bi morala izpolnjevati tri različne funkcije:

   prvič, spodbuditi je treba ekonomsko in socialno konvergenco v evroobmočju, da bi pospešili strukturne reforme, posodobili gospodarstva ter izboljšali konkurenčnost vsake države članice in odpornost evroobmočja, s čimer bi prispevali tudi k zmogljivosti držav članic za blaženje asimetričnih in simetričnih pretresov,
   drugič, zaradi razlik v poslovnih ciklih držav članic evroobmočja, ki izvirajo iz strukturnih razlik ali splošne ekonomske ranljivosti, nastaja potreba po obravnavanju asimetričnih pretresov (primerov, v katerih dogodek v gospodarstvu bolj vpliva na eno gospodarstvo kot na drugega, na primer ko povpraševanje po zunanjem pretresu, na katerega določena država članica nima vpliva, upade v tej državi članici, ne pa tudi v drugih),
   tretjič, obravnavati bi bilo treba simetrične pretrese (ko dogodek v gospodarstvu enako vpliva na vsa gospodarstva, na primer nihanje cen nafte za države evroobmočja), da bi povečali odpornost evroobmočja kot celote.

Glede na te cilje bo treba proučiti, katere funkcije je mogoče doseči v obstoječem pravnem okviru Unije in v zvezi s katerimi bo potrebna prilagoditev ali sprememba pogodb.

Steber 1: kodeks konvergence

V trenutnih gospodarskih razmerah je potrebna naložbena strategija, ki jo spremljata fiskalna konsolidacija in odgovornost, in sicer prek skladnosti z okvirom za gospodarsko upravljanje.

Kodeks konvergence, sprejet z rednim zakonodajnim postopkom ob upoštevanju priporočil za posamezne države, bi se moral poleg pakta za stabilnost in rast osredotočati na petletno obdobje za konvergenčna merila v zvezi z obdavčevanjem, trgom dela, naložbami, produktivnostjo, socialno kohezijo, javnimi upravnimi zmogljivostmi in dobrimi zmogljivostmi upravljanja v obstoječih pogodbah.

V okviru za gospodarsko upravljanje bi morala biti skladnost s kodeksom konvergence pogoj za popolno udeležbo v fiskalni zmogljivosti, vse države članice pa bi morale predložiti predloge v zvezi s tem, kako doseči merila kodeksa konvergence.

Fiskalno zmogljivost evroobmočja bi bilo treba dopolniti z dolgoročno strategijo za vzdržnost dolga in njegovo zmanjšanje ter krepitev rasti in naložb držav evroobmočja, s čimer bi znižali skupne stroške refinanciranja in razmerje med javnim dolgom in BDP.

Steber 2: blaženje asimetričnih pretresov

Zaradi tesnega povezovanja držav članic evroobmočja ni mogoče povsem izključiti možnosti asimetričnih pretresov z vplivom na stabilnost evroobmočja kot celote, ne glede na vsa prizadevanja za usklajenost politik držav članic, konvergenco in trajnostne strukturne reforme.

Stabilizacijo, ki se zagotavlja prek evropskega mehanizma za stabilnost/evropskega denarnega sklada, bi bilo treba dopolniti z mehanizmi za samodejno blaženje pretresov.

Stabilizacija mora spodbujati dobro prakso in preprečevati moralno tveganje.

Tak sistem mora zajemati jasna pravila o časovnem okviru za plačila in odplačila, biti jasno opredeljen v smislu velikosti in mehanizmov financiranja ter v daljšem obdobju ostati proračunsko nevtralen.

Steber 3: blaženje simetričnih pretresov

Prihodnji simetrični pretresi bi lahko destabilizirali evroobmočje kot celoto, saj to še nima instrumentov za spopadanje z novo krizo v obsegu prejšnje.

V primeru simetričnih pretresov, ki jih povzroči pomanjkanje notranjega povpraševanja, rasti ni mogoče ponovno zagnati zgolj z monetarno politiko, zlasti v okviru obrestnih mer z ničelno spodnjo mejo. Proračun za evroobmočje bi moral biti dovolj velik za obravnavanje simetričnih pretresov s financiranjem naložb, namenjenih združevanju povpraševanja in polni zaposlenosti v skladu s členom 3 PEU.

iii. Upravljanje, demokratična odgovornost in nadzor

Pri gospodarskem upravljanju evroobmočja bi morala prevladati metoda Skupnosti.

Evropski parlament in nacionalni parlamenti bi morali imeti okrepljeno vlogo v obnovljenem okviru za gospodarsko upravljanje, da bi se s tem povečala demokratična odgovornost. Sem sodijo povečana nacionalna zavezanost evropskemu semestru ter reforma medparlamentarne konference iz člena 13 fiskalnega dogovora, s katero bi ta konferenca dobila večji vpliv, da bi ustvarili odločnejše parlamentarno in javno mnenje. Da bi izboljšali zavezanost, bi morali nacionalni parlamenti nadzirati nacionalne vlade, Evropski parlament pa evropske izvršne organe.

Položaja predsednika Evroskupine in komisarja za gospodarske in finančne zadeve je mogoče združiti, v takem primeru pa bi moral predsednik Komisije tega komisarja imenovati za podpredsednika Komisije.

Komisar za finance in zakladnica v Komisiji bi morala biti povsem demokratično odgovorna in imeti vsa potrebna sredstva in zmogljivosti za uporabo in izvrševanje obstoječega okvira za gospodarsko upravljanje ter optimiziranje razvoja evroobmočja v sodelovanju z ministri za finance držav članic evroobmočja.

Evropski parlament bi moral pregledati svoja pravila in organizacijo, da bi zagotovil popolno demokratično odgovornost fiskalne zmogljivosti do poslancev Evropskega parlamenta iz sodelujočih držav članic;

2.  poziva:

   Evropski svet, naj določi smernice, kot je opisano zgoraj, in sicer najpozneje do srečanja EU v Rimu (marca 2017), vključno z okvirom za dolgoročno trajnostno stabilizacijo evroobmočja,
   Komisijo, naj v letu 2017 predlaga belo knjigo z ambicioznim osrednjim poglavjem o evroobmočju in ustreznimi zakonodajnimi predlogi z uporabo vseh sredstev v obstoječih pogodbah, vključno s kodeksom konvergence, proračunom za evroobmočje in samodejnimi stabilizatorji, ter naj določi točen časovni okvir za izvajanje teh ukrepov;

3.  izraža pripravljenost, da bi do konca sedanjega mandata Komisije in Evropskega parlamenta dokončali vse zakonodajne ukrepe, za katere niso potrebne spremembe pogodb, ter se pripravili na spremembe pogodb, ki so v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju potrebne za trajnostno evroobmočje;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Komisiji, Svetu, Evroskupini in ECB, izvršnemu direktorju evropskega mehanizma stabilnosti ter parlamentom držav članic.

Zadnja posodobitev: 21. september 2017Pravno obvestilo